POMOR ČEBEL

Čebelarski prispevki v tiskanih in ostalih medijih
BUTTON_POST_REPLY
Uporabniški avatar
Mici
PrispevkovCOLON 481
PridruženCOLON Po Maj 22, 2006 10:08 pm
KrajCOLON Zagrac
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 28524Odgovor Mici
Pe Maj 23, 2008 11:18 pm

volk napisal/-aCOLONInšpektorat ve,da koncentracija atrazina narašča v podtalnici.Vedo celo za ilegalen vnos.Po novem te ilegalce lovi policija.To je povedal predstavnik inšpektorata po radiju.
Aja, a v čebelarstvu pa ni ilegalne uporabe za katero lokalni veterinarji vedo?

Novinec, hvala za informacijo. Sicer sem le ponovil že zapisano o Atrazinu...



Torej, danes smo imeli sestanek v ČD. če na hitro povzamem pomore čebel v Grosupelski okolici... Ni bilo setve koruze, tako da s tega stališča je krivda koruze kakor to vidim, delno ovržena, je pa bilo špricanje ogrščice, pri belem dnevu. Na dan špricanja ni padla niti ena čebela. Če se pravilno spomnim opisano sosledje dogodkov.
-super štart z ogrščico-1,5kg na tehtnici na dan
-v prvih dneh škropljenje
- nekje v 4-5 dnevu nekoliko dežja
-7 dan katastrofa
-deževni dnevi spet mirovanje
- danes lepo vreme ponovnomrtvice na bradah

sledeča hipoteza...sam strup res ni škodljiv insketom, ko je apliciran. Šele ko je dež izpral strup v nižje plasti zemlje tako da je postal rastlinam dostopen, da so ga začele vsrkavati in se je razporedil po rastlinah je začel učinkovati.


Ta ogrščica je kakšna 2,5km od mojega stojišča in jaz mrtvic nisem opazil, se mi je pa zdelo čudno, da nekako število čebel zadnjih 14 dni stagnira ampak na kraj pameti mi ni padla zastrupitev, sklepam da je pač del pašnih čebel le našel to ogrščico, hvala bogu res le majhen del in še enkrat hvala bogu, da so verjetno že po poti nazaj odmrle, da niso raztrobile kje se nahaja ta super paša :twisted: .
Kdor veliko ve, malo verjame.
Slika

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 28525Odgovor cebelar_novinec
Pe Maj 23, 2008 11:28 pm

A Tejkoo bi zaračunal čebelarjem, da se lahko pašejo na njegovem property ? :D
Narobe svet

Tejkoo kolikor razumem imaš sejano ogrščico in hkrati si obtožil mene, da zato ker kupujem Dukat in Milko namesto Zelene doline in Gorenjko višam cene domačih proizvodov ?

Ja mater kolikor berem je delni krivec za dvig cen hrane na svetovnem tržišču tudi sejanje poljščin za proizvodnjo goriv. Zdej, če ti to seješ za človeško in živalsko prehrano lahko ta odstavek odmisliš ;) :D

ti, ti.....

Uporabniški avatar
Mici
PrispevkovCOLON 481
PridruženCOLON Po Maj 22, 2006 10:08 pm
KrajCOLON Zagrac
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 28528Odgovor Mici
Pe Maj 23, 2008 11:37 pm

novinec...ogrščica je obvezna poljščina v kolobarju, no, mogoče je ena izmed obveznih....Dvig cene hrane zaradi sejanja poljščin za pridobivanje goriv je pa itak mim argument..... Cena je šla gor zaradi povečanega povpraševanja, pač, Kitajci niso več zadovolni s pestjo riža na dan, Indijci prav tako. Je pa res, da je bilo vsaj 1/3 ameriške koruze predelane v etanol, ampak koruza ni bila posejana zaradi biogoriv ampak zaradi istega razloga kot slovenska, dobička. če proizvajalec etanola plača več.....vprašanja etike bodo vse pogostejša....toda v svetu kapitalizma obstaja le ena...
Kdor veliko ve, malo verjame.
Slika

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 28529Odgovor cebelar_novinec
Pe Maj 23, 2008 11:43 pm

Mici napisal/-aCOLONnovinec...ogrščica je obvezna poljščina v kolobarju, no, mogoče je ena izmed obveznih....Dvig cene hrane zaradi sejanja poljščin za pridobivanje goriv je pa itak mim argument..... Cena je šla gor zaradi povečanega povpraševanja, pač, Kitajci niso več zadovolni s pestjo riža na dan, Indijci prav tako. Je pa res, da je bilo vsaj 1/3 ameriške koruze predelane v etanol, ampak koruza ni bila posejana zaradi biogoriv ampak zaradi istega razloga kot slovenska, dobička. če proizvajalec etanola plača več.....vprašanja etike bodo vse pogostejša....toda v svetu kapitalizma obstaja le ena...
Zdej ga pa že biksaš kot prej z atrazinom ;) . Poleg ogrščice imaš še kar nekaj alternativ ! Aha sem videl, da si napisal ;)



Beri kaj sem napisal : "delni krivec" ! Kar vsekakor je. Saj so se kapitalisti tako spomnili in preide to v vse izračune takoj ne glede na to kakšno je dejansko stanje na terenu ;) To je pač trenutna realnost.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 28538Odgovor volk
So Maj 24, 2008 9:37 am

Cena pšenice je zrasla zaradi dveh razlogov:
-dvig cen nafte
-kurjenje pšenice kot energenta v severnih deželah.
Kurjenje je bilo ža 1 krat ceneje od kurilnega olja,prodajajo se peči.Na norveškem....Mislim,da je naše poznavanje malo omejenoekonomisti z borz pa so povedali to kar sem napisal,ter tudi dodali tretjega krivca:suša.
Pomankanje pšenice na račun sejane ogrščice ter drugih poljščin za pridobivanje biodizla pa je prineslo mnogo težav v srednji evropi.
Pa s pomori čebel hrana nima nič,če pomrejo čebele,ne bo nihče več govoril o hrani.Na zemlji bo mrtvaška tišina.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Uporabniški avatar
carniolan
PrispevkovCOLON 561
PridruženCOLON Po Apr 05, 2004 9:21 am
KrajCOLON Trenutno - FR
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 28573Odgovor carniolan
Ne Maj 25, 2008 2:58 pm

"Zato je potrebno počakati še na analize semena ogrščice. V vseh treh vzorcih mrtvih čebel, ki so jih odvzeli, so našli tudi nedovoljeno zdravilo fluvalinat za zatiranje varoje. Klotianidin najdemo tudi v zemlji, v neposredni bližini oljne ogrščice in v sami oljni ogrščici," je dejal glavni republiški inšpektor Matjaž Kočar in dodal, da nadaljujejo z analizo, kaj se dogaja s tretiranim semenom v Sloveniji. "

Uporaba fluvalinata, ki je aktivna substanca skropila KLARTAN, in je legalni pripravek za skropljenje oljne repice oz ogrscice je dokazal dobrobit pri cebelah ze leta 1987 ko so francoski kmetje skropili ogrscico, cebelarji v blizini so bili INDEMNI VAROZE. Klartan uporabljajo, vinogradniki, sadjarji - jaz osebno pa ga uporabljam še za domacega psa (usnjena ovratnica namocena v 5% klartan kužeka obvaruje bolh in klopov za 3 do 4 mesece
Registrirana zdravila se v Evropi:

APIVAR zdravilo za cebele na bazi fluvalinat-a

APISTAN zdravilo za cebele na bazi fluvalinat-a
**** Mecem kosti, psi jih glodajo....karavana pa gre dalje...****

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28591Odgovor divji cebelar
Po Maj 26, 2008 6:55 am

Sedaj ni več prav nobenega dvoma. Analiza je pokazala nekaj česar čebelarji in slovenska javnost ne smejo zvedeti. Vsak dan se v medijih pojavi kateri od predstavnikov strokovnih služb in naklada vse mogoče in ga v resnici nihče ne razume kaj želi povedati. Jasen je izključno v poudarjanju, da so čebelarji uporabljali v Sloveniji neregistrirano sredstvo za zatiranje varoje, ne da bi ob tem le z besedico omenil, da to sredstvo čebel NI POMORILO.

Slovenska laična javnost je vedno bolj prepričana, da so čebelarji sami krivi za pomor čebel, ker so uporabljali NEREGISTRIRANO sredstvo za zatiranje varoje. Več o tem pa ne pove nihče.
Tudi destilirana voda ni registrirana za zatiranje varoje in če bi kateri od prizadetih čebelarjev bleknil, da je z njo poškropil čebele, bi bila KRIVA ZA NJIHOV POMOR.

Nauk te zgodbe je, da smo čebelarji ponovno izgubili bitko z kemičnim in od njega plačanim državno oblastnim strokovnim-uradniškim lobijem. Te bitke pa nismo izgubili le čebelarji, temveč vsi prebivalci te države, ki smo ( so ) žrtve delovanja vojaških strupov s katerimi jih zastruplja lastna država.

"Strokovne ???" nikoli končane analize najdejo to kar iskalci želijo, da se najde in ne najdejo tistega česar ne želijo ali ne smejo najti.
Dragi čebelarski kolegi, na način kot se te vojne gre ČZS in mi vsi z njo, ne bomo nikoli dobili nobene vojne s kemičnim, kmetijskim in oblastnim lobijem.
______________

SiOL.net|Slovenija|Znanost in okolje

nedelja 25.05.2008, 20:06

O pomoru čebel poročajo tudi iz Posavja

Brežice - Regijski center za obveščanje Brežice je popoldne dobil obvestilo o sumu na množičen pomor čebel v vasi Podgračeno v občini Brežice.

O dogodku so bile obveščene pristojne službe, so sporočili z državnega centra za obveščanje.

Ministrstvo je prepovedalo določena fitofarmacevtska sredstva


Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s 23. majem prepovedalo promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev poncho, cuiser in gaucho ter tudi promet semen tretiranih z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam.

*

Za pomore čebel kriv insekticid, primešan semenu
*

Prepovedan promet s sredstvi poncho, cruiser in gaucho


Namen prepovedi je preprečitev nadaljnjih pomorov čebel ter da se razišče in dokončno potrdi možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena. Z odredbo je do nadaljnjega prepovedan tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirano z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam.

Spomnimo:


V začetku maja so množične pomore čebel zabeležili v okolici Domžal, Grosupljega in Pirnič. V domžalskem primeru je denimo pogin prijavilo 35 čebelarjev s 500 panji, v grosupeljskem primeru so bili prizadeti trije čebelarji, v primeru Zgornjih Pirnič pa je bilo prizadetih pet čebelarjev. Odmiranje čebel je globalni problem, ne pojavlja se le v Sloveniji. Slovenske čebele naj bi pomrle zaradi enakega razloga kot nedavno čebele v Nemčiji.
___________
DELO:

Pomor čebel v Posavju


Brežice - Regijski center za obveščanje Brežice je danes popoldne dobil obvestilo o sumu na množičen pomor čebel v vasi Podgračeno v občini Brežice. O dogodku so bile obveščene pristojne službe.

Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s 23. majem prepovedalo promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev poncho, cuiser in gaucho ter tudi promet semen tretiranih z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam.

Namen prepovedi je preprečitev nadaljnjih pomorov čebel ter da se razišče in dokončno potrdi možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena. Z odredbo je do nadaljnjega prepovedan tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirano z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam.

V začetku maja so množične pomore čebel zabeležili v okolici Domžal, Grosupljega in Pirnič. V domžalskem primeru je denimo pogin prijavilo 35 čebelarjev s 500 panji, v grosupeljskem primeru so bili prizadeti trije čebelarji, v primeru Zgornjih Pirnič pa je bilo prizadetih pet čebelarjev. Odmiranje čebel je globalni problem, ne pojavlja se le v Sloveniji. Slovenske čebele naj bi pomrle zaradi enakega razloga kot nedavno čebele v Nemčiji.
_______________

Teksta v obeh medijih sta skoraj identična, kar lahko pomeni, da sta povzeta po STA za katero pa so ju pripravili v kateri od državnih institucij. Tokrat pa bodo verjetno res našli še destilirano vodo.

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 28596Odgovor bloop
Po Maj 26, 2008 12:03 pm

Se strinjam res namerno ali nenamerno(kar tezko verjames) take informacije, ki le dajejo moznost razmisleka v cisto druge smeri kot pa strupi.


Mici neke stvari gori sem prebral in ko pogledas kot celoto, ne vem no, skoraj bi rekel, da upam, da ti ne bos delal v tej stroki :).

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 28598Odgovor bloop
Po Maj 26, 2008 12:27 pm

Pozabil se dodati, danes ob 11:30 v okolici MB skropilnica v psenici. Najblizje cvetoce stvari akacija.

Uporabniški avatar
Misko
PrispevkovCOLON 469
PridruženCOLON So Jul 01, 2006 11:59 am
KrajCOLON Murska Sobota

OdgovorCOLON # 28599Odgovor Misko
Po Maj 26, 2008 1:03 pm

Jaz sem včeraj videl škropilnico ok. 16 ure na koruzi :?
Lep èebelarski pozdrav!

Boštjan

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 28601Odgovor cebelar_novinec
Po Maj 26, 2008 2:39 pm

Jep šprica se na veliko. Zdej sem prišel iz trgovine in videl dva. V prejšnjih dneh se je tudi špricalo.

Jaz ne vem no. Komaj čakam tele rezultate. Včeraj sem namreč imel pred panji spet nekaj mrtvih čebel :( Vse z rilčki ven.

Kaj če bi tole mi res vse v gozdove peljali ....

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28602Odgovor Fizikalec
Po Maj 26, 2008 2:55 pm

cebelar_novinec napisal/-aCOLONJep šprica se na veliko. Zdej sem prišel iz trgovine in videl dva. V prejšnjih dneh se je tudi špricalo.

Jaz ne vem no. Komaj čakam tele rezultate. Včeraj sem namreč imel pred panji spet nekaj mrtvih čebel :( Vse z rilčki ven.

Kaj če bi tole mi res vse v gozdove peljali ....
Poglej kolko bo mrtvic zjutraj ob 6 uri, če bo veliko pokliči pač 112 pa naj pristojne službe grejo malo na delooo.

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 28603Odgovor cebelar_novinec
Po Maj 26, 2008 3:34 pm

Fizikalec napisal/-aCOLON
cebelar_novinec napisal/-aCOLONJep šprica se na veliko. Zdej sem prišel iz trgovine in videl dva. V prejšnjih dneh se je tudi špricalo.

Jaz ne vem no. Komaj čakam tele rezultate. Včeraj sem namreč imel pred panji spet nekaj mrtvih čebel :( Vse z rilčki ven.

Kaj če bi tole mi res vse v gozdove peljali ....
Poglej kolko bo mrtvic zjutraj ob 6 uri, če bo veliko pokliči pač 112 pa naj pristojne službe grejo malo na delooo.
Koliko je to veliko ? 10, 50, 100+ ?

Mrtvic ni veliko. Ne toliko kot na tistih fotografijah. Pred panji jih je 10 in več, Zdej sem očistil, jih pokopal in bom spremljal, :( k vragu vse skupaj ej....

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28604Odgovor Fizikalec
Po Maj 26, 2008 3:41 pm

ja 10-20 je znosno, ko bo vse črno na bradah pa naletni deski pol, je jeba...

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 28605Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Maj 26, 2008 4:30 pm

Tole o prijavljanju. . . ?
Ce je pasa blizu bodo seveda prisle domov in je lahko pred panji vse crno?
ce pa je pasa malo bolj dalec od cebel jih pa vecina sploh ne pride domov. Tako da bi jaz prijavil tudi ce jih ni pred panji veliko - ker so padle na terenu. . .
ne bodite mehki proti nepridipravom! Se vidi da jim sploh ni mar za vase cebele. Treba je vzdignit vik in krik !
Regards,
Frank

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 28616Odgovor volk
Po Maj 26, 2008 8:20 pm

Vsak otrok ve da je peč vroča,pa jo vseeno prime.Vsak se šola na svojih napakah.Žal se človeška primitivnost kaže povsod.Vsak gre škropit in si misli,saj ne bodo čebele pomrle zaradi tega.In sicer,če čebel ne bo so pa divje pa čmrlji pa veter.In tako razmišlja bolj brihtna podgana.Ostali izrodki pa še razmišljajo ne.
Ko na sadnem drevju ne bo nič bodo pa rekli,res kako smo uničili čebele.In bodo napisali doktorske dizertacije iz tega pojava.
Saj je človek iztrebil vse živo,zakaj pa ne bi še čebel.Žal,ljudi ne boste izobrazili,da ne bodo škropili in uničevali čebel.Če ne bo strupa,pa črni trg.Kaj pa je to takega,saj večina vnukov sadi marihuano.Pa je prepovedano.Če boste imeli čebele na dosegu škropilcev,boste pač brez.Pa četudi bo škropljenje ilegalno.V hosti je življenje.
Pa ne pozabite,starega osla ne boste naučili žaganja jesti,raje crkne!Isto je z ljudmi,kdor škropi bo tudi škropil.Pomori bodo dokler bodo čebele v dosegu strupov.V hosto z njimi pa puško,ki nese 3 km,pa protiletalsko za kakšne državne genije,ki bi škropili kar iz letal(kot DDT nad vietnamom)
Pa naj mi oprostijo vse podgane,ker sem jih žalil s primerjavo z ljudmi.One so boljše.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 28617Odgovor FRANK IZ KANADE
To Maj 27, 2008 3:07 am

Ja Volk, imas popolnoma prav.
Jaz, nekaj casa nazaj, za nekaj let nisem imel cebelc ker se nisem hotel ukvarjati z strupi in kemikalijami - torej jaz tudi svojega medu nebi jedel. . .
Nekaj casa sem se ukvarjal s cmrlji in ko se je situacija tukaj u severni ameriki pokazala da je populacija divjih/feral cebel letno narascala, (same so se varroe obranile) sem se pa spet odlocil da si nabavim nekaj druzin - samo tako za zabavo in da sam vidim kako to naravno cebelarstvo gre?
Moje so pa sedaj u popolni divjini! Ljudje, cebelarski strokovnjaki in tudi nas inspektor, so mnenja da sem malo u glavo udarjen? Pravijo da tam sploh ni nic za njih - razen kamen, mocvirja, voda in skoraj neprehodna gmajna. . . .

Tudi sam se skoraj dnevno cudim, kako sploh morejo preziveti? Kje si sploh najdejo kaj za prezivetje? Toda po prvem letu, (so se morale prilagoditi terenu) so mi pa dobro napolnile kante z medom. (Povprecno 135 lbs na panj.) To je vec kot pa jaz hocem in se sedaj imam sobo polno kant pristnega divjega medu.
Nobenih strupov in kemikalij moje kiste ne vidij!. Tudi vse kiste in okvircki so novi. Nobene umetne satnice - da ne vnosim packarije od drugih cebelarjev skozi zapacan vosek.
Ko sem si druzine nabavil imam u drvarnici dve stari kisti u katere narejence namestim. Ko pa se cebele izvalijo pa stare sate u smeti in vse se preseli na nove kiste in okvirje s naravno narejenimi sati - takimi katere same cebele hocejo - po svoji svobodni volji in ne po moji. . . .
Za par sto kilometrov, u katerokoli smer, pa tukaj ni niti enega kmeta! Vse je divje! Najvecja skrb so pa seveda medvedi in pa nasa huda zima. Letos sta mi dve druzini padli ko so cebele sle skozi luknjo u notranji deski in ko je sonce zaslo jih je pa zima ujela. Niso se mogle vrniti nazaj u gruco in so zmrznile na vrhu kiste. . . .
Sedaj pa slisim da so letos tudi drugim cebelarjem mnoge druzine padle zaradi nasega mraza. (nekajkrat smo imeli temperaturo dol do minus 46 in 48 stopinj C ! Okoli minus 30 -35 pa za cez cela dva meseca - neprekinjeno!
(Letos tudi cmrljev skoraj ni in samo nekaj metuljev? Nisem pa se videl niti enega netopirja...)

Jutri bi pa moral iti do enga mozakarja, (400 km) in si nabaviti eno druzinico da imam vsaj malo drugacne krvi za oplemenitev mojih matic ko bom naredil narejenca ali pa dva?

Danes je bilo tukaj 30 stopinj in u petih minutah nas je udaril mocan veter in dez. (zelo nevarna situacija za toronado)
Celo ptici so se skrivali u zavetju pred mojimivrati.
Ko pa se je cez kaksnih 20 minut vse poleglo je pa temperatura padla do 8 stopinj! Sedaj pa je ena pod nulo. Torej od 30 stopinj plusa, do eno pod nulo u 3 urah!
Malo severno od nas pa ze snezi in imajo okoli 5 centimetrov snega ze na tleh.
Pa to sedaj klicejo globalno segrevanje?
Ce pa je ta mozakar danes naredil moj narejenec - upam da je u kisto dal dovolj cebel da bodo lahko zalego grele u tejle danasnji zimi?

Pa takole gre za nas cebelarje. Ce se ne tolcemo sami med sabo - se pa tolcemo z naravo!?
Daj mi pa naravo - any day!

Morate mi oprostiti heeee, sem se malo zavlekel iz teme. . . .
Regards,
Frank

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Beri in se čudi !!!!!!

OdgovorCOLON # 28618Odgovor divji cebelar
To Maj 27, 2008 7:37 am

SiOL.net|Slovenija|Znanost in okolje

ponedeljek 26.05.2008, 18:36
Kmetijsko ministrstvo potrdilo pomor čebel v brežiški občini

Brežice - Pristojne službe na kmetijskem ministrstvu so potrdile nedeljski množičen pomor čebel v vasi Podgračeno v občini Brežice.
Preberite še:

Na teren so takoj po prejetem obvestilu o sumu pomora takoj odšli tako veterinarska kot kmetijska inšpekcija, ki sta odvzeli vzorce čebel in jih oddali na analizo. Ta bo pokazala vzrok pomora čebel.

