Namreč, on čebelari okoli 25 let, največje število panjev je bilo 75 AŽ panjev plus nekaj LR. Na začetku pa je čebelaril tudi z nekaj koši (pleteni koši; pletare). Sedaj počasi prehaja na naravno čebelarjenje.
Primerjal je življenje čebel v koših in v AŽ panjih in ga opisal takole:
Tako lepo se je izrazil. Potem pa pojasnil, da če npr. vzameš v opazovanje nagon (za razvojem in slednjem paše), pri družinah v koših, ta od pomladi raste na nežen način do nekega ne previsokega in ostrega vrha. Če paša preneha, tudi nagon počasi slabi in upada; prehodi so blagi, mehki. V naravi čebele, ko imajo v glavnem polno shrambo, počivajo. Če se začne močna paša, čebele, ker je relativno dosti medu nad gnezdom, reagirajo mehko, postopno, ne-razburljivo. S pašo le dopolnijo zaloge. Razvojni nagon je počasen in matica je počasi blokirana. Vse deluje harmonično.»Če vzameš npr. tri elemente čebelarstva, to je pašo, nagon in zalego, ter oba sistema (AŽ in koše) medsebojno primerjaš, prideš do občutka, da je čebelarjenje v koših vso sezono, od pomladi do jeseni, ena sama lepa pesem, eno lepo valovanje, kot pri orkestru, ki igra prijetne melodije. Vse je usklajeno, vse blago, nežno niha. Pri AŽ in LR panjih pa je čutiti, ko družine opazuješ preko celega leta, ostro, žagasto valovanje, polno visokih vrhov in nizkih padcev. Seveda je to zadnje za čebele slabo.«
Kaj pa AŽ (LR, RV?)? V teh panjih, kjer s čebelami delamo industrijsko (večkratno točenje, umetne satnice, ki čebelam vsiljujejo le eno velikost celic, odprto viseči sati, kjer ne morejo ustvariti idealne klime, zaradi tega so družine slabotne in jih je treba zdraviti z agresivnimi kemičnimi posegi in jih hraniti s sladkorjem ...), so čebele NERVOZNE. Trenirane so, da jim čebelar odvzame domala vse, in to najmanj dvakrat, profiji pa večkrat na leto. Ko nenadoma nad gnezdom, v mediščih, naletijo na prazne sate, jih zagrabi panika in z vso silo se vržejo v novo pašo.
Vzemimo primer drugega popolnega iztočenja medu: čebele so bile pripravljene na mirno gojenje in izleganje ZIMSKIH GENERACIJ čebel, z garanjem so imele shrambe napolnjene in pripravljene za zimo, sedaj pa imajo nad glavo le – nič, prazno dvorano ali prazne sate. One so bile na vrhuncu, krivulja je bila na visokem vrhu, naslednji dan pa je povsem spodaj, na dnu. Popoln šok. To jih dolgoročno ubija in nikakršni novi izumi jim ne bodo povrnili vitalnosti. Vsako leto je slabše. Vsako leto so bolj občutljive in vsako leto potrebujemo več rezervnih družinic za saniranje.
In mi jim takrat, konec poletja, začnemo nalivati ne-polnovredno hrano; sladkorni sirup. Vse skupaj je za čebele večkraten izjemen stres:
-izguba vse zimske zaloge medu,
-gojenje zimske zalege,
-predelava sirupa, kar je »tretja paša«,
-napad z MK, ki ji sledi Bayvarol, potem pa še en napad z MK, pa dva z OK,
-večkratno odpiranje panja, ki jim uničuje zdravilno klimo ...
Nemogoče je, da bi čebele bile močne in zdrave. Ta industrijski način, četudi le s tremi panji, je primeren le za čebelarja-trgovca, ne pa za čebele, Naravo niti za kupce. Je povsem identičen varianti pri perutnini, kjer so npr. piščanci »za meso« že tako izrojeni, da jih že malo večji preplah in tek 20 metrov daleč usmrti; odpove jim srce, ki je nesorazmerno majhno glede na nenormalno mišičje.
Nič nimam proti industrijskemu načinu, tudi on naj živi naprej. Vendar, če se nekateri ne bomo spametovali, tudi ta način dolgoročno ne bo preživel, kar kažejo podatki iz Amerike, Kitajske ... Lp t