Inšpektor odvzel vzorce za analizo


Kot je pojasnil predstavnik za stike z javnostjo na kmetijskem ministrstvu Jernej Kovač, je kmetijski inšpektor na terenu odvzel vzorce čebel in jih oddal na analizo o vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev.

Sum kužne bolezni čebel?

Oškodovanega kmeta, ki ima 89 čebeljih družin, je obiskal tudi veterinar, ki je pri pomoru posumil tudi na možnost kužne bolezni čebel, po predvidevanjih bi lahko šlo za hudo gnilobo čebelje zalege. Analizo mrtvic v tem trenutku opravlja nacionalni veterinarski inštitut. Kmetijski inšpektorji so in še obiskujejo okoliške kmete in ugotavljajo pravilnosti uporabe farmacevtskih sredstev. "Danes in v torek bodo pri okoliških kmetih odvzeli tudi vzorce ter jih verjetno tudi zaslišali," je še povedal Kovač.

Pomori čebel v osrednji Sloveniji


V začetku maja so množične pomore čebel zabeležili v okolici Domžal, Grosupljega in Pirnič. V domžalskem primeru je denimo pogin prijavilo 35 čebelarjev s 500 panji, v grosupeljskem primeru so bili prizadeti trije čebelarji, v primeru Zgornjih Pirnič pa je bilo prizadetih pet čebelarjev. Odmiranje čebel je globalni problem, ne pojavlja se le v Sloveniji. Slovenske čebele naj bi pomrle zaradi enakega razloga kot nedavno čebele v Nemčiji.
____________________

Sedaj še huda gniloba ???? Le kdaj bo prišla na vrsto destilirana voda ??
V strokovni literaturi o boleznih čebel bo potrebno takoj spremeniti nekatera poglavja.

Slovenska "stroka" je ugotovila, da čebele v primerih hude gnilobe masovno umirajo pred panji z iztegnjenimi rilčki. Nobelova nagrada jim ne uide.

Moraš pa biti res krepko trčen ali pa do kraja pokvarjen, da si dovoliš s sabo in s svojo strokovnostjo takšno manipulacijo in lastno poniževanje pred celotno slovensko in tudi tujo javnostjo.

Neodvisni strokovnjaki se križajo in grenko nasmihajo ob umotvorih svojih stanovskih kolegov ter seveda nestrpno čakajo končnih in uradnih ugotovitev. Nekateri celo dvomijo, da bomo do končnih zaključkov sploh kdaj prišli in jih videli.

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

Re: Beri in se čudi !!!!!!

OdgovorCOLON # 28619Odgovor boriss
To Maj 27, 2008 7:56 am

divji čebelar napisal/-aCOLON Sedaj še huda gniloba ???? Le kdaj bo prišla na vrsto destilirana voda ??
V strokovni literaturi o boleznih čebel bo potrebno takoj spremeniti nekatera poglavja.

Slovenska "stroka" je ugotovila, da čebele v primerih hude gnilobe masovno umirajo pred panji z iztegnjenimi rilčki. Nobelova nagrada jim ne uide.

Moraš pa biti res krepko trčen ali pa do kraja pokvarjen, da si dovoliš s sabo in s svojo strokovnostjo takšno manipulacijo in lastno poniževanje pred celotno slovensko in tudi tujo javnostjo.

Neodvisni strokovnjaki se križajo in grenko nasmihajo ob umotvorih svojih stanovskih kolegov ter seveda nestrpno čakajo končnih in uradnih ugotovitev. Nekateri celo dvomijo, da bomo do končnih zaključkov sploh kdaj prišli in jih videli.
Danes se pa s tabo čisto povsem strinjam. Res bi morali dobiti nobelovo nagrado.

Samo mene skrbi, Da bodo "končne uradne ugotovitve" na ravni "krivec je HG"

Izgleda da nam bodo "strokovnjaki", ki proučujejo pomore čebel napisali učbenike na novo.

lp

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 28629Odgovor bloop
To Maj 27, 2008 2:32 pm

Ce se prav spomnim je to vceraj bilo tudi na Tv, sem se tudi sam krizal ko sem jih gledal. Res sem zacetnik pri cebelarjenju pa se tega nisem zasledil ne v knjigah ne nikjer na internetu le od nasih veterinarjev po novem.
Spomnim se tudi da v najboljsem primeru porocajo o pomorih v Nnemciji,
Franciji in Sloveniji, ce mi spomin kolikor toliko se dobro dela je bil letos velik halo zaradi podobnih stvari tudi v Italiji pa mislim da se nekje v bolj vzhodni Evropi.
Res dobis obcutek da ali nasi strokovnjaki sploh ne spremljajo sirse zadeve iz njihovega strokovnega podrocja ali pa so prisiljeni govoriti neumnosti ker jim kdo grozi.

Lahko pa res pocasi ze sam pricnem verjeti(pa se mi zdi da sem se kar optimist glede raznih stvari), da nasa stroka pravih krivcev ne bo "sposobna" odkriti oziroma bo to skoraj gotovo krivda cebelarjev ker sredi leta dajejo v panje gauco ali pa si skrivajo HG v posodicah in potem klice namerno basejo v panje. Posledicno pa je potem na kupe mrtvic pred panji zaradi HG (ja in prasic z krili je pravkar letel mimo mojega okna v 50 nadstropju nase stolpnice na vasi).
Na take reci bi morda bolje reci " brez komentarja".



No drugace pa v blizini vcerajsnjega danes ponovno ob 11:40 je ravno mlajsi gospodic pospravljal svojo skropilnico ko je pripeljal iz psenice. Izgleda da je trenutno zelo mocno potrebno skropiti psenico v polnem soncu.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28640Odgovor divji cebelar
Sr Maj 28, 2008 5:59 am

DELO:

Mrtve čebele v Spodnjem Brniku
Ma.B./STA, Tor 27.05.2008, 20:00


Ljubljana - Danes popoldne so v panjih v čebelnjaku v Spodnjem Brniku opazili več mrtvih čebel. O dogodku so obvestili pristojne službe, so sporočili iz državnega centra za obveščanje. Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, je šlo za od 1000 do 1500 čebel.

Kot je povedal tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva Jernej Kovač, ni šlo za tako obsežen pomor čebel kot v nedavnih primerih. Pomor je prijavil čebelar iz Spodnjega Brnika, ki ima dva čebelnjaka, mrtvih pa je od 1000 do 1500 čebel.

Kraj so si ogledale veterinarske službe in ugotovile, tako Kovač, da naj ne bi šlo za bolezen pri čebelah. Kmetijski inšpektorat je vzorce čebel dal v analizo o vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev, vzeli pa so tudi vzorec vode, ki so jo uporabljali za napajanje čebel, da bi ugotovili, ali je bila ustrezna.
____________________

Bo končno kdo že ustavil to morijo ?

Za kakšno bolezen naj bi šlo ? Tu pa bo le potrebno biti malo bolj natančen.

In končno smo prišli že do vode. Ne še sicer do destilirane, ta še po vsej verjetnosti pride na vrsto, ko bo drugih možnih razlogov zmanjkalo.

BOĹ TJAN NOĂ
PrispevkovCOLON 492
PridruženCOLON Sr Maj 21, 2008 4:12 pm

OdgovorCOLON # 28641Odgovor BOĹ TJAN NOĂ
Sr Maj 28, 2008 7:03 am

Čebelarska zveza Slovenije
Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica
Tel.: 01 7296 110, faks: 01 7296 132

Brdo, 27.maj 2008


VABILO


Vabimo Vas na novinarsko konferenco, ki bo potekala v četrtek, 29. maja ob 9.30. uri na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Dnevni red:

1. Aktualne teme v Slovenskem čebelarstvu
2. Mnenje Čebelarske zveze Slovenije na stališče Ministrstva za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano glede na Apel ČZS.
3. Med je varna hrana. Poročilo o izvajanju več letne interne kontrole medu.
4. Stališča ostalih vabljenih glede problematike v čebelarstvu – MKGP, KIS, NVI, VURS.

V upanju, da se boste našemu povabilu odzvali, Vas lepo pozdravljamo!


Čebelarska zveza Slovenije


P.s. S tem, ko pišete o slovenskem čebelarju in o kakovostnih pridelkih katere je pridelal slovenski čebelar, prispevate k ohranitvi naše narave, okolja in k javnemu zdravju! Med je moč uvoziti, opraševanja ne! Pomagajte nam ohraniti čebelarstvo v slovenskem prostoru!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28642Odgovor divji cebelar
Sr Maj 28, 2008 8:02 am

MLADINA:

(Intervju, ki ga mora prebrati vsak slovenski čebelar in se krepko zamisliti:)

Bernard Nežmah

Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog
Je eden neuradnih ombudsmanov okolja. Predava o nevarnostih pesticidov, vlaga kazenske ovadbe zoper uničevalce okolja, eden od poslancev ga je pred leti napadel, češ da je ekofundamentalist, začenja polemike o družbenih vrednotah, ko s silnim aparatom preganjamo droge, smo pa brezbrižni do podjetij in posameznikov, ki s svojimi izpusti in pesticidi več generacijam uničujejo zaloge pitne vode. Skratka, mikrobiolog, ki nas opozarja na pohod nevidnih uničevalcev življenja.

Čebele so množično umirale na Dolenjskem, potem v Pesnici, zadnje dni pri Domžalah. Kaj se dogaja z okoljem?

> Ko enkrat ugotovimo, da umirajo čebele na različnih področjih skoraj sočasno, je to za človeka bioindikator. To pomeni, da je ogroženo tudi življenje ljudi. Če najdemo čebele naenkrat množično mrtve, je vzrok konkretna zastrupitev. To je zame ekoterorizem. Sam si zato prizadevam, da pesticidov ne bi bilo v prosti prodaji, ampak bi jih predpisovali na recept.
Če je nekdo škropil s premočno dozo pesticidov, kako lahko ugotovimo, kdo je bil, če čebele niso pomrle na njegovi njivi?

> Pomrle so v radiju kilometra ali dveh. Najprej je treba vzeti vzorce mrtvih čebel, ugotoviti, za kateri pesticid gre, in nato oditi na teren. Tam poskenirati teren, in kjer bodo našli ta pesticid, pravilno vzeti vzorce rastlin, izmeriti koncentracijo pesticida, najti krivca, ga povprašati, kdaj je škropil, upoštevati karenco, čas razpadanja pesticida. To je čisto forenzično delo, storilca je lahko najti, seveda, če ga hočeš.

Pomori čebel postajajo že mitološka tema, ustvarjajo se bajke in govorice, kaj vse jih uničuje, od mobilnih telefonov naprej. Kaj pravijo dosedanje raziskave?

> Zadnji primer pri Domžalah je relativno enostaven. Ker so čebele množično pomrle naenkrat, je jasno, da gre za smrtno zastrupitev. Težji problem je številčno umiranje čebel na videz brez pravega vzroka. Z novimi molekularnimi tehnikami so v takih primerih preiskovali, kakšna je razlika med preživelimi in umrlimi. V slednjih so odkrili genski material fatalnega virusa, čebele pa se odzovejo tako, da ko začutijo, da so okužene, preprosto zapustijo panj in s tem rešijo preostale. To je eden naravnih mehanizmov za ohranitev vrste. Je pa še ena skrita reč. Ob pomoru čebel na Dolenjskem smo napadli ministrstvo za kmetijstvo in zahtevali, naj uporabi previdnostno načelo in prepove uporabo imidakloprida. Predložili smo znanstveni članek, ki je nastal v kemijskem lobiju in so se celo hvalili z njim. Da imidakloprid deluje na termite in druge neprijetne žuželke tako, da slabi njihovo odpornost. Če seštejeva dovoljene koncentracije v okolju, ki jih čebele dobivajo skozi pelod, nektar ali s pitjem rose in vode ob poljih, imajo v sebi torej neko koncentracijo imidakloprida, ki jih ne ubije, ne poginejo na kraju samem, opeša pa jim imunski sistem. Enak primer imamo pri ljudeh, povezan je s prepovedjo enega od karbamatov v Skandinaviji. Ko so ga prepovedali, je v desetih letih občutno upadla pogostost levkemije. Ta pesticid je povzročal zmanjšanje odpornosti pri ljudeh. Tega se je treba bati, tega ni v nobenem dosjeju in v dokumentih, ki prihajajo skupaj s pesticidi v pisarne za registracijo. Teh preiskav ni.

Kaj se zgodi, če jem hruške, ki so škropljene s klormekvatom?

> Klormekvatu rečemo, da je pesticid, vendar to ni prav, saj je regulator rasti rastlin. Uporabljajo ga pri pridelavi žit, ki imajo velik donos. Ekonomisti so izračunali, da se donosnost še poveča, če na isti površini posadijo več sadik, te so zdaj bolj skupaj, toda ko žito zraste do neke višine, se začno rastline drgniti med seboj, se poškodujejo in polegajo. To težavo so rešili tako, da jih takrat poškropijo s klormekvatom in ta prepreči rast žita v višino. S tem dosežejo, da vso potencialno rastno moč v sezoni žito prenese na liste in v semena. In z žiti na veliko krmijo živino. Mene je pretreslo, ko sem ugotovil, da je inštitut za kmetijstvo na Danskem že pred dobrimi dvajsetimi leti opozarjal živinorejce, naj ne dajejo v krmo več kot 30 odstotkov žitnega zrnja, zakaj v zrnju je klormekvat, ki bi lahko bistveno zmanjšal plodnost prašičev.

Kako nas varujejo inšpekcijske službe?

Lani so vzele 210 vzorcev. So torej 210-krat pobrale hruške s trgovinskih polic?

> Hrušk niso lani vzeli nobenkrat, zato jim je ušlo 430 ton
klormekvatnih hrušk, ki so jih ljudje pokupili in pojedli. Če so izpustili tone, to ne pomeni, da je zastrupljena samo četrt, ki gravitira k eni trgovini, ampak je lahko zastrupljene četrt Slovenije hkrati. Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo imate lepo zapisano, da so lani vzeli 25 vzorcev solate, 19 vzorcev jagod, 10 vzorcev češenj, 20 vzorcev breskev, 10 vzorcev žit, 17 vzorcev paradižnika, 43 vzorcev jabolk, 36 vzorcev krompirja, 9 vzorcev pora in 21 vzorcev glavnatega zelja.
To je manj kot vzorec na dan.

> To je katastrofalno malo. Naslednji problem monitoringa je, da naredijo analize za 84 v Sloveniji registriranih pesticidov, ne pa za vse.
Do letošnjega leta torej raziskave sploh niso zaznale klormekvata, četudi je bil v hrani?

> Menda ne. Napisal sem pismo inšpektoratu za zdravje, saj v skladu z zakonom o dostopnosti informacij javne narave skušam dobiti odgovor, kdaj se je v Sloveniji začel nadzor klormekvata. Lahko pa vam dam podatek iz direktive Evropske unije, ki že leta 2003 klormekvat obravnava kot sredstvo, ki ga je treba v hrani nadzorovati.

Zakaj je sploh skrb zbujajoče, če jem sadje, ki je bilo pridelano z uporabo klormekvata?

> To pojasni eden izmed člankov izpred let o poskusnih miškah, ki so jih hranili z vodo in s hrano, v katerih je bil klormekvat v nižjih koncentracijah od tistih, ki so uradno dovoljene. Te miške so žrtvovali, jim razrezali testise, iz njih dobili spermije, jih združili z jajčnimi celicami, ugotavljali njihovo oplodilno sposobnost in prišli do signifikantne razlike. Evropa se je odločila za razširjeno raziskavo, vendar ta še ni končana, vmesne ugotovitve niso ne za ne proti. Imamo zakon o kemikalijah, v katerega je vgrajeno previdnostno načelo, po katerem za prepoved zadošča že sum. Urad za kemikalije bi moral že zdavnaj napisati pismo predsedniku države in mu predlagati, naj začasno prepove vsako uporabo klormekvata v slovenskem prostoru, tudi na žitih.
V Sloveniji je čedalje več parov, ki imajo težave s plodnostjo.

> Moj prijatelj Tone Komat je večkrat predlagal raziskavo
»spermcounta« pri slovenskem prebivalstvu, katere izsledke bi primerjali s starejšimi podatki, vendar je vsakič naletel na gluha ušesa pri predstavnikih Inštituta za varovanje zdravja RS.
Tako usodno vprašanje, pa država ne bo podprla raziskav?

> Po mojih izkušnjah Slovenska ljudska stranka vseskozi drži v rokah ključna ministrstva. To je ministrstvo za kmetijstvo, delno ministrstvo za zdravje, predvsem njegov urad za kemikalije, v zadnjem mandatu ministrstvo za okolje in ministrstvo za znanost oziroma agencija, kjer se deli denar za raziskave. To so filtri, skozi katere se s takimi raziskavami ne prebiješ. Kot raziskovalec sem nekajkrat poskušal s temami, kot so genotoksičnost pitne vode, zemlje in padavin, a mi ni nikoli uspelo. Želeli smo raziskati zračno vlago, ker je nosilec pesticidov in jih prenaša na bistveno širših območjih, kot si mislimo. Švica ni nikoli uporabljala atrazina, so ga pa sosedje Francozi. V Švici so merili pesticide v padavinah in so namerili 60 mikrogramov atrazina na liter, v podtalnici pa je dovoljeno 0,1 mikrograma na liter.

Čemu se je uporabljal atrazin?

> V Sloveniji so ga skoraj 50 let uporabljali kot herbicid, ki zatira ozkolistne plevele na koruznih poljih. Čezmerno je onesnažil skoraj vso podtalnico. Pri dolgotrajnem uživanju rahlo preseženih dovoljenih vrednosti nekatere mišice v očeh in pri srčni zaklopki otrdijo in postanejo nefunkcionalne. Deluje kot hormonski motilec in je tudi rakotvoren. Tako ugotovimo vir številnih obolenj v prekmurski regiji. Atrazin nam je uspelo prepovedati, toda to ni zadoščalo, potrebna je bila še kazenska ovadba proti ministru Kebru, ki je dovolil dvakrat preseženo vrednost atrazina v ljubljanskem vodovodu.

Kakšen je bil izid?

> Sodišče nam je dalo prav in v Ljubljani so zaprli nekaj vodnih vrtin s preveliko količino atrazina. Kazensko ovadbo pa je tožilstvo takrat zavrglo. Včasih se zgodi, da kazenska ovadba ne izpolnjuje vseh meril: žrtev ni znana, kaj ni dokazljivo ... Če bi tožilci imeli naravoslovno znanje, bi hitro videli, da imajo na voljo policijo, da imajo možnost vzeti vzorce krvi naključno ali na nekem območju, da se pogleda, ali je neka snov bolj prisotna v laseh ali v tolšči. Naše tožilstvo je šibki člen.
Poglejmo pomor nesrečnih čebel pri Pesnici. Vsi so si umili roke, tudi ministrstvo, ki ni hotelo plačati analize poginulih živali. Mi bomo vložili kazensko ovadbo. Stvari bomo obrnili na glavo. Ta pomor čebel je dokaz, da so bili žrtve naravni opraševalci, tudi njihovi bližnji sorodniki, kot so divje čebele in čmrlji. Torej je bila narava zastrupljena. Ta del pa je v kazenskem zakoniku: s tem ko uničuješ opraševalce, si že ogrozil prehransko varnost. Skrbnik kazenskega zakonika je policija in morala se bo odzvati na kazensko ovadbo.

Poglejva trpko dejstvo: če bi prepovedali pesticide, bi se pridelava hrane močno zmanjšala.

> Zabloda se je rodila pred 50 leti, ko se je začela zelena revolucija, ko smo dobili Oddelek za agronomijo na Biotehniški fakulteti, kjer se 50 let predava kmetijstvo kot proizvodnja hrane, vezana na kemijo. Zraven se je pozornost usmerila še na večji hektarski donos, posledica tega pa je osredotočenje na hibride in križanje rastlin. Nihče pa ni gledal, kako so te rastline prilagojene na bivanje v našem okolju. Tako so odstranili starorodne vrste, ki so jih uporabljali naši predniki, in namesto njih prinesli nedonošenčke, ki brez kemije niso sposobni delovati. Na rob ali v izgubo je šlo mnoštvo rastlin, ki niso imele tolikšnega donosa, so pa bile zaradi evolucije navajene preživeti.

Kaj nam je danes storiti?

V Franciji se je agrokemijski lobi zelo usidral v strukture oblasti in vplival na kemizacijo kmetijstva. Lani so pod Sarkozyjem naredili obrat, ko so se zbrali strokovnjaki z različnih področij in sklenili, katerim pesticidom se lahko odpovejo. Z letošnjim januarjem so se odpovedali 30 pesticidom. Pogledal sem ta seznam in ugotovil, da smo bili pred Francozi, saj imamo registriranih samo sedem izmed teh, in še tem bi se z lahkoto odpovedali.

Večkrat omenjate množino, govorite mi. Kdo je ta »mi«, ki zahteva, ki protestira, ki opozarja?

> Mi smo nekateri posamezniki: zdravnik-geolog, kemik-ekonomist in mikrobiolog-biolog, ki se od časa do časa prijateljsko srečujemo, prediskutiramo problematiko, kaj skupaj napišemo, vložimo kazensko ovadbo.

Vam je s kakšno ovadbo uspelo?

> Ne, smo pa s tožbo proti Kebru dosegli praktično prepoved atrazina v Sloveniji, kar štejemo za lep uspeh. Naslednja je bila ovadba prav tako proti Kebru in še drugim uradnikom, zaradi katere smo dosegli prepoved uporabe parationa, ki je insekticid, a je na seznamu bojnih strupov pri Združenih narodih. To je bil čas, ko se je začelo govoriti o terorizmu, in potencialni teroristi bi ga v Sloveniji lahko kupili za minimalen denar. Steklenička, s katero si lahko pobil 200 ljudi, je pri nas stala 2400 tolarjev.
Ministri za zdravstvo kot največje zlo slikajo tobak.
> Za sloganom »kajenje ubija« je skrito bistvo. Nihče ne pove, kaj ubija, ali sam tobak ali pa uporaba rakotvornih pesticidov, s katerimi so škropili tobačna polja. Če bi bil sam na mestu ministra za zdravstvo, se ne bi šel tako pompozne kampanje, ampak bi preveril analize in ugotav-ljal, katere snovi, ki so se znašle v tobaku, so zdravju škodljive.

Zakaj so ministri zdravniki, ki so tako občutljivi, kar zadeva škodljivost tobaka, tako brezbrižni do pesticidov?

> Zelo sem razočaran nad medicino kot stroko. V prejšnjem režimu nismo nikoli izvedeli za nobene medicinske škandale in napake, saj so jih vse pometli pod preprogo. To je ustaljena navada. Recimo fenomen zdravnikov, ki so vedeli za azbestozo, bili so najbolj posvečeni, a ni bilo nikogar, ki bi imel pred dvajsetimi leti jajca in bi začel razpravo o smrtonosni azbestozi. Redkokdaj se kak zdravnik oglasi v medijih v zvezi s pesticidi. Kdo pa jih proizvaja? Bayer, ki ima tovarne zdravil, proizvaja tudi pesticide. Enako Novartis; gre za isti lobi, ki ima izjemno moč.

Kaj pomenijo trdi delci v zraku za človeško telo?

> Vsak trdi delec zase je antigen. Toliko in toliko različnih antigenov, ki vdrejo v naše telo, zahteva imunske odgovore in temu lahko pripišemo povečanje astme pri otrocih.

In kako se odzivajo pediatri?

> To smo doživeli na Primorskem. Na podatke o onesnaženosti zraka so odgovorili, češ da ni tako hudo. So se pa pediatri oglašali v zvezi s toplarno v Mostah. Poročali so o zelo veliki pojavnosti kroničnih obolenj na pljučih.

Sodobni človek je v resni krizi zaznavanja: opaža nevarnosti, kot so drveči kamion, toča, poplave, ne pa onesnaženja zraka, vode in hrane, teh ne vidi niti ne občuti. Kaj mu preostane?

> Da posluša in prebira okoljevarstvene teme. Če se o njih ne govori, jih ni. Doslej sva govorila o pesticidih, k tem pa morava prišteti še vse industrijske izpuste in odplake. Vse to se dvigne v stratosfero in v oblake in se potem kot padavine vrne nazaj na zemljo. Rastline imajo imunski sistem, to je kutikula, ki je včasih povoskana ali obogatena z drugimi polisaharidi, ki jo varujejo pred okoljem. Ko kapljica dežja, v kateri je bil močan pesticid, pade na solato ali na jabolko, se čez čas posuši, koncentracija pesticida se na tej točki veča, zato se bo naredila mikroskopsko majhna rana. Neprilagojene rastline so po dežju ranjene, vendar mi tega ne opazimo. V naslednjih dneh se tja naselijo glivice in rastline začnejo prezgodnjo razgradnjo. Buče na Štajerskem nikoli niso potrebovale fungicidov, zdaj jih potrebujejo. In pridemo do neverending story, ko zaradi posledic uporabe pesticidov spet škropimo s pesticidi.
Skratka, sodobni človek bi moral zahtevati od države, da redno analizira padavine in poroča, kaj in kje je padlo z dežjem. Nisem še slišal, da bi pri nas inšpektorati za zdravje jemali ljudem po farmah in po tovarnah vzorce krvi in jih analizirali z namenom ugotoviti, ali so v njih pesticidi ali težke kovine. Predlagali smo, da bi vzeli povprečno košarico, ki jo družina porabi vsak dan, od vode, sadja, mesa, zelenjave do jajc in mleka, jo analizirali in, recimo, ugotovili, da ima celjska regija približno takšno obremenitev na košarico, mariborska takšno, ljubljanska takšno.

Ali ne govorite že o preteklosti? Na Kitajskem v kmetijstvu uporabljajo že antibiotike.

> Ja, to je problem globalizacije, vendar ima EU natančne normative tudi za uvoz hrane iz daljne Azije, Južne Amerike in Afrike.

A kaj to pomeni za Slovenijo, kjer inšpekcija le po naključju kaj odkrije?

> Se bojim razmišljati. Naša majhnost je sicer ugodna, ker lahko hitro naredimo škandal in imamo vpliv, hkrati pa civilna družba nima kritične mase, ki bi omogočila, da bi imeli neodvisen laboratorij, kot ga ima Greenpeace, ki po Nemčiji hodi po trgovinah, nabere košarico, jo analizira, in če kaj najde, skliče novinarje in obvesti javnost.
Atrazin je pri nas že leta prepovedan, letos pa se je spet pojavil v podtalnici, to pomeni, da gre za tihotapljenje pesticidov. Pisal sem ministru Mateju in ga prosil, naj mi sporoči, ali mu je ministrica za zdravje poslala opozorilo, da se na Slovenskem na črno trguje s pesticidi. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč na spletni strani pozvalo kmete, naj ne kupujejo ponarejenih pesticidov od mimoidočih prodajalcev, ki se po vaseh ustavljajo s kombiji. Ti pesticidi so ponarejeni in poceni, predvsem pa brez nadzora.
Država preganja kajenje, alkohol in drugo. Pri tem se vsak posameznik sam odloči, ali bo kadil, pil in se drogiral. Če se moj sosed odloči za kaj od tega, sam zaradi njega ne bom občutil posebnih posledic. Preganja se orožje, policija v hiši naredi preiskavo, da najde pištolo, s katero je mogoče ubiti deset ljudi. To spada med hud kriminal, o njem beremo na kriminalnih straneh časopisov. Če pa kdo kupi prepovedani pesticid, ki bo pri 450 tisoč ljudeh pustil posledice, ker so zaužili z njim kontaminirane sadeže, je zame to pravi kriminal. Dobro, da smo sprejeli dosmrtno zaporno kazen. Ta je kot nalašč za takrat, ko bo razkrit prvi primer, da je 400 ljudi dokazano poškodovanih zaradi nepravilne uporabe kakšne kemikalije.

Nimamo podatkov, kaj vse zaužijemo. Kaj bi bil praktični preventivni nasvet, po kakšni hrani naj posegamo?

> Sam kupujem sezonsko in tisto, kar vem, da raste tukaj. Kupujem pri človeku, ki ga poznam in za katerega vem, kako prideluje. Na njegovih pridelkih so vidne sledi »škodljivcev«, to je zame indikator, da hrana ni bila zastrupljena in da tudi mene ne bo pobralo. Težava, ki smo jo vsi spregledali, je izguba lokalnega trga. Nisem še zasledil trgovine, v kateri bi lahko kupil domač česen namesto kitajskega, domač fižol namesto kanadskega, zelene in peteršilja očitno ne znamo več pridelati.

Kaj pa tržnica?

> Ne, ta zadeva pravice potrošnika, sam govorim o pravici proizvajalca, da prodaja na lokalnem trgu. Nad Fieso, kjer zdaj živim, je bil kmet, ki je pridelal tri gajbice paradižnika, ga pripeljal v zadrugo, ta mu je zanj plačala in poskrbela, da je prišel v sosednjo trgovino ali pa v portoroški hotel. To je pravica do lokalnega trga, da ima proizvajalec možnost prodati na trgu magari samo gajbico korenčka ali dve gajbi jabolk. Včasih smo bili še mi, ki smo živeli na Kodeljevem in nismo bili kmetje, dobrodošli, ko smo v trgovino prinesli dve gajbi domačih češenj in ju zamenjali za kruh in mleko. To so bila šestdeseta leta. S tem je omogočena pravica do zdrave prehrane iz domačega okolja, v katerem živiš.

Ljudje smo obsedeni z bojem proti mikrobom, koliko čistil porabimo v kuhinji, po kopalnicah, v pralnih strojih, hkrati smo ravnodušni do pesticidov.

> Drži, vprašanje je sicer, ali so mikroorganizmi res naši sovražniki. Vsakič, ko človek uporabi antibiotik ali pesticid, izprazni prostor. Na ta izpraznjeni prostor se naseli nekdo drug. Če se tja naselijo mikroorganizmi, ki bodo povzročali bolezni, smo si sami pripeljali bolezen pred prag.
Vzemimo primer uporabe preventivnih antibiotikov na farmah, kjer so prašiče ali krave stlačili čim bolj skupaj, jim podstavili plastične deske, na katerih stojijo, da jih lažje perejo in s tem naredijo odpadke tekoče in še bolj neobvladljive. Zdaj pa poglejva načrte Marije Terezije, ki je določila naklone v hlevu, kanale, da se to steka, in pa steljo. To je bila slama ali listje iz gozdov, s čimer smo prinesli vso biodiverziteto mikroorganizmov iz gozda v hlev. Tudi če je bil v hlevu kakšen patogeni organizem, ni imel možnosti preživetja med množico mikroorganizmov, ki so konkurirali za prostor.

Angel varuh, ki človeštvo varuje pred dolgotrajnimi posledicami pesticidov, so torej mikroorganizmi?

> Če hrano, ki vsebuje pesticide, ustrezno predelamo, jo kompostiramo, dosežemo, da mikroorganizmi razgradijo večino pesticidov, izjema je, denimo, DDT. Delovanje mikroorganizmov prepreči prehod pesticidov v podtalnico.

Ali še obstaja omembe vredno ekološko kmetijstvo?

> Posameznike je mogoče najti. Poznam kmeta, ki normalno živi in prideluje hrano zase in za prodajo, a ne uporablja nobenih pesticidov in umetnih gnojil. Ima svoja semena, ki jih drugod ne najdemo več, in ogromno starega znanja in modrosti, kako in kdaj saditi.

So stare modrosti in stare sorte kje sistematično hranjene, tako kot najstarejši tiski v bibliotekah?

> Ne, je pa samostan pri Stični, ki skrbi za ohranjanje starih drevesnih vrst. Potem zapuščena območja nad kraškim robom nad Kolpo, kjer najdete visokodebelne stare sorte jablan. Ministrstvo je začelo v tej smeri z resorjem za ohranjanje naravne dediščine. Prestreliti bi morali miselnost na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, da bi tam začeli vzgajati nove agronome, ki bi raziskovali, kako pridelovati hrano s čim manjšo uporabo pesticidov.

Ekologi ste fundamentalisti v oponiranju množični proizvodnji, ki vzpostavlja izvorno potrebo po pesticidih.

> Fundamentalizem pomeni nasilne ljudi, ki tudi z nedemokratičnimi sredstvi vsiljujejo svoja mnenja. Mislim, da razen verbalnega nasilja, ko skušam ljudem dopovedati, kako nevarni so pesticidi, uporabljam samo še pisanje kazenskih ovadb in iščem demokratične mehanizme, ki jih ponuja EU, da bi državne uradnike prisilil k spoštovanju zakonodaje. Ekofundamentalist bi bil v tem, da zahtevam od inštitutov, da poiščejo v tradiciji tiste vrste, ki so odpornejše. Tudi nekoč so kmetje proizvajali tržne presežke hrane. Ta fundamentalna znanja so bila prezrta 50 let, vse je bilo posvečeno fitofarmaciji, škropiti s tem in z onim, ne pa fundamentalnim raziskavam, kako se rastlina hrani, kaj pomeni, če rastlino pregnojiš in raste do svojih skrajnih meja, kaj to pomeni za njeno odpornost. Pika na i teh zablod so gensko spremenjeni organizmi. Poskusi multinacionalk, da bi s hrano držale ves svet v šahu.

Toda te pravijo, da gensko spremenjeni organizem postane tako odporen, da ne potrebuje več pomoči pesticidov?

> Trik je v tem, da je gensko spremenjena koruza zdaj že sama pesticidna: ko žuželka zagrize vanjo, je v hipu po njej. Gensko spremenjena koruza ima v sebi že permanentno toksičnost.

Kakšen je črni scenarij družbe pesticidov?

> Dejstvo je, da so deklice manj občutljive za vplive pesticidov kot dečki. Na dečke hormonski motilci bolj vplivajo, pesticidi imajo torej na nas nevidne in nečutne vplive že v obdobju razvoja. Ko se iz nekaj celic razvijajo naši možgani, je mogoče s hormonskimi motilci vplivati na človekov razvoj. Naši otroci bodo postajali drugačni, kot smo mi. Ni nujno, da je to tako opazno, da bi rekli, da so nenormalni. Pesticidom pripisujejo vpliv na hiperaktivnost, pri kateri so otroci popolnoma normalni, niso pa sposobni biti dalj časa zbrani. Ali pa spodrezanje primarnega androgenega gena pri moških, ki pomeni lastnosti trme, agresivnosti, vztrajnosti, ko moški poskuša izpeljati projekt, tudi če morda nima prav. Primarni moški iz naše družbe izginja. Sedaj dobivamo populacijo poženščenih moških, s čimer se sociološka struktura začenja spreminjati. S tem pa se bodo začele spreminjati tudi vrednote in z njimi politika. Pravijo jim aptamilci, ki nimajo svojega jaza, ampak kopirajo prevladujoče vedenjske vzorce. Ko število teh ljudi doseže kritično maso, lahko začnejo padati norme, tudi človekove pravice. Tega se osebno najbolj bojim. Novih generacij moških, ki ne razvijejo genskega potenciala, ne dokončajo faksa in projektov, ki se jih lotijo, ali pa gredo v drugo smer skrajne brezčutnosti pri ravnanju v družbi. 
_________________
Danilo preberi, ker si tudi ti posredno omenjen v tem intervjuju.

In še predlog ČZS: zmanjšajte število zaposlenih v ČSS in zaposlite vsaj enega takšnega kot je dr. Gorazd Pretnar in njemu podobni, pa bomo čebelarji lahko ponovno z vsaj malo večjim optimizmom zrli v našo čebelarsko prihodnost.

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 28653Odgovor cebelar_novinec
Sr Maj 28, 2008 9:57 pm

Evo spet pomori :( Prispevek na Pop TV pa odličen. Župan poklical inšpektorje in le ti prišli naslednji dan :D
Prodajalec v trgovini pa v zadregi ko je moral povedat koliko preparatov, ki pobijajo čebele prodajo na dan.

Aja ovrgli so "sum" na gnilobo in varojo.

Kaj nas čaka sedaj ko razmišljajo v EU o ukinitvi obveznega kolobarjenja - češ bomo pridelal več hrane ?

Samo tako, da vam povem eno zgodovinski dejstvo. V srednjem veku ko se je uvedlo tro-letno kolobarjenje je bilo manj lakote. Zanimivo !

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 28654Odgovor bloop
Sr Maj 28, 2008 10:44 pm

Pomembno je kaj das v kolobar ane? Ce bos dal v kolobar 3 zadeve ki jih tezko(direktno) jes bo najbrz problem. Tukaj je najbrz tudi razlog za tisto "manj lakote".(?)

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Senzacionalno odkritje !!!!

OdgovorCOLON # 28655Odgovor divji cebelar
Če Maj 29, 2008 5:41 am

Udeleženci kriznega sestanka sinoči na MKGP so prišli do senzacionalnega odkritja: ugotovili so, da je izdelana le ena analiza vse druge so v "izdelavi" in da ni mogoče povedati nič določnega ter ugotoviti vzroka masovnega umiranja čebel!!!???!!!???!!!

Neodvisni strokovnjaki se od smeha tolčejo po kolenih in še dalje nestrpno čakajo na velika strokovna odkritja slovenske uradne stroke, da bodo potem še sami povedali svoje.

Na ČZS pa grozijo z javnim protestom čebelarjev, čeprav vedo, da iz tega ne more biti kake velike koristi in to seveda vedo tudi njihovi prijatelji v MKGP. Namesto, da bi vlagali kazenske ovadbe, sklicevali javne tribune po regijah in k sodelovanju povabili vse nevladne okoljevarstvene organizacije in medije, neodvisne strokovnjake ter sami naročali analize v neodvisnih institutih v tujini, bi se ponovno šli čebelarske ikonografije po ljubljanskih ulicah.
Boljšega zaveznika kot je ČZS si MKGP res ne more želeti. Denar je sveta vladar in osebne koristi so pomembnejše od občih. Naj razume kdor more.

Minister Iztok Jarc in minister Janez Podobnik morilca slovenskih čebel in zastrupljevalca slovenskih državljanov in nekateri pomembni njuni izvrševalci kemijskega genocida nad lastnimi prebivalci: Generalna direktorica Fitosanitarne uprave RS mag. Katarina Groznik; generalni direktor Direktorata za varno
hrano; glavni republiški inšpektor Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Matjaž Kočar; vodja Sektorja za sonaravno kmetijstvo Marta Hrustel Majcen; inšpektorica Zdravstvenega inšpektorata RS Nadja Škrk, direktorica Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru Marina Koren

Čebele so si zaslužile boljših čebelarjev kot smo slovenski čebelarji in slovenski državljani boljše ministre.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Kemična Marjetka ve kako se stvari streže!

OdgovorCOLON # 28660Odgovor divji cebelar
Če Maj 29, 2008 11:01 am

Znova opozorila zaradi pomorov čebel
Zares, 23. maj 2008

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je na novinarski konferenci kritično ocenila zadnje poteze kmetijskega ministrstva (MKGP) in kmetijske inšpekcije v zvezi z zadnjimi nepojasnjenimi pomori čebel.

Poslanka je izrazila odločno nasprotovanje potezi predsednice parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjetke Uhan (NSI), ki je na zahtevo Zaresa sicer sklicala nujno skupno sejo (s parlamentarnim odborom za okolje in prostor), vendar je izbrala povsem neprimerno uro in na sejo ni povabila vrste neodvisnih strokovnjakov in nevladnih organizacij, ki jih je predlagala poslanska skupina ZARES.

Predsednica parlamentarnega kmetijskega odbora Marjetka Uhan (NSI) je sklicala skupno nujno sejo obeh parlamentarnih odborov o ravnanju in nadzoru nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter okoljskih posledicah njihove uporabe v sredo, 28. maja, ob 20. uri oziroma po končani 39. redni seji državnega zbora. Zalokar Oražmova takšnemu ravnanju nasprotuje, saj je očitno namen koalicije zmanjšati pomen problema pomanjkanja nadzora nad uporabo FFS in se izogniti široki razpravi s predstavniki civilne družbe in neodvisne stroke.

Zato je Poslanska skupina Zares znova pozvala Uhanovo, naj povabi neodvisne strokovnjake in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s FFS. Poleg tega je Zalokar Oražmova ocenila, da pristojne vladne službe še vedno ne izvajajo ukrepov, ki smo jih sicer predlagali v sprejem obema parlamentarnima odboroma.

Poslanka je opozorila tudi na “fiasko” slovenskega predsedovanja EU, saj kmetijski minister Iztok Jarc ni uspel najti političnega soglasja, da bi kmetijski ministri na zadnjem rednem zasedanju pred dnevi dosegli politično soglasje in podprli predlog nove uredbe o dajanju FFS v promet (strožje od veljavne in zastarele direktive o pesticidih iz l. 1991), ki bi lahko šla v drugo branje v Evropski parlament in jo je ta prvič že podprl. “Očitno je, da je (slovenska) politika liberalizacije dostopa do FFS v EU dobila klofuto“, je ocenila Zalokar Oražmova.

Predlog uredbe, ki naj bi predstavljal politični kompromis, je zavrnila Francija, kritično pa ga je ocenila tudi evropska komisarka za zdravje z obrazložitvijo, da EU ne more dovoliti registracije aktivnih snovi, ki bi jih morali prepovedati zaradi ogrožanja zdravja - povzročanja raka, mutacij in neplodnosti.

Zalokar Oražmova je ocenila tudi včeraj objavljeno poročilo kmetijske inšpekcije o izrednem nadzoru nad izbranimi 27 prodajalnami FFS ob meji s Hrvaško. Po mnenju Zaresa je že sam izbor nenavaden, saj najbrž ne gre pričakovati, da se bodo, iz drugih držav nezakonito vnešeni pripravki znašli na policah prodajaln (temveč se prodajajo na črnem trgu). Nepravilnosti v samih prodajalnah FFS se lahko dogajajo kjerkoli oziroma na celotnem ozemlju države.

Iz inšpekcijskega poročila med drugim izhaja izjemno zaskrbljujoč podatek, da prodajalci kršijo zakon in prodajajo FFS kupcem brez preverjanja, ali imajo opravljen izpit iz fitomedicine za posebej nevarna sredstva (v 5 od 27 primerov). Za to so inšpektorji izrekli najnižje določene kazni (po 800 € namesto 20.000 € možnih). Še bolj strašljivo pa je podatek, ocenjuje poslanka, da FFS v prodajalnah prodajajo prodajalci brez ustrezne izobrazbe oziroma opravljenega strokovnega izpita (v 4 od 27 primerov).

Analize mrtvih čebel v domžalskem primeru so pokazale tudi, da se uporablja aktivna snov, ki je v EU prepovedana že šest let, kar potrjuje bojazni, da je ravnanje s FFS v Sloveniji ušlo izpod nadzora. Nesprejemljivo je, da kmetijsko ministrstvo še vedno ni predložilo konkretnega načrta, na podlagi katerega bi zmanjšali uporabo FFS in zagotovili njihovo pravilo uporabo (v skladu z načeli dobre kmetijske prakse).

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28666Odgovor divji cebelar
Če Maj 29, 2008 5:36 pm

SIOL:

SiOL.net|Gospodarstvo

četrtek 29.05.2008, 13:05

Potrebno bo raziskati, zakaj je čebelji fond skoraj prepolovljen

Lukovica - V zadnjem letu je v Sloveniji propadla skoraj polovica čebeljih družin, torej okrog 70.000 družin, je izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Ob tem je poudaril pomen sodelovanja vseh pristojnih pri iskanju vzrokov za odmiranje čebel in oblikovanju rešitev.

"Zadevi moramo priti do dna"


V ta namen so se na čebelarski zvezi odločili, da v naslednjih dveh do treh tednih ne bodo dajali izjav za javnost, saj želijo počakati, da stroka analizira vse podatke in poda svoje ugotovitve glede vzrokov za pomore. "Zadevi moramo priti do dna," poudarja prvi mož čebelarske zveze.
Preberite še:

Za pomore čebel kriv insekticid, primešan semenu

Čebele ogroža tudi zajedalska pršica Varroa jacobsoni Oudemans

Čebelji fond zmanjšujejo podnebne spremembe, varoja ...

Noč je sicer pojasnil, da gre pri zmanjševanju čebeljega fonda za dve zadevi. Po eni strani gre za t.i. izginjanje oziroma odmiranje čebel prek leta, čemur botruje več vzrokov, od podnebnih sprememb do varoj. To odmiranje je po pojasnilih Aleša Gregorca s Kmetijskega inštituta Slovenije dolgoročna težava, ki se pojavlja po vsem svetu. Pred kratkim se je zato oblikovala tudi evropska skupina raziskovalcev, ki je pripravila večleten raziskovalni projekt na to temo in zdaj čaka na njegovo odobritev.

... in trenutni pereči množični pomori


Po drugi strani pa gre še za trenutno pereče množične pomore. Noč je mnenja, da je to potrebno prepustiti stroki oz. počakati na natančne rezultate iz strokovnih institucij. "Čebelarska zveza podpira kmetijsko ministrstvo in vse strokovne službe, da vsem pomorom pridemo do dna, da rezultate objavimo in kršitelje, v kolikor jih bomo ugotovili, sankcioniramo," je dejal in dodal: "Treba je najti krivce, jih kaznovati, kdorkoli že so; najti vzroke in posledično tudi ukrepati."

Pomori prizadeli tudi vzrejevalce čebeljih matic

Čebelarji ob omenjeni prepolovitvi števila čebeljih družin na pod 100.000, kar predstavlja veliko, na desetine milijonov evrov visoko gospodarsko in okoljsko škodo, opozarjajo, da se njihovo število zdaj nahaja na kritični meji, ki še zagotavlja zadostno opraševanje, hkrati pa je pod vprašajem samo ohranjanje kranjske čebele. Pomori so namreč prizadeli tudi vzrejevalce čebeljih matic, je pojasnil predsednik strokovnega sveta priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo Franc Šmerc. Primeren čebelji fond bi sicer štel od 170.000 do 220.000 čebeljih družin.

Bo država pomore čebel razglasila za naravno katastrofo?


Čebelarska zveza za rešitev kranjske čebele in slovenskega čebelarstva predlaga več ukrepov. Med drugim predlagajo, da se na lani uveljavljeno davčno zakonodajo na področju čebelarstva postavi moratorij. Ta zakonodaja namreč na čebelarje deluje destimulativno, saj se je lani čebelji fond samo zaradi neustrezne davčne zakonodaje zmanjšal za 20.000 čebeljih družin. Na ministrstvu za finance so, tako Noč, so predlogom izkazali naklonjenost. Davčna uprava bi sicer lahko oprostila plačilo davka, če država omenjene pomore čebel razglasi za naravno katastrofo. Zato čebelarji predlagajo državnim organom tudi ta korak.

Zahteve po vpeljavi pesticidnega centa, ki bi kril škodo ob zastrupitvi čebel s FFS

Predlagajo tudi, da bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za analize v primeru pomorov čebel in proti kršiteljem odločno ukrepati, ustanoviti ekološki sklad oz. vpeljati pesticidni cent, da bi krili škodo čebelarjem, ki bi izgubili čebelje družine ob zastrupitvi čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS).

Čebelarski zakon bi sistemsko uredil ohranjanje kranjske sivke in celotno problematiko čebelarstva


Po mnenju čebelarjev bi bilo potrebno izdelati tudi čebelarski zakon, ki bi sistemsko uredil ohranjanje avtohtone kranjske čebele in celotno problematiko čebelarstva. Na ministrstvu to pobudo podpirajo, je povedal generalni direktor direktorata za varno hrano Matjaž Kočar in dodal, da pa se zdaj proučujejo možnosti, kako čebelarstvu pomagati v prehodnem času oziroma v okviru sedanje zakonodaje. Pri tem je tudi Kočar izpostavil pomen sodelovanja vseh služb.

Fluvalinat v večini evropskih držav sredstvo za zatiranje varoj

V čebelarski zvezi so ob vsem tem znova poudarili, da substanca fluvalinat, ki so jo odkrili v analiziranih čebelah, ne more biti vzrok za pomore čebel. Fluvalinat v Sloveniji ni registrirano sredstvo za zatiranje varoj, je povedal Noč in dodal, da pa se fluvalinat v večini evropskih držav uporablja kot registrirano sredstvo za zatiranje varoj. Se pa čebelarska zveza strinja, da se razišče, kako je omenjeno sredstvo prišlo v čebele. Kočar je ob tem povedal, da se v okolju vsi dejavniki seštevajo, da pa dosedanje analize kažejo, da je najverjetnejši vzrok za pomor čebel substanca klotianidin.

Za hitro ureditev kritičnih razmer bi potrebovali uspešno kemično sredstvo


Noč je sicer pojasnil, da slovenski čebelarji v duhu ekološke pridelave v večini za zatiranje varoj uporabljajo alternativna sredstva, vendar pa bi zdaj za hitro ureditev kritičnih razmer potrebovali uspešno kemično sredstvo. Pri tem čebelarji poudarjajo, da trenutno registrirana sredstva niso najbolj učinkovita, tudi zaradi pojavljanja odpornosti, hkrati pa so kemična sredstva za zatiranje varoj zelo draga. Zato predlagajo, da se zagotovi enotna sredstva za zatiranje varoj in da se jih čebelarjem razdeli prek Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Zabavnik Pianova: Trenutna sredstva učinkovita, če se dosledno upošteva vsa pravila

Jelka Zabavnik Piano z inštituta je pojasnila, da so v Sloveniji trenutno na voljo tri registrirana sredstva za zatiranje varoje in da je zatiranje učinkovito le, če se dosledno upošteva vsa pravila. Na inštitutu se sicer zavedajo, da je program zatiranja potrebno prilagajati na nove razmere, prav tako se zavedajo, da prihaja do pojavov odpornosti na zdravila.

Čadonič Špeličeva: Že od marca se iščejo učinkovitejša zdravila


Kot je povedala direktorica republiške veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, se zato že od marca skupaj išče registriranega uvoznika, ki bi bil pripravljen na slovenski trg pripeljati nova, učinkovitejša zdravila, ki se dobijo v Evropi. Dejansko gre za dve tovrstni zdravili. Na agenciji za zdravila, tako Čadonič Špeličeva, so sicer ob popolni prošnji pripravljeni hitro, v enem dnevu dati svoje dovoljenje za intervencijski uvoz ali vnos tega zdravila v Slovenijo.
_____________________

Spletno DELO:

Propadla skoraj polovica čebeljih družin

Noč: Treba je najti krivce
Ju.A./STA, 29. May, 2008
A A

čebele

Lukovica - V zadnjem letu je v Sloveniji propadla skoraj polovica čebeljih družin, torej okrog 70.000 družin, je na današnji novinarski konferenci na Brdu pri Lukovici izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja vseh pristojnih pri iskanju vzrokov za odmiranje čebel in iskanje rešitev.

V ta namen so se na čebelarski zvezi odločili, da v naslednjih dveh do treh tednih ne bodo dajali izjav za javnost, saj želijo počakati, da stroka analizira vse podatke in poda svoje ugotovitve.

Noč je pojasnil, da gre pri zmanjševanju čebeljega fonda za dve zadevi. Po eni strani za njihovo izginjanje prek leta, čemur botruje več vzrokov, po drugi strani pa za trenutno problematične množične pomore.

Glede pomorov je Noč mnenja, da je to potrebno prepustiti stroki. "Treba je najti krivce, jih kaznovati, kdorkoli že so; najti vzroke in posledično tudi ukrepati," je povedal in ponovil, da je pri tem potrebno počakati na natančne rezultate iz strokovnih institucij.
______________

VEČER:

V Sloveniji propadla skoraj polovica čebeljih družin



Na čebelarski zvezi Slovenije iščejo vzroke za odmiranje čebel in rešitve tega problema.

V zadnjem letu je v Sloveniji propadla skoraj polovica čebeljih družin, torej okrog 70.000 družin, je na današnji novinarski konferenci na Brdu pri Lukovici izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja vseh pristojnih pri iskanju vzrokov za odmiranje čebel in iskanje rešitev.

V ta namen so se na čebelarski zvezi odločili, da v naslednjih dveh do treh tednih ne bodo dajali izjav za javnost, saj želijo počakati, da stroka analizira vse podatke in poda svoje ugotovitve.

Noč je sicer pojasnil, da gre pri zmanjševanju čebeljega fonda za dve zadevi. Po eni strani za njihovo izginjanje prek leta, čemur botruje več vzrokov, po drugi strani pa za trenutno pereče množične pomore.

Glede pomorov je Noč mnenja, da je to potrebno prepustiti stroki. "Treba je najti krivce, jih kaznovati, kdorkoli že so; najti vzroke in posledično tudi ukrepati," je povedal in ponovil, da je pri tem potrebno počakati na natančne rezultate iz strokovnih institucij.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28675Odgovor divji cebelar
Če Maj 29, 2008 6:00 pm

S spletne strani ČZS:

TISKOVNA KONFERENCA ČZS

V četrtek 29. maja 2008 ob 9.30 je na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici potekala tiskovna konferenca o aktualni problematiki pomora čebel in siceršnjega izginjanja čebeljih družin.

Na tiskovni konferenci so sodelovali Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Andreja Kandolf, svetovalka za varno hrano pri Čebelarski svetovalni službi, Matjaž Kočar, direktor Direktorata za varno hrano pri MKGP, dr. Vida Čadonič-Špelič, dr.vet.med, generalna direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije, doc. dr. Jelka Zabavnik Piano, predstojnica Nacionalnega veterinarskega inštituta, dr. Aleš Gregorc, vodja skupine za čebelarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije, Borut Preinfalk, dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut, Franc Šmerc, predsednik strokovnega sveta Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo.

Na tiskovni konferenci so bile predstavljene naslednje teme:
1. Aktualne teme v slovenskem čebelarstvu (Boštjan Noč)
2. Mnenje Čebelarske zveze Slovenije na stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede na "Apel ČZS" (Boštjan noč)
3. Med je varna hrana - poročilo o izvajanju večletne interne kontrole medu (Andreja Kandolf)
4. Stališča MKGP, KIS, NVI, VURS glede problematike v čebelarstvu

Gradivo za novinarje se nahaja v datotekah (.pdf) na dnu strani.

Predsednik Noč je podal mnenje ČZS o odgovoru MKGP na »Čebelarski apel« (http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=446) in povedal, da so slovenski čebelarji z odgovorom MKGP le delno zadovoljni (glej priloga).

Svetovalka za varno hrano ga. Kandolf je predstavila delo interne kontrole medu, v okviru katere je bilo v preteklih letih izvedeno preko 1000 analiz medu, ki kažejo, da je med slovenskih čebelarjev kakovostno in za potrošnike varno živilo (glej priloga).

g. Kočar je poudaril, da na MKGP obstaja politična volja, da se za aktualne probleme v čebelarstvu poišče ustrezne rešitve. Povedal je še, da za pomore čebel niso krivi čebelarji, da je pomore čebel povzročila aktivna substanca klotianidin, ki se uporablja za tretiranje semena koruze in rdeče pese.

ga. Čadonič Špelič je povedala, da je urgentni uvoz zdravil za tretiranje varoze možen v 24 urah pod pogojem, da VURS prejme popolno vlogo.

Dokler ne bodo s strani pristojnih organov in inštitucij pripravljene analize o vzrokih in krivcih za pomore čebel v Sloveniji Čebelarska zveza Slovenije ne daje izjav za javnost.

Čebelarska zveza Slovenije se zahvaljuje vsem predstavnikom MKGP, VURS, NVI in KIS za udeležbo in sodelovanje na tiskovni konferenci ter se nadeja konstruktivnega in timskega reševanja problemov v čebelarstvu v prihodnje.

Čebelarska zveza Slovenije
_____________
Nič novega torej. Pa saj tudi pričakovali nismo.

BOĹ TJAN NOĂ
PrispevkovCOLON 492
PridruženCOLON Sr Maj 21, 2008 4:12 pm

OdgovorCOLON # 28679Odgovor BOĹ TJAN NOĂ
Če Maj 29, 2008 11:12 pm

Čebelarska zveza Slovenije
Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica
Tel.: 01 7296 110, faks: 01 7296 132


1. Aktualne teme v slovenskem čebelarstvu
Dejstvo je, da je iz takega ali drugačnega razloga v Sloveniji padlo okrog 70.000 družin, kar znaša skoraj polovico čebeljega fonda. Zmanjšanje čebeljega fonda je posledica več dejavnikov, med katerimi bi izpostavili izginjanje čebeljih družin, ki je globalni in se pojavlja po celem svetu, drugi pa so akutni pomori čebel,.. Možni vzroki izginjanja čebeljih družin preko zime so: klimatske spremembe (krajša pašna doba), onesnaženje okolja, nove vrste pesticidov, gensko spremenjene rastline, varoza, itd.
Vzroke akutnih pomorov pa je možno raziskati in ugotoviti krivca za njih. Eden od dejavnikov zmanjševanja čebeljega fonda je tudi nepravična in nepoštena davčna zakonodaja. Po znanih podatkih se je fond bistveno zmanjšal tudi na ta račun. Glede na situacijo se v slovenskem prostoru obeta ekološka katastrofa, saj je čebela prvi indikator stanja okolja. Smo na kritični meji čebeljih družin, ki nam zagotavljajo zadostno opraševanje. Glede na to, da je v Sloveniji kranjska čebela zaščitena avtohtona rasa in glede na to, da se je država v predpristopni izjavi za EU zavezala, da bo kranjsko čebelo ščitila z vsemi možnimi ukrepi, je sedaj čas, da svojo obljubo tudi izpolni. V tem trenutku je naloga vseh, da z vsemi možnimi ukrepi poskrbimo, da kranjska čebela preživi in da čebelarje motiviramo za nadaljnjo rejo čebel. (Priloga analiza stanja čebel preko zime).

Glede na opravljene analize letošnjih vzrokov pomorov čebel, želimo in pričakujemo od ministrstva konkretno opredelitev vzrokov pomorov čebel . ČZS protestira in se ne strinja z ugotovitvami, ki so bile predstavljene v poročilu o rezultatih laboratorijskih analiz pomorov čebel , v katerem na strani 11 piše: »Glede na vsebnost obeh prisotnih snovi, klotianidina in fluvalinata, v mrtvicah čebel in ob upoštevanju dejstva, da ne obstajajo nobeni znanstveni podatki o kumulativnih učinkih na čebelo, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je vzrok pogina potrebno iskati v obeh najdenih snoveh in njihovih kumulativnih učinkih.« Fluvalinat v Sloveniji ni registrirano sredstvo v Sloveniji, dejstvo pa je, da je v večini držav EU uradno registrirano in po tem takem ne more biti vzrok za pomore čebel. Vzroki prisotnosti fluvalinata je potrebno ugotoviti. ČZS podpira MKGP, da bo vse vzroke pomorov raziskala in da bo vse kršitelje sankcionirala.

2. Čebelarski apel

Mnenje ČZS na odgovor MKGP na »Apel rešimo kranjsko čebelo in čebelarstvo«

ČZS je na vse pristojne organe naslovila »Apel rešimo kranjsko čebelo in čebelarstvo« z namenom ohraniti kranjsko čebelo in zagotoviti pogoje za nemoteno rejo kranjske čebele slovenskim čebelarjem. Dne, 26.5.2008 smo s strani MKGP dobili odgovore na naš apel, ki so priloga gradivu in na katere v nadaljevanju podajamo svoja stališča:
1. ČZS podpira pripravljenost MKGP, da bo na vse možne načine obveščala in izobraževala uporabnike FFS in splošno slovensko javnost o pravilni uporabi FFS in o pomenu čebelarstva za ohranjanje narave v Sloveniji. Želimo, da MKGP bolj natančno posreduje poročilo o realizaciji le tega. Čebelarska svetovalna služba katere naloga je tudi osveščanje javnosti, je v ta namen že izdala 40.000 zloženk čebela in opraševanje, ki so bile priloga v Kmečkem glasu , poleg tega pa smo razdelili tudi 10.000 plakatov o pomenu opraševanja. Javnost smo osveščali tudi v člankih in radijskih in televizijskih oddajah .
2. Glede financiranja analiz smo čebelarji zadovoljni z napredkom v smislu začasne ureditve financiranja analiz za ugotavljanje vzrokov pomorov čebel s strani Inšpektorata za kmetijstvo, vendar pričakujemo, da se to urgentno zakonsko uredi tudi v bodoče. Pričakujemo še odgovor na naš predlog ali je v Republiki Sloveniji čebelarstvo posebnega pomena za čebelarstvo oz. opredelitve kakšen je javni interes za čebelarstvo. Glede odgovora o finančni pomoči čebelarjem, ki so utrpeli pomore je uredba o finančni pomoči o nepredvidljivih škodah v kmetijstvu, ki se trenutno pripravlja dobra rešitev za prihodnje in jo ČZS podpira, vendar smatramo, da to za ta množičen primer ni rešitev. Zato želimo, da država zagotovi sredstva izven tega programa. Uredba se bo sofinancirala iz sredstev de minimis, ki so omejena na 7.500 EUR na posameznika v treh letih. Glede na to, da je vrednost čebelje družine ca. 100 EUR, to pomeni, da čebelar, ki ima preko 75 čebeljih družin, ne bo upravičen do povračila celotne škode.
3. Odgovor MKGP o vpeljavi »pesticidnega centa« oz. ekološkega sklada je nedorečen. Želimo, da v najkrajšem možnem času dobimo odgovor ali je predlagana rešitevmožna ali ne. ČZS z ustanovitvijo tega sklada ne rešuje samo problema čebelarstva. Želimo, da se sredstva namenijo tudi za izobraževanje kmetov, osveščanje uporabnikov FFS, itd.
4. ČZS pozna naloge NVI, ki so nam jih predstavili v odgovoru. Odgovora na našo konkretno zahtevo, da NVI zagotovi enotna sredstva za zatiranje varoe in se preko VF NVI le ta razdelijo čebelarjem, nismo dobili. Še enkrat poudarjamo, da je varoa kot eden izmed vzrokov izginjanja čebel, edini ki je tem trenutku delno obvladljiv.
5. Z odgovorom s stani MKGP glede zagotovitve finančnih sredstev za ohranjanje čebeljega fonda avtohtone kranjske sivke nismo dobili. Vsi ukrepi, ki jih omenja ministrstvo so namenjeni podpori sami panogi v dolgoročnem smislu in sicer v programih Uredbe o izvajanju programov na področju čebelarstva za leto 2008 so ukrepi naslednji:
- Tehnična pomoč (sofinanciranje nakupa čebelarske opreme 14 EUR na panj v treh letih, s tem da se sofinancira do višine 50 % vrednosti , DDV pa se ne prizna, )
- Obnova čebeljega fonda kjer se financirajo dejavnosti KIS-a povezane z vrejo matic,
- Kakovost medu preko katerega se spremlja kakovost slovenskega medu
- Aplikativne raziskave, ki so ključnega pomena, za spremljanje vplivov okolja na varnost čebeljih pridelkov in razvoj novih izdelkov, ki bo pripomogel k razširitvi čebelarjeve ponudbe.
Zelo pozitivno slovensko čebelarstvo sprejema javno Čebelarsko svetovalno službo, katere naloge vam prilagamo v prilogi.

6. Neizpodbitno dejstvo je, da nepoštena in nepravična davčna zakonodaja, ki je stopila v veljavo v lanskem letu, vpliva na čebelarje destimulativno. Drži dejstvo, ki jih navaja MKGP v odgovoru, da smo se čebelarji v tem času sestali z MF in da je pripravljenost omenjenega ministrstva poiskati ustrezno rešitev. Vendar pogrešamo od resornega ministrstva jasna stališča in podporo našemu predlogu. Ne zahtevamo oprostitve davkov, zahtevamo pa da se vsem čebelarjem za 40 panjev prizna prispevek državi že s samo rejo čebel, ne glede na višino katastrskega dohodka in velikost čebelarstva. Ker pa so odločbe za leto 2007 že izdane, zahtevamo na nastalo situacijo, da MKGP oz. pristojne službe razglasijo naravno nesrečo in da je to podlaga, da davčna uprava oprosti čebelarje za plačilo davka na čebele za leto 2007.


7. Veseli smo, da MKGP sprejema pobudo o čebelarskem zakonu in da smo z vsemi strokovnimi službami in čebelarskim znanjem pripravljeni sodelovati pri tem zakonu, ki bo dolgoročno reševal probleme v slovenskem čebelarstvu.



Boštjan Noč, predsednik ČZS

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov