Mnenja o "starem in novem satju"

arhivirane teme 2009
Uporabniški avatar
Misko
PrispevkovCOLON 469
PridruženCOLON So Jul 01, 2006 11:59 am
KrajCOLON Murska Sobota

Mnenja o "starem in novem satju"

OdgovorCOLON # 31513Odgovor Misko
To Dec 23, 2008 10:29 pm

Sem videl predlog za novo temo pa sem jo kar naredil.

Nadaljevanje teme Novi časi, nove tehnologije: RV v AŽ stran 3.
Lep èebelarski pozdrav!

Boštjan

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 31515Odgovor Fizikalec
To Dec 23, 2008 10:31 pm

noja staro satje je za kotel, če se mene upraša torej gremo naprej.... :wink:

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 31518Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Dec 24, 2008 12:32 am

Imas prav Misko, amo ze parkrat tole obravnavali in tudi nekaj clanov malo razjezili. Nobeden pa tudi sedaj nima namena da bi koga razjezil - se pac zopet obravnava stare sate in njihova zivljenska doba.
Osebno poznam nekaj profi cebelarjev ki trdijo da imajo sate ki so menda ze 25 do 30 let stari. (Stara pesem) U ZDA sem sam z svojimi ocmi videl nekaj satov ki so bili okrog 50 let stari. (Mozakar je po enem celo hodil in se ni podrl)

Glede bolezni? Ta je pa odprta za debato. Strokovnjaki na nasi strani trdijo da je u panjih ze vse kar lahko cebelam pofali, seveda se mi predvsem bojimo AHG in EHG!? Spore/gljivice so u panju ce je sat enoletni ali dvajset let star. Gniloba nas ne bo udarila zato ker imamo kaksen sat ki je crn? Tukaj delujejo se druge skrivnostne sile o katerih se se nic ne ve. U glavnem je tako da ko pride situacija, klima ali kaj bi ji po domace se lahko rekli, do nekega nivoja, HG se bo pokazala. isto gre seveda za vse druge reci ki nase cebelice nadlegujejo in zadnje case jih je vse vec ker nase cebelice so vse manj in manj odporne.
Cebele vsak sat dvakrat letno totalno precistijo - enkrat ko se zacne spomladansko zaleganje in drugic ko se zacne jesensko/zimsko. To tukaj cebelarji clicejo "Refiting." Manjsi, hobijisti o tem vecinoma nimajo pojma... Eno, zaradi neznanja. Drugo, zaradi neizkusenosti in pomankanje cuta za opazovanje, cuta za sozitje z drugimi zivimi bitji. Tega pa se clovek ne more nauciti iz knjig - po moje nekdo ga pac ima, drugi pa ne. Do neke mere pa se ga da dobiti z mnogimi leti sobivanja z nasimi sobitji iz narave. . .
Tako, tudi ko se cebele izvalijo - vsako rundo - cebele vsako celico zelooo dobro pocistijo, preden matica vanjo zaleze novo jajcece. Matica sama je zelo selektivna glede tega. Ce ji celica ne pase, ie: ni dovolj pobiksana - ona u to ne bo zalegla in delavke jo bodo spet morale pocistiti.
Stare "srajce" seveda ostanejo u celicah do neke mere, potem pa jih cebele morajo pac pogristi in ven vrzt, ker drugace so pa celice pretesne in matica spet u take ne bo zalegala.

Do sedaj je menda ze nekaterim kri malo zavrela? Pomaknite pokrovko malo na stran in globoko zadihajte. Tole kar vam pripovedujem ni zrastlo na mojem zelniku, je pa pac realnost u cebeljih druzinah in ce ste srecni in boste docakali penzijo in sedeli iz dneva u dan pred par panji - takele in podobne zadeve/skrivnosti cebeljega zivljenja se bodo tudi vam odprle. Seveda je pa potrebno da clovek ima zanimanje za podrobnost in "open mind" da kaj takega zasleduje in ne odvrze to kar je pred njegovimi/njenimi ocmi samo zato ker je bil ucen/na drugace. Bodimo malo strpni in narava nam bo sama odprla njeno knjigo na tapravo stran in resnica/skrivnost nam bo kmalu znana.

Jaz sem svoje cebelarstvo zaprl leta 1986 iz vec razlogov katerih ne mislim vlect na dan. Sem pa skozi naslednja leta delal z cebelarji ki imajo od 2000 pa do enega z 15,000 panji. In pri vsakemu so pa situacije drugacne - pri vseh pa je cas denar in ni casa za zajebancije...
Jaz sem se osebno precej let osebno samo bavil z cmrlji ker jaz za nobeno ceno nocem cebel u katerih panje bom basal zdravila. Niti takega medu ne bom za nobeno ceno dal u moja usta - bom raje jedel beli cuker!
Nekaj let nazaj pa sem si nabavil nekaj druzin tako da lahko nekaj delam na svojih druzinah in ne zavisim na druge. Kot menda veste sem leta 1998 sel u penzijo 100% nesposoben za delo - tako da od takrat ne delam vec za velike cebelarje...

U mojih letih sem prisel do zakljucka da cebelar ki letno kupuje druzine, posebno nucs/nukleus - to so druzinice na 4 satih. Dva sata zalege dva pa sta - bi morala biti polna medu in cvetnega prahu - toda veckrat kot ne, sta pa prazna. Take druzinice so narejene ekskluzivno na starih satih! Profi cebelarji se ne zezajo z starimi sati, (jih izrezovali, topili, zicili, itd) To za njih ni produktivno in se manj pa ekonomicno. Stari in povrsno narejeni sati se uporabijo za prodajo teh nucleus druzinic. Pac to tako je!?

Pred tremi leti sem jaz kupil eno popolno druzino u dveh 1/1 kistah in zgodaj spomladi. (Sem si mislil da mozakar ne bo mogel zamenjati satov in bom pac dobil nekaj dobrega?)
Sem se pa seveda kar posteno zmotil.
Druzina je bila pripeljana na moje stojisce in so jo postavili tja kamor sem jo hotel. Cez nekaj tednov, ko se je malo ogrelo, sem jih pa pregledal. Ne boste verjeli kaksna je bila moja reakcija. Jaz sem u mojih dolgih letih marsikaj videl - toda notranjost tega panja pa me je skoraj na zadnjico postavila. Devet satov u plodiscih, namesto deset. Si pa lahko zamisljate kaksni so tejle sati bili, ko je cebelji presledek skoraj 3x vecji kot je treba!? (sem pa s tem cebelarjem sedaj stalno u stiku in tako on pac dela) Nima casa da bi se zezal z medenim nakladam in plodiscnim - tako da ima vse na 9 satih, kot so to tukaj navade medene naklade, "supers."

Sedaj pa smo prisli do crnih satov. Heee, skozi nobenega se ni dalo videti nobenega sonca - kot bi se seveda moralo. En sat pa mi je posebno nagajal! Cel okvir je bil narejen iz nekaksne crne plastike in ta rec me je stalno u oci spikala.
(Ja, tudi mene zanima kako to da profi cebelarji nimajo casa za nic drugega kot pa najpomembnejse posege - toda se pa stalno bavijo z odkrivanjem tople vode - oziroma so prepricani da so ali pa bodo odkrili nekaj novega in bo njihovo ime za vse case zapisano nekje u straneh zurnalov, katere nobeden ne bo niti bral.)
Vse sate u kisti sem moral malo obrezati, ker so medeni venci bili iregularni kot nekaksno hribovje.
(ali se takile magnati sploh zmenijo koliko cebel oni stisnejo in matic pokoncajo ko take sate izvlecujejo?)
Sate sploh ni bilo mozno postaviti u kaksno drugo mesto ker so bili izdelani tako da so samo pasali tam kjer so bili. Seveda jih ni bilo mogoce nadomestiti z drugimi zaradi zalege, itd. . .
Ta, en crn, plasticni, pa me je prav posteno zbadal in sem u to kisto kar vsakih 9 dni skilil z namenom da ta sat izvlecem in ga pokurim. Cakal sem da se zalega izleze. Sem ga malo obrezal tako da sem ga iz centra gnezda dal na stran in potem ven. Par dni, po tem preglredu, sem pa pregledeval podnico in na predalu pod mrezo pa je bil cel kup crnega drobirja. Hee, cela gora crnega drobirja?!
Najprej mi je prislo na misel da so mogoce misi prisle noter in mi glodale sate? Takoj sem odstranil zgornjo kisto in nisem mogel verjeti mojim ocem. Na tem crnem plasticnem okvirju ni bilo nobenega sata vec samo prazne zice so tam bile in seveda kaksnih tisoc cebel "Festooning!" Enajst vertikalnih zic in stiri vodoravne! Za trenutek mi je celo u glavo padlo, kot da sem spet u vojnem zaporu u Zagrebu!?
Takrat bi bilo najbolje ta okvir izvlect in ga zagnati nekam u grmovje?! Sem pa vse skupaj pocasi spustil nazaj u kisto z namenom da vidim kaj bo?
Vam pa povem da so cebele u treh dneh zgradile popolnoma nov sat in to se iz voska ki so ga menda predelale iz tastarega. Sat ni bil bel ali pa lepo rumen, kot so pri nasih italijankah, bil je rjave barve in matica se je pa veselo po njem vrtela in je skoraj vsako celico ze zalegla.
Tako da sedaj ta sat jaz se zmeraj imam, ceprav me se do tega dne ta crn okvir se zmeraj spika. . .

Tako, cebele same vedo kdaj je cas da se stari sati predelajo. (sem bil u kontaktu z nekaj strokovnjakov ki se s takimi zadevami bavijo) Pravijo pa da ce je sat z necem okuzen cebele bodo tak sat podrle in ga vrgle ven. (U mojem one niso mogle to vzt ven ker je drobir padel skoz mrezo in ga niso mogle pobrati)
U navdnih panjih pa cebele to vrzejo ven in cebelar, ce tak sat nima doticno oznacen, ne bo nikoli niti zaznal da so ga popolnoma predelale. . .

Bom pa dodal tukaj na koncu, da se tudi tukaj predlaga da se sati redno rotirajo, oziroma nadomescajo z novimi. Zadnji dve leti tudi trobijo da naj bi nase matice zamenjavali dvakrat na leto. :shock:
Regards,
Frank

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 31519Odgovor volk
Sr Dec 24, 2008 1:30 am

Journal of Apicultural Research 40(1): 00–00 (2001) © 2001 IBRA
SUMMARY
This research examined the effects of comb age
on honey bee colony growth and brood survivorship.
Experimental old combs were of an
unknown age, but were dark and heavy as typical
of combs one or more years old. New
combs were produced just prior to the beginning
of the experiment and had never had
brood previously reared in them. Either old or
new combs were installed into each of 21–24
nucleus colonies each year over a three-year
period. On average, colonies with new comb
produced a greater area (cm2) of brood, a
greater area (cm2) of sealed brood, and a higher
weight of individual young bees (mg). Brood
survivorship was the only variable significantly
higher in old comb.
Keywords: honey bees, Apis mellifera,
beeswax, comb age, old comb, new comb
Effects of comb
age on honey
bee colony
growth and
brood
survivorship
JENNIFER A BERRY;KEITH S DELAPLANE
Department of Entomology, University of Georgia,
Athens, Georgia 30602, USA
(Received 10 January 2000,
accepted subject to revision 17 July 2000,
accepted for publication 28 September 2000)
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 3
INTRODUCTION
Honey bees (Apis mellifera) use structures like trees,
hollows and man-made hives for shelter, but it is
beeswax that provides the basic building material for
the interior nest substrate. When comb is first constructed
it is pliable and near-white in colour. Comb
used for food storage takes on a yellowish hue over
time due to the accumulation of pollen (Free &
Williams, 1974). As comb used for brood rearing ages
it becomes darker, almost black, and more brittle (Hepburn,
1998) because of accumulated faecal material (Jay,
1963), propolis and pollen (Free & Williams, 1974). The
darker colour may also be a result of numerous undefined
contaminants that are collected and absorbed in
the wax over time. Wax comb consists primarily of
hydrocarbons and ester components (Tulloch, 1980)
which easily absorb many types of materials. Unfortunately,
some materials including fungal and bacterial
spores, pesticides and heavy metals may be detrimental
to a colony’s welfare. As materials accumulate in
wax comb, the diameter of the cells becomes smaller
(Hepburn & Kurstjens, 1988) and each time a larva
pupates it spins a silken cocoon that remains in the cell
after the adult emerges (Jay, 1963). Over time the mass
ratio of silk to wax increases, and thereby wax comb
goes from a single-phase material to a fibre-reinforced
composite product (Hepburn & Kurstjens, 1988). Studies
have suggested that smaller cell diameters result in
smaller bees in old comb because of the lack of space
and a relative shortage of food. Bees reared in old
comb may weigh up to 19% less than bees reared in
new comb (Buchner, 1955). Diminishing space may
force larvae to moult to the non-feeding prepupal
phase prematurely, causing nurse bees to cap the cells
before larvae have developed maximally (Abdellatif,
1965).
Pheromones also are absorbed and transferred in the
wax comb and, depending on their volatility, may
remain for a considerable time (Naumann et al. 1991).
One pheromone group relevant in the current context
is brood pheromones. These contact pheromones are
emitted by brood and communicate the presence, age
and nutritional needs of immatures to nurse bees (Free,
1987).
In the wild, honey bee colonies are known to survive
for about six years (Seeley, 1978). Once the colony
dies, wax moths, mice and other nest scavengers
remove the wax comb, leaving an empty cavity for the
next colony to inhabit (Gilliam & Taber, 1991). Modern
beekeeping practices disrupt this natural recycling
process by housing bees on semi-artificial comb that
may be years or even decades old. Advances in beekeeping
equipment, like the Langstroth hive and wirereinforced
foundation, have added years to the life of
wax comb.
Many beekeepers believe that it is not economically feasible
to regularly remove and replace old comb with
new foundation. Moreover, there is an energetic cost
for the bees that must draw out the foundation into a
functional comb using metabolically-derived beeswax.
A typical nest contains around 100 000 cells (Seeley &
Morse, 1976) which takes about 1200 g of wax to construct.
The amount of sugar required to secrete the
wax is energetically equivalent to 7.5 kg of honey, about
one-third of the honey stores consumed by a colony
over winter (Seeley, 1985).
However, it is possible that the economic savings of
using long-lasting comb may be offset by deleterious
effects of old comb acting as a biological sink for toxins
and pathogens or as a physical constraint on larval
development. This question led us to hypothesize that
comb age affects honey bee colony growth and brood
survivorship.
MATERIALS AND METHODS
In a three-year field study, we compared the quantity
of brood produced, brood survivorship, average body
weight of adult bees and population of adult bees in
colonies housed on brood combs comprised of either
old beeswax or new, first-year beeswax.
Experimental colonies were set up in standard fourframe
Langstroth nucleus hives (21 colonies in 1997,
21 in 1998, and 24 in 1999). Colonies were housed on
deep brood combs belonging to one of two age classes:
old comb or new comb. Brood combs in the old
class were collected from a variety of sources throughout
the apiary. Old combs were of an unknown age,
but were dark and heavy as typical of combs one or
more years old. We placed the old combs into strong
colonies to clean them of debris. New brood combs
were produced by placing frames of wax foundation
into existing colonies during the spring nectar flow.
Honey in all combs, old and new, was removed by
allowing robber bees access to the combs. Combs
were used only if they were completely drawn out. If
pollen was present in the cells, the frames were soaked
in water overnight and flushed clean. We measured
numerous characteristics of all combs used at the start
of the experiment (table 1).
We collected bees from existing colonies or from standard
mail-order 0.9 kg (2 lb) packages, and combined
them into large cages to achieve a homogeneous mixture.
Each year we set up 21–24 test colonies each with
0.62–1.03 kg of bees. For each colony, we collected a
sample of bees and determined average weight per bee.
Using average weight per bee and the starting net
weight of each test colony we calculated starting bee
populations. Each colony was provided with a caged,
open-mated queen. After each colony was stocked
with bees, it was placed inside a chilled building to
reduce the threat of overheating. Bees were kept inside
until after dark, then transported to a test apiary site
in Oconee County (Georgia, USA) and released.
Entrances to colonies were faced in various directions
to discourage drift. Colonies were fed a 1 : 1 sugar :
water solution ad libitum for the duration of the study.
Colonies were treated with Terramycin antibiotic to
4 Berry; Delaplane
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 4
prevent brood diseases and a 0.1 kg vegetable oil patty
to control tracheal mites (Acarapis woodi) (Delaplane,
1992). Five to seven days later, we released the queens.
This marked day zero of the experiment. Colonies
were removed from the experiment if their queens
failed or if colony populations dwindled to non-viable
levels.
On days 7 (1998, 1999), 14 (1997–1999), and 21 (1997,
1999) we measured for each colony the area (cm2) of
all brood including eggs, larvae and sealed brood, using
a measuring grid marked in cm2. Brood survivorship
was measured on day 7 (1997), and 7 and 14 (1998,
1999) by placing a sheet of transparent acetate onto a
comb, marking on it the location of 10–40 cells of live,
uncapped larvae, excluding eggs and drone brood.
Three days later, we placed the same sheet of acetate
onto the coordinating frame and counted the surviving
capped and uncapped cells in order to determine
percentage brood survivorship.
The experiment was dismantled on day 21 (1998,
1999) or day 28 (1997). Before dawn on the day of dismantling
we screened the entrances to capture all bees.
We determined net weight of bees by weighing each
hive with bees, brushing out bees, then reweighing the
hive empty. We then calculated bee populations as
before. For all years we measured area (cm2) of sealed
brood for each colony. Average weight of newly
emerged bees was determined by bagging combs of
emerging bees and collecting and weighing bees the
next day.
Analyses
A completely randomized design analysis of variance,
blocked on year (Proc GLM; SAS Institute, 1992) was
used to test the effects of comb age class on area of
total brood for days 7, 14 and 21, area of sealed brood,
brood survivorship on two sampling dates, ending
weight of young bees, ending bee population and
change in bee population. There were no interactions
of year with treatment; therefore, residual error was
used as the error term. Differences were deemed significant
at α ≤ 0.05.
RESULTS
There were no interactions of treatment by year for
any of the variables measured. On average, colonies
maintained on new comb had a greater area of total
brood, area of sealed brood and higher young bee
weight (tables 2 and 3). Brood survivorship was either
unaffected by treatment or higher in the old comb
class.
Total area (cm2) of brood was significantly higher in the
new comb colonies on days 14 and 21. Area of sealed
brood was also significantly higher in new comb (table
3). There were year effects for all of the brood area
variables (table 2). Survivorship of brood tended to be
higher in the old comb than in the new comb, but was
significantly so only for week 2 (table 3); there were
year effects for both weeks 1 and 2 (table 2). Newly
emerged bees weighed significantly more if they were
reared in new comb than in old comb (tables 2 and 3).
Comb age produced no statistically significant treatment
effects in ending adult bee population or change
in adult bee population; however, there were year
effects. The trend was for higher ending bee populations
in new comb and, correspondingly, a greater loss
of bees in old comb. It is noteworthy that the analysis
of variance showed near-significant treatment effects (P
≤ 0.0858, table 2).
DISCUSSION
Brood production
Increased brood production in new comb may arise
from differences in the survivorship of brood (but see
next section), quality of brood care given by nurse bees,
and the queen’s egg production. The literature does
not report explicit studies on the effects of comb age
on nurse bee behaviour or queen egg-laying performance.
Thus, we believe that differences in a queen’s
egg-laying behaviour are the best explanation for our
observed results.
Queens are able to distinguish between worker cells
and drone cells by appraising the width of the cell with
their forelegs (Koeniger, 1970). The cell diameters in
Effects of comb age 5
TABLE 1. Physical characteristics of combs used at the beginning of the experiment.
Values are mean ± s.e. (n).
Comb measurements New comb Old comb
Inner cell diameter (mm) 4.9 ± 0.02 (100) 4.6 ± 0.02 (100)
Comb weight (g) w/wood frame 368.2 ± 4.2 (96) 591.5 ± 18.4 (96)
Cells per 10 cm 18.3 ± 0.02 (96) 18.5 ± 0.05 (96)
Cells per 4 cm2 16.3 ± 0.2 (96) 16.0 ± 0.2 (96)
Total available comb space 6182.0 ± 66.1 (96) 6371.5 ± 39.0 (96)
(cm2) on both sides
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 5
6 Berry; Delaplane
TABLE 2. Analysis of variance of the effects of year (yr), comb age (new or old = treatment
[tmt]) and interactions (yr ¥ tmt) on nine dependent variables. Treatment and year effects
were tested against residual error because treatment and year never interacted significantly.
Differences were accepted at the a ≤ 0.05.
Variable Source of variation d.f. F P> F
Area (cm2) of total brood yr 1 6.9 0.0126 *
for day 7 (1998, 1999) tmt 1 1.4 0.2523
yr × tmt 1 0.1 0.7310
Area (cm2) of total brood yr 2 50.2 0.0001 **
for day 14 (1997-1999) tmt 1 13.5 0.0005 **
yr × tmt 2 1.1 0.3378
Area (cm2) of total brood yr 1 29.0 0.0001**
for day 21 (1997, 1999) tmt 1 7.3 0.0102 *
yr × tmt 1 0.06 0.8074
Area (cm2) of sealed brood yr 2 26.8 0.0001 **
(1997-1999) tmt 1 5.3 0.0257 *
yr × tmt 2 0.04 0.9643
Brood survivorship for yr 2 10.8 0.0001 **
week 1 (%) tmt 1 1.4 0.2369
yr × tmt 2 0.3 0.7832
Brood survivorship for yr 1 6.0 0.0194 *
week 2 (%) tmt 1 7.3 0.0104 *
yr × tmt 1 2.7 0.1060
Weight (mg) of young bee yr 2 1.8 0.1784
tmt 1 5.2 0.0262 *
yr × tmt 2 0.71 0.4980
Ending adult bee population yr 2 14.7 0.0001 **
tmt 1 3.1 0.0858
yr × tmt 2 0.5 0.6003
Change in adult bee population yr 2 11.1 0.0001 **
tmt 1 3.7 0.0580
TABLE 3. Effects of comb age on brood production, brood survivorship, weight of young bees,
and adult bee populations. Values are means ± s.e. (n). A * indicates significant differences
within row (a ≤ 0.05).
Dependent variables New comb Old comb
Area (cm2) of total brood for day 7 (1998, 1999) 1193.6 ± 71.39 (21) 1071.7 ± 87.2 (21)
Area (cm2) of total brood for day 14 (1997-1999) 2040.2 ± 140.6 (32) 1600.8 ± 138.6 (31) *
Area (cm2) of total brood for day 21 (1997, 1999) 2356.6 ± 154.6 (22) 1865.7 ± 191.9 (21) *
Area (cm2) of sealed brood (1997-1999) 1115.3 ± 86.2 (32) 907.0 ± 93.0 (31) *
Brood survivorship for week 1 (%) (1997-1999) 79.3 ± 4.2 (31) 86.9 ± 4.7 (31)
Brood survivorship for week 2 (%) (1998, 1999) 88.1 ± 2.4 (21) 94.8 ± 1.1 (21) *
Weight (mg) of young bee (1997-1999) 106.3 ± 1.0 (31) 98.2 ± 3.6 (31) *
Ending adult bee population (1997-1999) 3978.2 ± 241.7 (32) 3398.7 ± 296.3 (31)
Change in adult bee population (1997-1999) -2986.2 ± 234.7 (32) –3648.0 ± 287.4 (31)
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 6
old comb are comparatively small (table 1 and Abdellatif,
1965); thus, an average reduction of cell diameter
in old comb may have a negative effect on a queen’s
egg-laying productivity.
Older comb is known to harbour numerous contaminants
that may be detrimental to the brood’s health.
Old comb has been associated with increased incidence
of chalkbrood (Koenig et al., 1986), and diseases like
nosema (Bailey & Ball, 1991) and American foulbrood
(Gilliam, 1985) which are spread from colony to colony
by infectious wax. The queen may be sensitive to these
contaminants and not lay eggs in particular cells. Also,
the old comb may harbour brood pheromones (Free
& Winder, 1983) that act as egglaying inhibitors to the
queen because she perceives the cell to be already
occupied.
Another phenomenon relevant to this study is the
observation that bees prefer to store honey and pollen
in cells that have been previously used for brood rearing.
In the wild, as a colony grows and continues to add
new comb, brood rearing gradually shifts into this new
comb and the honey is stored in the old brood comb
(Free & Williams, 1974). In unmanaged colonies this
behaviour may serve to avoid the negative effects of old
comb on brood production. However, modern beekeeping
practices inhibit this natural process by forcing
bees to reuse old brood comb for brood rearing and
to store honey in comb never used for brood rearing.
Brood survivorship
Brood communicate to the worker bees their presence
in the cell, caste, age and hunger levels through
mechanical and chemical signals (Free, 1987). The
chemical signals are the brood pheromones that may
be the causative agent responsible for the increased
survivorship found in old comb in this study. Wax comb
acts as a reservoir for absorbing and transmitting
pheromones which may explain why honey bee
swarms are more attracted to older comb (Naumann
et al., 1991). The presence of brood pheromones stimulates
pollen foraging (Pankiw et al., 1998), enhances
brood recognition (Le Conteet al., 1994) and stimulates
nurse bees to feed larvae (Le Conte et al., 1995), all of
which are important factors in brood survivorship. Free
& Winder (1983) determined that brood survival was
greater in cells which had been used previously for
brood rearing than in comb cells never used before.
Taken together these studies demonstrate that
pheromones incorporated in wax comb may improve
brood survivorship. The differences in brood survivorship
noted in our study may be partly explained
by more optimal concentrations of brood pheromones
in older comb.
In our study we found the seemingly paradoxical results
of higher brood production in new comb but higher
brood survivorship in old comb. We believe that this
is best reconciled, internally and with the literature, by
positing that the egg-laying rate of queens is highest in
new comb, but once placed in a cell the chances of a
larva’s survival are best in old comb. Nevertheless,
overall brood production is highest in new comb (table
3); apparently the benefits of maximized egg production
exceed the benefits of maximized brood survival.
Weight of emerging young bees
Higher weight of emerging young bees in new comb is
best explained by differences between the two comb
age classes in the average diameter of cells. As brood
comb ages, the diameter of the cells decreases due to
accumulated cocoons and faecal material that are
deposited by the larval and pupal instars developing
within the cell (Jay, 1963). The body weight of a worker
bee is mediated by genetics (Ruttner & Mackensen,
1952) as well as by environmental effects such as the
amount of food fed to larvae (Daly & Morse, 1991; Fyg,
1959) and the size of the natal cell (Jay, 1963; Abdellatif,
1965). Buchner (1955) determined that the mean
weight of newly emerged bees from old comb in which
68 generations had emerged was about 19% smaller
(96.1 mg) than the controls (118.3 mg). In our study
bees reared in new comb weighed about 8.3% more
than those reared in old comb, which is similar to
Abdellitif’s (1965) finding that worker bees reared in
old comb in which 70 generations had been reared
have an 8% reduction in body weight.
Adult bee population
Lower bee populations in the old comb may result
from an accumulation of foreign contaminants
sequestered in the older comb causing higher mortality.
Smith & Wilcox (1990) documented 35 toxic chemicals
found in wax. Also, contaminants in the wax comb
may mask hive signature and nestmate recognition
cues, making it difficult for foraging bees to return to
their own colony. Some nestmate recognition cues are
obtained from the wax comb (Breed & Stiller, 1992),
and Breed et al. (1988a) discovered that colony odour
acquired from wax comb can mask the genetic differences
between bees. Colony odour is transferred to
the adult bees by exposure to the comb substrate and
can alter the recognition phenotype in as little as five
minutes (Breed et al., 1988b).
Conclusions
Over three years of field study, honey bee colonies
housed on new comb had a greater area of total brood,
a greater area of sealed brood, and higher weight of
individual young bees. Brood survivorship was the only
variable significantly higher in old comb. The bulk of the
evidence suggests that new combs optimize overall
honey bee colony health and reproduction. These findings
suggest that beekeepers should eliminate very old
brood combs from their operations.
ACKNOWLEDGEMENTS
We thank Jamie Ellis, Peter Norris and Hosafy Eshbah for technical assistance.
We also thank Sonny Swords, Fred Rossman, Wade DeBerry for
Effects of comb age 7
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 7
their generous donation of bees and Wilson White for providing an apiary
site. This project was funded by the Georgia Beekeepers Association
and the Agricultural Experiment Station of the University of Georgia. This
research was completed by the senior author in partial fulfilment of the
requirements for the degree of Master of Science.
REFERENCES
ABDELLATIF, M A (1965) Comb cell size and its effect on the body weight
of the worker bee, Apis mellifera L. American Bee Journal 105:
86–87.
BAILEY, L; BALL, B V (1991) Honey bee pathology. Harcourt Brace
Jovanovich; Sidcup, Kent, UK; 193 pp.
BREED, M D; WILLIAMS, K R; FEWELL, J H (1988a) Comb wax mediates
the acquisition of nest-mate recognition cues in honey bees. Proceedings
of the National Academy of Sciences 85: 8766–8769.
BREED, M D; STILLER, T M; MOOR, M J (1988b) The ontogeny of kin discrimination
cues in the honey bee, Apis mellifera. Behavioral Genetics
18: 439–448.
BREED, M D; STILLER, T M (1992) Honey bee, Apis mellifera, nestmate discrimination:
hydrocarbon effects and the evolutionary implications
of comb choice. Animal Behaviour 43: 875–883.
BUCHNER, R (1955) Effect on the size of workers of restricted space and
nutrition during larval development. Wilhelm Roux Archive für
Entwicklungsmechanik der Organismen 146: 544–579.
DALY, H V; MORSE, R A (1991) Abnormal sizes of worker honey bees
(Apis mellifera L.) reared from drone comb (Hymenoptera,
Apoidea). Journal of the Kansas Entomological Society 64: 193–196.
DELAPLANE, K S (1992) Controlling tracheal mites (Acari: Tarsonemidae)
in colonies of honey bees (Hymenoptera: Apidae) with vegetable
oil and menthol. Journal of Economic Entomology 85:
2118–2124.
FREE, J B (1987) Pheromones of social bees. Comstock Publishing Associates;
Ithaca, NY, USA, 218 pp.
FREE, J B; WILLIAMS, I H (1974) Factors determining food storage and
brood rearing in honeybee (Apis mellifera L. ) comb. Journal of
Entomology, Series A 49: 47–63.
FREE, J B; WINDER, M E (1983) Brood recognition by honeybee (Apis mellifera)
workers. Animal Behaviour 31: 539–545.
FYG, W (1959) Normal and abnormal development in the honeybee. Bee
World 40: 57–66.
GILLIAM, M (1985) Microbes from apiarian sources: Bacillus spp. in frass
of the greater wax moth. Journal of Invertebrate Pathology 45:
218–224.
GILLIAM, M; TABER, S (1991) Diseases, pests, and normal microflora of
honeybees, Apis mellifera, from feral colonies. Journal of Invertebrate
Pathology 58: 286–289.
HEPBURN, H R (1998) Reciprocal interactions between honeybees and
combs in the integration of some colony functions in Apis mellifera
L. Apidologie 29: 47–66.
HEPBURN, H R; KURSTJENS S P (1988) The combs of honeybees as composite
materials. Apidologie 19: 25–36.
JAY, C S (1963) The development of honeybees in their cells. Journal of Apicultural
Research 2: 117–134.
KOENIG, J P; BOUSH, G M; ERICKSON, E H (1986) Effect of type of
brood comb on chalk brood disease in honeybee colonies. Journal
of Apicultural Research 25: 58–62.
KOENIGER, N (1970) Factors determining the laying of drone and worker
eggs by the queen honeybee. Bee World 51: 166–169.
LE CONTE, Y; SRENG, L; TROUILLER, J (1994) The recognition of larvae
by worker honeybees. Naturwissenschaften 81: 462–465.
LE CONTE, Y; SRENG, L; POITOUT, S H (1995) Brood pheromone can
modulate the feeding behavior of Apis mellifera workers
(Hymenoptera: Apidae). Journal of Economic Entomology 88:
798–804.
NAUMANN, K; WINSTON, M L; SLESSOR, K N; PRESTWICH, G D;
WEBSTER, F × (1991) Production and transmission of honey
bee queen (Apis mellifera L.) mandibular gland pheromone. Behavioral
Ecology and Sociobiology 29: 321–332.
PANKIW, T; PAGE JR., R E; FONDRK, M K (1998) Brood pheromone stimulates
pollen foraging in honey bees (Apis mellifera). Behavioral
Ecology and Sociobiology 44: 193–198.
RUTTNER, F; MACKENSEN, O (1952) The genetics of the honeybee. Bee
World 33: 53–62.
SAS INSTITUTE (1992) SAS/STAT user’s guide, version 6. SAS Institute; Cary,
NC, USA, 846 pp (4th edition).
SEELEY, T D (1978) Life history strategy of the honey bees, Apis mellifera.
Oecologia 32: 109–118.
SEELEY, T D (1985) Honeybee ecology. Princeton University Press; Princeton,
NJ, USA, 201 pp.
SEELEY, T D; MORSE, R A (1976) The nest of the honey bee (Apis mellifera
L.). Insectes Sociaux 23: 495–512.
SMITH, R K; WILCOX, M M (1990) Chemical residues in bees, honey and
beeswax. American Bee Journal 130: 188–192.
TULLOCH, A P (1980) Beeswax – composition and analysis. Bee World
61: 47–62.
8
JAR 40-1 inset 16/3/01 2:39 pm Page 8
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 31524Odgovor divji cebelar
Sr Dec 24, 2008 8:02 am

Glede "novega" in "starega" satja bom kratek, ker kot piše kolega Frenk, smo okrog tega nekoč razvili že obširno debato in se pri tem še hudičevo sprli.

Postavimo si vprašanje kolikšna bi bila v naravnem prostoru dolgost življenja čebelje družine ???? Čebela ni bila ustvarjena za človeka in ga torej popolnoma odmislimo, ker pri tem nima kaj iskati.
Kakšen bi lahko bil odgovor ?? Sam mislim, da kaj veliko več kot 3 do 5 let čebelja družina v naravi nebi ( ni ) preživela. Prav zaradi tega ji je narava v genski zapis programirala sposobnost relativno lahkega in hitrega ter pogostega razmnoževanja in s tem zagotovila ohranitev vrste ter zadostno število družin in posameznih osebkov, da se je ohranilo nujno ravnovesje v naravnem prostoru.

Vsaka nova družina, ki se je z rojenjem ustvarila, je poiskala novi dom in zgradila novo satje. In iz te "nove" družine je že naslednje leto rojila ponovno nova družina z novim domom in novim satjem. Pogosto sta iz ene družine v letu z dvakratnim rojenjem nastali tudi po dve ali celo več novih. Narava pa je s pomočjo svojih naravnih zakonitosti ves čas skrbela, da čebeljih družin ni bilo ne preveč in ne premalo. Čebelje družina so torej relativno hitro odmirale in enako hitro so se rojevale nove.
In sklep: v naravi čebela na starem satju praviloma niti ni mogla živeti, ker je prej odmrla iz različnih razlogov ( bolezni, roparice, medsebojno ropanje slabih družin, neugodne vremenske in bivalne razmere, pomanjkanje hrane in veliko drugih vzrokov ) Če torej čebelja družina skozi tisočletja ni živela na starem satju, potem za takšno življenje enostavno ni programirana in seveda ni razvila vseh ohranitvenih sposobnosti, da bi se lahko učinkovito uprla nevarnostim, ki bi iz starega satja nanjo lahko prežale in jo ogrožale.

Kaj bi v starem satju lahko ogrožalo čebeljo družino ??? Če izhajamo iz predpostavke, da tistega česar ne vidim ni, potem smo seveda lahko hitro pri trditvi, da čebelja družina lahko mirno dolgo živi na starem satju. Ker pa je človek izumil mikroskope in drugo raziskovalno opremo, ustvaril armado ljudi z velikim znanjem, ustvaril laboratorije ter še veliko tega kar mu pomaga videti tudi nevideno, je hitro lahko ugotovil, da čebela na starem satju na daljši rok nima prav nobenih izgledov, da bi preživela.
To, da nekateri čebelarijo na starem ( več kot 5 let ) satju in imajo na takem satju še žive čebele, pa je prav tako zasluga človeka, ker človek čebeli pomaga to življenje ohranjati z raznimi kemičnimi preparati ( zdravili ??? ) in sredstvi ter si s tem dela zelo slabo uslugo. V takih primerih človek ne misli na čebelo, temveč na denar. In kar je najbolj žalostno pri tem je, da ta isti človek (čebelar) ne misli tudi na sočloveka kateremu takšne čebelje pridelke predaja v uživanje. Zanj so to vsi ( čebela, satje, kemična sredstva, čebelji pridelki, potrošnik ) le "produkcijski" faktorji v funkciji zadovoljitve ekonomskega učinka.

Takšna miselnost se je zelo razširila tudi v Sloveniji in prav ta najbolj ogroža našo čebelo in naše čebelarstvo.

In za konec: To kar mi naši kranjici očitamo kot slabost ( rojilni nagon ) je v resnici njena velika odlika, ki ji je omogočila preživetje skozi tisočletja v ne posebej idealnih pogojih.

In ne jezite se preveč ob tem branju, ker smo v prazničnem času.
Pa lep pozdrav!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 31526Odgovor boriss
Sr Dec 24, 2008 9:28 am

NA tole zgoraj imam nekaj pripomb.

Frank: Čisto korektno opažanje. Sedaj je samo vprašanje kaj je bil vzrok za odstranitev sata. Po mojih izkušnjah je edini razlog za podiranje sata plesen. JAz se pri menjavi satja ne bi zanašal nanjo.

Angleškega besedila priznam nisem prebral ker se mi ne da prevajati. Meni bi veliko bolj pasal povzetek.

Z divjim se končno enkrat strinjam.

Dodal bi samo še eno malenkost. Ko "prihaja" HG v panj čebele nekaj časa lahko odstranjujejo odmrle čebele sproti. Čebelar ne opazi nič. Morda malo presledkaste zalege - pa za njo je enih 15 razlogov tako da - nič ne vidiš.

V vsaki celici pa ostanejo trosi HG. Ki jih čebele "konzervirajo" z propolisom. Samo kaj ko propolis ni dovolj "močan" da bi jih nevtraliziral.

Torej mi nismo opazili HG čebele pa jo ne morejo do konca počistiti. Kaj lahko naredimo čebelarji da jim pomagamo?

Po mojem osebnem trdnem prepričanju jim moramo čim večkrat zamenjati satje, da zmanjšamo količino trosov HG v panju. Da bomo lažje živeli in da nam bo dobro na zemlji - seveda pa tudi čebelam brez zdravil.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 31527Odgovor volk
Sr Dec 24, 2008 11:24 am

Ne da se mi prevajat.Povzetek je znan,staro satje prinasa motnje v razvoj cebelje druzine.

Kot prvo :In the wild, honey bee colonies are known to survive
for about six years (Seeley, 1978).Torej druzina v divjini dozivi v povprecju najvec 6 let(ce seveda ne upostevamo varoze).

Bistven je zakljucek raziskave:Over three years of field study, honey bee colonies
housed on new comb had a greater area of total brood,
a greater area of sealed brood, and higher weight of
individual young bees. Brood survivorship was the only
variable significantly higher in old comb. The bulk of the
evidence suggests that new combs optimize overall
honey bee colony health and reproduction. These findings
suggest that beekeepers should eliminate very old
brood combs from their operations.

Ce sam povzamem,druzina na novem satju ima 20% vec zalege,teza cebel je 10% vecja v novem satju,stevilo cebel je za 20 % vecje..S
Sam osebno menjam satje redno,seveda glede na razmere.So leta,ko druzine rade gradijo,so pa leta,ko ne.Sam grem rad na zimo z druzinami,za katere vem,da imajo lepo satje,ne staro,z cim vecjimi zalogami hrane,ter mlado matico.In pravilno zdravljene.Vse ostalo je zgolj ugibanje ter ekonomija.Ce nekdo gleda koliko druzine porabijo za gradnjo voska(A typical nest contains around 100 000 cells (Seeley &
Morse, 1976) which takes about 1200 g of wax to construct.
The amount of sugar required to secrete the
wax is energetically equivalent to 7.5 kg of honey, about
one-third of the honey stores consumed by a colony
over winter (Seeley, 1985).),pa pozablja,koliko pomeni 20 % vec cebel na novem vosku,pozablja da druzina vedno ima okoli 20000 panjskih cebel,ostale gredo na paso.Torej druzina,ki bi imela na starem vosku 40000 cebel,jih bo imela na novem 48000.Druzina na starem vosku bo imela pasnih cebel 20000,druzina na novem pa 28000.Kaj to pomeni pa sami premlevajte.

Tako kot je lepo imeti mlado zeno,je lepo imeti zdravo druzina.Da jo je veselje pogledati.
Pa lep pozdrav
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 31529Odgovor divji cebelar
Sr Dec 24, 2008 12:00 pm

Kolega Volk pravi:
"Tako kot je lepo imeti mlado zeno,je lepo imeti zdravo druzina.Da jo je veselje pogledati."
____________

Lepo mlado ženo opazi več nevoščljivcev kot močno in zdravo čebeljo družino. Torej pazi !!!!!! :D

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 31710Odgovor Odisej
Ne Dec 28, 2008 11:25 pm

Po nekaj dneh 'pavze' sem z zanimanjem prebral vse,kar se je pojavilo od mojega zadnjega obiska.
Iskreno povedano se me je najbolj dotaknilo Frankovo pisanje, v katerem je naštel pravzaprav veliko večino tistega, kar sem nameraval napisati glede starega satja.

Naj dodam samo še nekaj vprašanj in mnenj:

Volk:
"Med iz nezalezenega satja ima cisto drug okus in barvo in je visje kvalitete."

Glede okusa in barve pritrjujem, čeprav "drug okus" za nekoga lahko pomeni "slabši"; enako je lahko drugačna barva za nekoga privlačnejša, za drugega pač ne.
Da pa bi bil višje kvalitete, ne najdem nobenega razloga. Seveda je moje znanje zelo omejeno, a zdi se mi, da je lahko le med iz (čim večkrat) propoliziranih celic višje kvalitete.

... jo bom dal v plodišče letos da bom videl ali jo bodo čebel res razširile, saj so celice kar plitve ...
Micky:
Ne bojo jo razširile. Le manjše čebele se bojo izlegle.

In ? Tudi, če je ne bi razširile (a mislim, da jo sčasoma že bodo, ko se bo to njim zdelo potrebno) in tudi če bi se izlegale manjše čebele ... Kaj pa je narobe z njimi, če so manjše? Nekaj o tem je napisal že Frank. Se strinjam.

Divji :
To, da nekateri čebelarijo na starem ( več kot 5 let ) satju in imajo na takem satju še žive čebele, pa je prav tako zasluga človeka, ker človek čebeli pomaga to življenje ohranjati z raznimi kemičnimi preparati ( zdravili ??? ) in sredstvi ter si s tem dela zelo slabo uslugo. V takih primerih človek ne misli na čebelo, temveč na denar. In kar je najbolj žalostno pri tem je, da ta isti človek (čebelar) ne misli tudi na sočloveka kateremu takšne čebelje pridelke predaja v uživanje. Zanj so to vsi ( čebela, satje, kemična sredstva, čebelji pridelki, potrošnik ) le "produkcijski" faktorji v funkciji zadovoljitve ekonomskega učinka.

No, to je lahko res (da imajo na starem satju še žive čebele po "zaslugi" človeka oziroma "kemije" ), nikakor pa ni nujno.
Če smem, bom kar citiral g. Vojo Brštino :

"Opšte je poznato da pčele svaku ćeliju pre nego što matica zaleže ispoliraju propolisom. Posle kako leglo izlazi pčele uvek više vole da napune medom upravo te ćelije u kojima je bilo leglo. To one pune za sebe a ne za nas. Po meni, činjenicu da, što je saće starije to će ga pre napuniti medom, možemo zahvaliti količini propolisa koji se nalazi u ramovima. Što je više generacija pčela izašlo iz legla to je veći procenat propolisa u ramovima. Po meni što god duže stoji med u takvom saću, sve je bolji i bolji ili sve zdraviji i zdraviji.
Imam LR košnica u kojima saće iz eksperimentalnih razloga nije menjano već više od 10 godina. Ako kažem da su mi tu super zdrave pčele i bez upotrebe bilo kakvih lekova (fumagilina, nozecida, ili bilo kakvih drugih lekova), ništa osim mojih prirodnih lekovitih ekstrata, šta ćete onda reći. U tim košnicama ne koristim matičnu rešetku i svi ramovi su i plodišni i medišni. Sve ove godine nemam ni krečnog legla ni nozemoze niti nedaj Bože nekih drugih bolesti. I neko će možda upitati da li se tu rađaju sitnije pčele, na šta ću mu odgovoriti da uopšte nema razlike u veličini pčela bez obzira na možda neko malo smanjenje ćelija. Ali ni to ne znam ili nisam u to siguran jer nisam merio veličinu ćelija. Ja mislim da i sigurno ako mi Bog da zdravlja ni narednih 10 godina neću ništa menjati, pa ćemo da vidimo šta će da bude. Moje mišljenje je da će pčele i dalje biti super zdrave, jer imaju one lek za to a on se zove PROPOLIS i uveren sam da se neće sitnije rađati ni posle narednih 10 godina. Pčela je to, ima ona rešenje za sve a na nama je da ta njena rešenja samo pokušamo da razumemo. "


In še nekaj o barvi deviškega satja, o kateri poročajo mnogi čebelarji. Če vstavite v medišče, kjer se nahaja staro, "rjavo" satje, med dva sata prazen okvirček brez osnov, bodo čebele zgradile satje, ki bo enake barve kot je tisto staro - rjavo torej. One že vejo ...

Lep dan vsem.

:)

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 31711Odgovor cebelar_novinec
Ne Dec 28, 2008 11:54 pm

Odisej napisal/-aCOLON

In še nekaj o barvi deviškega satja, o kateri poročajo mnogi čebelarji. Če vstavite v medišče, kjer se nahaja staro, "rjavo" satje, med dva sata prazen okvirček brez osnov, bodo čebele zgradile satje, ki bo enake barve kot je tisto staro - rjavo torej. One že vejo ...

Lep dan vsem.

:)
Ne bo enake barve. Kdo te je nategnu ?

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 31713Odgovor volk
Po Dec 29, 2008 1:43 am

No poglej takole ti bom odgovoril.V angleski raziskavi,ki sem jo dal na forum jasno pise,koliko let zdrava druzina lahko zdrzi v naravnem okolju v deblu.Omenjas nekega avtorje,naj mu Bog da zdravja,ampak taisti Bog je cebele naredil tako da vecina druzin ne zivi v starem satju.In naredil je tudi voscenega molja.Cemu?Da pospravi po padli druzini.
Tako je pac to.Po eni strani bi sse radi posluzili naravne satne osnove(kot omenjane male celice),po drugi strani pa bi noter dajali staro satje,ki se Bogu kaj takega ni na misel prislo.Clovek je pac najbolj cudno bitje.

Med v deviskem satju ohranja okus,vonj in barva tistega nektarja,iz katerega je proizveden,ne pa ostankov zalege v satju.Pa to vejo nemci(Demeter,pa tudi srbi (Umeljiceva knjiga)
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 31715Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Dec 29, 2008 3:27 am

Nisem imel namen da bi na tole temo odpisal, toda ko pa sedaj berem pa bilo dobro da se nekaj besed le pove:

Najpreje moram omeniti da jaz s tem pisanjem nisem imel niti najmanjsega namena da bi komu svetoval ali pa namigoval da naj uporabljajo stare sate. Ne, ste sami u svoji hisi gospodar, in jo delate kot se vam zdi da je najboljse in seveda po vodilih vase stroke in clime vase regije.
Jaz sem seveda imel svoje profi cebelarstvo in kot menda nekateri veste da jaz nisem imel na stotine panjev. (Sem pa veliko let preje in po mojem biznisu, delal na strani, za druge profesionalce in sem celo skrbel sam za 5,000 panjev! Se ravno letos sem oklonil dva ki me hoceta najeti.) Sam sem imel samo 45 LR panjev in moj bizniznis je pridelal vec medu kot pa sosednji cebelar ki je bil tudi nas cebelarski inspektor, cebelarski mojster in je celo imel nekaksen doktorat o cebelarstvu iz Anglije. Ta moxakar je pa imel 450 druzin.
Ko govorim o druzinah so to seveda gospodarske druzine. Rezervne se tukaj ne upostevajo ker se pred zimo zdruzijo. Imamo na Uradu za Kmetijstvo registrirane samo gospodarske druzine.
Tako, jaz sem leta 1986 dobil od nase vlade brezplacno posojilo/grant za 260.000 dolarjev (sem bil takrat edini ki je tak grant dobil u celi zgodovini nasega cebelarstva!) s katerim sem imel namen razsiriti moj biznis do nekih 250 druzin kar bi bilo enakovredno nekim 3000 druzinam u drugih rokah. Seveda pa sem to ovrgel ker sem si zaj... kriz in obenem nas je takrat tudi obiskala varoza in T mite in jaz pa po dolgem studiju nisem imel namena se zezat z zdravili in kislinami. (Se do sedaj se ne!) Po moje je takrat eco cebelarstvo za mene umrlo in sem vse razprodal.

Tako, za take velike prinose je pa seveda satje samo "zlato" in jaz sem sate vsako leto kupoval od drugih, namesto da bi izgubljal med za gradnjo u mojih druzinah. Ko imas biznis ga seveda opravljas kot biznis in vse drugo je izven kroga operacije.
Stari sati mene sploh nic ne prestarsijo. Sem samo dvakrat videl hudo gnilobo in se ta se je prinesla u panj skozi rop. Nekdo je pomrle druzine vrgel u mestno smetisce namesto da bi to sezgal. In tako je moj stari mentor dobil HG po 62-tih letih cebelarjenja. (on je letos kapituliral... Mislim da ga je kap???)


Boris:
Glede zamenjave tega sata pa imas verjetno prav? Jaz sem bil pod utisom da je menda ta sat bil malo prevec okuzen!?
Po svoji praksi vem da cebele zelo efektivno razkuzijo svoj dom ker Propolis JE najboljsi naravni razkuzevalec znan cloveku. (zadnje case se ga celo patentirati da, u medicini, in je ze celo uporabljan napram nekaj sort zagrizenih rakov - neki seveda skupaj z cebeljim strupom.)
No ja, ta moj sat je bil verjetno prevec okuzen in so ga raztrgale in ven vrgle. To pa ugotavljam po tem da so teh 15 zic popolnoma prekrile z propolisom - kar pa ponavadi ne pocnejo?!
In Boris, nic nisi izgubil ce nisi prebral tistega zgoraj u anglescini..?
To je bil enkrat samo papir nekega studenta ki je to nabrskal za svoj doktorat na univerzi. Takega sranja je po svetu vse prevec. Vsak klinc, novinar ali pa laik se lahko na kaj takega vrze in napise - posebno sedaj s pomocjo Interneta - prav cel svet in se kaj je pod njihovimi prsti!? Najveckrat so pa to kracarije ki takemu doticnezu ob njihovem casu in kdo ve zakaj, kako in kje - pac pase.
Taki klinci niso niti cebelarji in nimajo pojma o cem pisejo. Ce to rec preberete se cisto lepo vidi da so uporabili pisanja razlicnih cebelarjev/raziskovalcev od leta 1952 pa do 1998 in seveda skoraj vsa leta vmes. Vsak otrok lahko vzame u roke eno pest strokovnih del nekih drugih in to na svoj nacin izveda tako kot mu pac pase. Jaz se s takimi zadevami prevec ne ubadam, so pa pac zanimive na svoj nacin in vcasih se celo da kaj koristnega izvlect iz takih pisaanj. . .

Kot jaz stalno govorim tamladim: "Ne dat prevec paznje na enega ali pa tadrugega. Vse je treb premlet in kar jim ni po godu se pac vrze stran, kar pa je dobrega se pa pac spet malo premelje in shrani - kjer jim bo prislo prav, ko taprav cas pride?!"

Kar pa je Vojo Brstina napisal, in je zgoraj nalepljeno, z veliko vecino tega se pa jaz strinjam. On ima u panjih sate ze 10 let in njegove cebele so najbolj zdrave, od vseh u njegovem okolisu, in tudi u teh za katere on ve da obstajajo tudi izven njegovega okolisa. Da pa namerava te sate drzati se naslednjih 10 let je pa to popolnoma njegova stvar. So njgove, njegov biznis in mi nimamo kaj pri temu pocet. Lahko samo temu prikimamo ali pa odkimamo.
Jaz osebno vem za sate u uporabi ze vec kot 25 let in nekateri se mi osebno zaklinjajo da jih u nekaterih se niso zamenjali cez 50 let! Odkar je njihov oce cebelaril. In to so cebelarji ki pridelajo med u cisternah in ne u sodih... Majo kaksno leto kaksne preglavice z varozo in to zato ker te mrcine se znajo kar hitro prilagoditi novim nacinom zatiranja. Mislim da je primerna beseda za to, "so odporne?"
GH pa ni. Ni poapnele! Ni nobenega drugega sranja. Jaz sem jo, poapnelo, letos spomladi dobil od ene druzine ki sem si jo kupil. Bilo jo je skoraj za 80% ce ne se vec. Sem pa vse sam po svoje zrihtal in nove sate letos ni bilo mogoce narediti. Niso mi niti zgradile enega sata. So enega zacele in je tako se ostal do zime. Leto je bilo zeloooo mokro in hladno in uboge revice so imele dela cez glavo samo da so obstale zive - kaj vec niso zmogle...

Sem pa tega velecebelarja sel poleti obiskat in sem ga vprasal o tej poapneli ki mi jo je prodal z druzino. On pa se je zaklinjal gor in dol da je jaz od njega nisem dobil.
Sem mu rekel da je on osebno dal Skatlo u moj SUV (ker misli da nisem sposoben 4 okvircke dvigniti?) In jaz sem sel naravnost domov in cebele so bile cez noc u moji sobi poleg postelje. Se dobro da so bile ker so me sredi noci prebudile z neizmernim brencanjem. Sem jih malo posprical z sladkorno in so utihnile. Zjutraj pa sem opazil da niso imele niti ene celice hrane. Ta hudic bi mi moral dati dva okvirja zalege en okvir C prahu in en medu. Imele so pa nic in so sredi noci stradale od lakote...
Tako, njegova zena me je pa celo potrepljala po rami in rekla da bi ona rada izvedela kje sem jaz to poapnelo nabasal?
Porkadus, kot da sem na voznji domov sel u neko "Whorehouse" in si to od neke kurbe nabasal???
No, pa ko jih je.. bi rekel Mujo...

Tudi o barvi tega sata bom le dodal da je cisto lahko iste barve. Vse zavisi kdaj in kako so ga zgradile. Vsaj pri nas, nase italijanke, gradijo sate in uporabljajo vosek iz bliznjih satov kjer bodo podrle te nadgrade/pregrade ki jih tako pogosto naredijo - posebno ce jim zmankuje celic za odlago medicine. Zeloooo pogosto pa tudi pobirajo voscene ploscice iz drobirja, kamor ta rec pade od mladih cebel katerih doba in delo je grajenje satovja, toda ga pa ne iz njim znanih razlogov. Celo sat je lahko bil bel, toda so pa cez to prevec hodile in sa tako "umaze" da izgleda iste barve kot pa so sosednji sati.
Za tako opazanje pa je najbolj da imate TBH panj kjer se samo en sat izvlece in druzina ponavadi sploh ne zazna da je "odprta" ker je panj aktualno zaprt in temen, samo se naredi ena spranja ki pa ne zbega niti sosednje cebele - zato ker toplota in tema ostane u panju in maticni in feromoni licink se ne izgubijo, se niti ne razredcijo. Izguba feromonov zalege je to kar je Boris omenil da nepotrebno poseganje u panje lahko potisne nazaj nekaj dni ali pa celo en teden pa tudi dva. . . .
Drugi nacin opazovanja cebel je pa seveda opazovalni panj in dosti se da videti u takem panju kar se ne da videti u cebelnjaku.
Tretje pa je seveda praksa in ne samo pridelava medu. Ta praksa pa pride ko dober pridelovalec medu ostari in se mu ne da vec laufati za denarjem/medom. To ponavadi klicemo penzion!? Cebelje druzine se pocasi razprodajo in ponavadi pa samo ostane nekaj panjev s katerimi se starcki zabavamo in samo sedaj imamo res cas in finance s katerimi se lahko igramo in studiramo razne razmere ki so nam belile lase ko smo bili u polnem teku, mar ne???

Ne mi pa zamerit, sem se tolko razklepetal da sedaj sploh ne vem zakaj sem sploh zacel pisati? No ja, another "senior moment" heeee, heee... :lol:
Regards,
Frank

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 31723Odgovor volk
Po Dec 29, 2008 9:22 am

Frank,se enkrat vas vprasam,koliko let zdrzi ena cebelja druzina na enem mestu,npr. v duplu.Merjeno in opazovano nekaj let.A se strinjate s tem?Ne mi opisovat nekih ekstremnih primerov,da je druzina v duplu celih 25 let.Druzina roji,oplojena matica odleti,nova pa se vcasih ne oplodi.In to se hitro zgodi,prej kot v 10 letih.In trotova druzina propade.Ce je v naravi tako,zakaj bi mi delali protinaravno?

Cemu bi propagirali samogradnjo satja,naravno velikost celic,po drugi strani bi pa propagirali staro satje,kar je protinaravno???Zaradi nekaj kil medu?
Ce se gre za nekaj kil medu,daj grelnike v panje:Nest heating has an energetic cost: when ambient temperature drops from 28°C to 17°C, the metabolic rate of a bee colony rises from 7 to 19 Watt/Kg (Southwick, 1982).V sloveniji pac ni ravno pogosto,da bi bili taki ekonomi,da bi naredili vse za nekaj kg medu.Npr staro satje.Ceprav je ocitno v ameriki stanje drugacno,ne pomeni da je boljse.Cemu bi pil scalnico in zrl tablete proti zastrupitvi,ce mimo tece cista reka??????
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 31738Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Dec 29, 2008 7:21 pm

volk napisal/-aCOLONFrank,se enkrat vas vprasam,koliko let zdrzi ena cebelja druzina na enem mestu,npr. v duplu.Merjeno in opazovano nekaj let.A se strinjate s tem?Ne mi opisovat nekih ekstremnih primerov,da je druzina v duplu celih 25 let.Druzina roji,oplojena matica odleti,nova pa se vcasih ne oplodi.In to se hitro zgodi,prej kot v 10 letih.In trotova druzina propade.Ce je v naravi tako,zakaj bi mi delali protinaravno?

Odgovor:
Volk,mi pravis da naj ne opisujem neke ekstremne primere? To zgoraj, kar navajas pa so za moje pojme kar ekstremni primeri?!
Jaz nikoli nisem trdil da druzina u duplu zivi 25 let. Mogoce lahko, ce je duplo/drevo veliko.
Po moji praksi sodec, druzine u duplih ne zivijo 6 let kot je navedeno u tem angleskem papirju?
(Le-ta ni noben raziskovalni - je samo pair nabran/copiran iz nekaj desetin drugih takih papirjev natisnjenih cez zadnjih 50 let!)
Cebele ne umrejo tako hitro kot bi si nekdo zamislil. Po moje one samo umrejo ce jih kaksen predator lahko iz dupla izkoplje ali pa se drevo pozaga ali pa podre pod vetrom.
Sem ze, leto ali dve nazaj pisal, da je ze strokovno dokazano da tudi u nasih druzinah, panjih cebelarjev, druzine ne propadejo kot bi si cebelarji mislili. Skozi leta se je govorilo med cebelarji da se roji opazajo tudi decembra in januarja, ce ni snega. In sedaj z uporabo video kamer itd, dokazi so ze narejeni - crno na belem!
(Ravno prejsnji teden je bila u ZDA razprava o takih rojih ki so se nenadoma pojavili po snegu ki so ga dobili po puscavah na juzni US.) Celo Dee Lusby je 26-tega decembra, letos, dobila klic na telefonu iz Touscon, Arizona da naj pride pobrat en velik cebelji roj!? Ni sla ker je zanjo predqalec in u njenem kraju je vse pod snegom in ni cas da bi se z rojem ukvarjala. Za mene pa je bilo to zelo zanimivo ker so se znani velecebelarji praskali glave zakaj je u tem casu tam na veji tak velik roj. Ja zakaj?
Ce druzina zazna da jim nekaj pofali - ona jo cisto preprosto pobrise in zacne na novo.
Ce se jim matica ne oplodi, druzina ne umre - druzina se izseli in se pridruzi sibkejsi druzini u panju ali pa u duplu, to sploh za cebele nima nobene veze. Za cebele to ni noben problem. je pa velika zadeva za nas, mar ne? Cebele se bodo rajse preselile u divjino kot pa u naslednji panj. Nase kiste jim parav nic ne pasejo. So pa pac boljse kot pa viseti dol od neke veje, na prostem.
Tudi tukaj u Kanadi so ze fotografirali druzine zunaj na veji.
Imam pa jaz stike u Sloveniji in prav letos, polet,i so me spet obvestili da je ena divja druzina se vedno u podnu vikenda in to je ze petnajsto leto da so tam neprekinjeno.
Dve druzini sta se vedno u hrastu, u sredi bele Ljubljane. Mozakar tam na klopi je malico in jih opazuje.
Samo eno je pa fajmoster pobil, ko jo je poizkusil izkopat iz zida njegove cerkve. Ta, u zidu cerkve, je bila pa tam ze toliko casa kot je ta mozakar pomnil.

Tako Volk, ko je prostor u duplu zazidan, ga druzina zapusti in si poisce nov dom. Divje cebele imajo zelo mocan gradilni nagon in kot verjetno ves iz tvojih osebnih izkusen iz dzungle, da gradijo sate navzdol in zgoraj se jih pa polnijo z medom. Ko jim prostora zmanjka - kaj pa potem? One ne posedajo okrog in cakajo da se zaloga porabi? Poiscejo si nov dom!
Ko pa mi to opazimo je pa takoj - ja, druzina je padla!?
U naravi je pac tako in vse kar mi z njimi pocnemo je pa protinaravno.


Volk:
Cemu bi propagirali samogradnjo satja,naravno velikost celic,po drugi strani bi pa propagirali staro satje,kar je protinaravno???Zaradi nekaj kil medu?


Odgovor:
Ali ti tukaj gledas za nekaksen konflikt? Jaz te poznam dovolj da vem da nisi kar iznenada postal neumen, ko navajas takel stvari ki nimajo nobene substance? To tukaj clicemo "nitpicking."
Naravno je naravno in cebele so se tako ravnale za 100 milijonov let. Zakaj?
Kdo to ve? Z nobenim se cebele nic ne pogovarjajo. Vemo samo to kar z svojimi ocmi vidimo in si potem to po svoje razlagamo, mar ne?
Vidim da nisi dobro prebral kar sem napisal?
Sem ze velikokrat rekel, da klepetam o tem kar zunaj je. U divjini ali pa u praksi nekega cebelarja. Nikoli nisem, dobro tole preberi, nikoli nisem rekel da moras to poceti. Ce ti ne verjames u naravne sate - ne uporabljaj jih! Ce ti stari sati ne pasejo? Pokuri jih! Vse je cisto enostavno. Ni pa ti treba tukaj iskati dlako u jajcu ker vem da si dovolj brihten in ves da je ne bos nasel - ker je u jajcu ni.
Zaradi nekaj kil medu?
madonca Volk, saj se hvalis da si nekaksen Marko Polo.
Potujes po svetu? Kaj, z zaprtimi ocmi?
Daj no? Prekleto dobro ves da ce nekdo ima biznis - se pa vse mogoce naredi da bisnis uspeva in seveda, za ta mogocni dolar! U tvojem primeru seveda Euro.
Zakaj pa se na skrivnost uvaza Kitajski med?
Zakaj se prodaja koruzni sirup kot med?
Zakaj se mesa u med sladkorno raztopino?
Zakaj se goljufa, zakaj se krade in ubija?
Zakaj? Zakaj? Zakaj?
Zato ker se hoce dobiti nekaj teh ekstra kil medu! Zato ker se hoce cimvec zasluziti! Cimvec u zep nazokati, mar ne?

Volk, in tudi drugi? Tukaj u Kanadi se se dandanes raje vse druzine jeseni pozvepla kot pa da bi se jih prezimilo?! In taki cebelarji imajo pa vec denarja kot pa ti in jaz skupaj. So milijonerji! Torej tu ne gre za denar bi si mislil? Gre pac za lenobo, za hitrejse in lazje delo - ki pa je na koncu spet -DENAR!
Tudi u ZDA se malo tega dela, zal...
Australske cebele so se ze od leta 2002 vozile, na sto tisoce paketov, u Kalifornijo za poliniranje. Ker pa imamo tukaj zajedalce katerih u Australiji ni (uradno) - to pomeni da so cebele lahko prisle u ZDA, nazaj u Australijo pa ne. Tako, le-te se proda, kar pa ne, se jih pa pobije in kiste se zlozijo na kup in cakajo naslednjo sezono ko naslednji Airtransport privlece novih pol milijona paketov. (Tu pa je spet denar gospodar je bolje jih pozveplat kot pa jih nazaj vozit) DENAR!
Tudi u Kanado se da cebele uvazati - toda samo iz drzav ki imajo manj nadlege/bolezni kot pa mi...
Zakaj?
Zato ker se tako denar dela/zasluzi. Vse to je protinaravno in ne pomeni da jaz to odobravam ali pa Bog ne daj celo komu svetujem da to pocne.
Jaz sem bil taprvi u Kanadi ki je uspesno prezimil cebele! Do leta 1982 smo jih popolnoma vsi jeseni zazvepljali!
Sem pa sam predvidel da ko pride varoza k nam, importacija cebel se bo prekinila in ce naj bi se kanadsko cebelartvo nadaljevalo se bo treba potruditi in postati samostojni, stati na svojih nogah. In leta 1986 se je to zgodilo in mejo so zaprli. Zaprta je se dandanes za ameriske cebele.
Pa tudi to moje pocetje je lahko gledano kot protinaravno?
Dandanes jih uspesno prezimujemo in tukaj se sedaj celo zelooo dobro sluzi z paketnimi in u glavnem z prodajo nucleus druzinic - pri vas znanih kot rezervnih.
Pa dandanes jih ze uspesno prezimujejo po vasi Skandinaviji, vse gor do polarnega cirkla/kroga. Tukaj pa celo u Alaski...


Volk:
Ce se gre za nekaj kil medu,daj grelnike v panje:Nest heating has an energetic cost: when ambient temperature drops from 28°C to 17°C, the metabolic rate of a bee colony rises from 7 to 19 Watt/Kg (Southwick, 1982).V sloveniji pac ni ravno pogosto,da bi bili taki ekonomi,da bi naredili vse za nekaj kg medu.Npr staro satje.Ceprav je ocitno v ameriki stanje drugacno,ne pomeni da je boljse.Cemu bi pil scalnico in zrl tablete proti zastrupitvi,ce mimo tece cista reka??????

Odgovor:
Volk, sedaj se mi pa zdi da po slamicah posegas, ko se potapljas?
Grelce u panje?
Lahko jih das. Mene to prav nic ne moti. Dosti jih to pocne u ZDA kjer sploh ni tako mrzlo da bi se jaz sploh brigal za kaksen nacin s katerim bi cebele ogreval.
Pri vas, na Finskem, jaz osebno poznam cebelarja ki cebele ogreva z elektricnimi grelci ze vsaj zadnjih 30 let. Se pojma nimas Volk, kaj vse ta clovek pocne za par kil medu? Je tako trmast in pozresen za denarjem da so ga vrgli iz vseh svetovnih forumov. Ima svoj forum na Finskem in od leta 2000 ima samo 3 obiskovalce.
Me veseli da si tudi letnico skopiral. Tako se vsaj lahko vidi da je to bilo objavljeno ze leta 1982 in da se menda lahko ze uporablja vsaj ze od takrat?!
Kaj ti pa to pove?

In meni ni niti dosti vsec - kako si tole zgoraj zastavil?
Nekdo, ki lahko danes prvikrat na tale forum poskili, si bo mislil da jaz poizkusam uvesti nekaksno "krivo vero" med slovenske cebelarje?
Volk, to ni moj namen in mi se na misel ne pride. Smo pac debatirali stare sate in jaz sem samo navedel kaj je in kaj se po svetu dogaja.
Ko sem jaz imel biznis, staro satje me ni prav nic begalo. Moram pa ti poudariti da nikoli na tisoc let bi jaz imel star, niti enkrat zalezen sat, u mojem supru/medeni kisti. Samo tako - da se razumemo...

Glede kaksne ekonome imate u Sloveniji? In kaj in u kaksno smer naj bi oni sli za en kilogram medu? To mene prav nic ne briga. Vsak je sam sebe gospodar in vsi ste pa ze zadosti stari da si lahko sami izberete smer u katero zavijete - ekonomija gor - ekonomija dol.
Za tamlade, ki pa ne vedo kam in kako? Tem se pa seveda pove tako kot je - ne pa jih zavajat.

Tako, kolega Volk, upam da se razumeva?
Se enkrat: Tole je samo debatiranje o starem satju in nikakor in na noben nacin ni namenjeno da se prakticno naredi pri vas ali pa od kjerkoli pac obiskovalec tega foruma je. . .

Pa brez zamere. Jaz jo pac povem, kot jo vidim...
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 31743Odgovor Timijan
Po Dec 29, 2008 10:10 pm

Mojster Frank, fascinantna so tvoja znanja, opažanja, sklepanja, izkušnje in učenja. Sam sem res vesel tvojih svetovnih informacij, brez teh pisanj bi mi začetniki "lutali" precej let več. Marsikaj, kar šele slutimo, ti že napišeš kot dejstvo. Že kar nekaj čebelarskih entuziastov se čudi nekaterim informacijam, ki pa so logične in v hipu odpirajo vrata v povsem nove svetove, ki v svetu čebel še obstajajo. Vse najboljše, best regards, t

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 31749Odgovor volk
To Dec 30, 2008 1:52 am

Dragi frank,ne da se mi na vbse odgovarjat.Se mi zdi da prihajate z drugega sveta.Prvic,druzina,ki roji,roji ko je v naravi ustvarjen pogoj.Ne takrat ko pada sneg.veliki roji,ki jih opisujes,niso naravni,pac pa so poledica clovekovega vpliva na naravo.druzina,cigar matica se ne oplodi,mi tukaj imenujemo trotova druzina.Matica zalega trotova jajceca.druzina ne odpotuje k drugi,pac pa propade,ko pomrejo cebele od starosti.V duplu pa molj poje satje pa kaksna mis.Upam da v ameriki imate kaksno enciklopedijo o tem.
Glede zazveplanja in denarja.Frank ravno ameriski nacin razmisljanja se izkazuje za mrtvo ekonomijo.
Glede gretja panjev in drugih stvari ,ki jih dam na net,so raziskovalna dela.Ven vlecem pa citate.Lahko pa kontaktiras,npr glede gretja s mojimi kolegi z jeruzalemske univerza,nalove mas pa na strani: http://www.beekeeping.com/articles/us/solar_heating.htm
,kjer so predstavili svoje delo,o pomenu temperature za druzine.
Lep pozdrav.

PS:vedeti moras,da ta forum bere veliko ljudi ,ki so zacetniki.In pri razglabljanju o raznih stvareh,je treba biti previden,ker kak zacetnik vsemu verjame.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 32036Odgovor janezveliki
Če Jan 08, 2009 9:56 am

Gospod Volk, mislim, da ga malo serjete iz vidika starega satja. Čebele lahko stokrat rojijo iz dupla, a satja ne nosijo s seboj ampak ostaja družini, ki nadaljuje življenje. Glede navedene literature pa nimam besed, še naše nihče ne bere kaj šele neke imaginarne izsledke bogve koga. Mladi čebelarji pa se bodo naučili čebelarjenja iz svojih iskušenj in ne iz prebiranja take literature, sicer se jim bo slabo pisalo.

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 32037Odgovor boriss
Če Jan 08, 2009 10:00 am

Saj da naše literature nihče ne bere ni prav velika škoda - glede na kakovost,

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 32039Odgovor Timijan
Če Jan 08, 2009 10:14 am

Boris, sedaj berem ravno tvoje nasvete, ki mi jih je prijazno poslal Oldy. Daj, zrihtaj svojo spletno. LP

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 32040Odgovor Fizikalec
Če Jan 08, 2009 10:21 am

Timija bodoi malo strpen kolikor vem Boris dela panje pa kontejnerje in verjetno je tisto prioritetno. Kolikor ga poznam bo že to uredil samo od tega se nič ne zasluži torej to lahko malo počaka. Zima je še dolga in dokler ti preštudiraš njegova navodila bo tudi stran urejena verjemi :wink:

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 32041Odgovor Timijan
Če Jan 08, 2009 10:26 am

Haha, v redu Danilo. Mislim pa, da brez male spodbude pomlad lahko postane jesen, vsaj če sodim po sebi. LP

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 32042Odgovor divji cebelar
Če Jan 08, 2009 10:27 am

janezveliki
Gospod Volk, mislim, da ga malo serjete iz vidika starega satja. Čebele lahko stokrat rojijo iz dupla, a satja ne nosijo s seboj ampak ostaja družini, ki nadaljuje življenje.
___________

Koliko časa pa ta družina v duplu na starem satju nadaljuje življenje ???? In da bi stokrat rojile iz enega dupla in istega satja ???? Kako si že zapisal v zgornjem prvem stavku, kaj dela Volk..............??????, to bi ti sedaj kolega Volk lahko upravičeno vrnil.

Sploh opažam zadnje čase prav zanimive komentarje. Kot da bi se na forum vsula množica jeznoritnih in slabo pismenih piscev, ki razumejo le to kar želijo razumeti in se naredijo prav bebave, ko nečesa ne razumejo ali ne želijo razumeti.
In kakšno znanje s področja čebelarstva !!!! Tako, da z odprtimi usti prebiram te neverjetne čebelarske modrosti in se neizmerno čudim kako lahko moje čebele vsa ta leta sploh še živijo, ko imajo za gospodarja pravega čebelarskega diletanta in popolnega nevedneža. Uboge čebelice. Moje seveda, da ne bo nesporazuma.

Iz zaupnih virov imam informacijo, da so v zadnjih dneh zapise s tega foruma začele množično kopirati največje svetovne znanstvene institucije ter biotehnične fakultete, ki jih bodo predpisale kot obvezno študijsko gradivo svojim študentom.
Avtorjem priporočam takojšnjo zaščito intelektualne lastnine. Dokler še ni prepozno.

Pa lep pozdrav!

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 32043Odgovor Fizikalec
Če Jan 08, 2009 10:41 am

Timijan napisal/-aCOLONHaha, v redu Danilo. Mislim pa, da brez male spodbude pomlad lahko postane jesen, vsaj če sodim po sebi. LP
Ja ja saj vem Borisa poznam kr dobro torej se ni za bat bo naredil samo on nikooooli ničesar ne obljubi :D naredi pa 99% ponavadi torej izi.....

Divji s tabo pa se kr strinjam samo jemlji to kot zabavo...

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 32044Odgovor boriss
Če Jan 08, 2009 10:44 am

Divji:

Na forum so prišli mladi samci ki se borijo za prevlado - uživaj.

lp

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 32045Odgovor boriss
Če Jan 08, 2009 10:46 am

Timijan napisal/-aCOLONHaha, v redu Danilo. Mislim pa, da brez male spodbude pomlad lahko postane jesen, vsaj če sodim po sebi. LP
Zaenkrat sta že dve pomladi postali jesen in se svet se še ni podrl.

lp

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 32047Odgovor Timijan
Če Jan 08, 2009 11:05 am

Ne, ni se podrl, in se tudi ne bo, če vsi nehamo pisat, spraševat, se učit. Podre se lahko le kak čebelnjak. Mladi junci pa prinašajo nove čase, iščejo odgovore na težave, ki so jih tudi stari mački pridelali, in ni treba stvar smatrati kot željo za prevlado, ampak bolj kot željo za sodelovanjem, če bodo pripuščeni v elitni klub. Če ne bodo, bodo pač ustanovili svoje klube in forume, kar se že dogaja. Mene in meni podobne ne rabiš šteti med konkurenco "za prevlado", navsezadnje sva "klasiča", vsak od nas lahko doda le kapljico v morje (ti tri, kdo drug le pol), cilj pa je seveda, da se stanje v čebelarstvu izboljša, tako na osebni, društveni in tudi državni ravni, o čemer Divji-čebelar dosti piše, "a karavana gre mirno mimo", zaenkrat. A ti napori in tudi Narava sama nas bodo prisilili, da spremenimo nekatera stališča ali pa ... bo hudo. To se že dogaja. V Ameriki je v par dneh čebelarju "ušlo" par tisoč panjev! Kaj takega se lahko zgodi tudi pri nas, z malo zakasnitvijo. In takrat bo tudi najbolj napihnjen profi sklonil glavo in spustil solzo, kot tisti revež na posnetku. Predlagam dobrohotno sodelovanje vseh, brez pretrdih prepucavanj. Lep pozdrav, t

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 32048Odgovor janezveliki
Če Jan 08, 2009 11:06 am

Kdor bo kopiral znanje s tega foruma bo ob čebele.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 32049Odgovor Fizikalec
Če Jan 08, 2009 11:09 am

janezveliki napisal/-aCOLONKdor bo kopiral znanje s tega foruma bo ob čebele.
Janez lahko to argumentiraš? Namreč osebno ne maram ravno nek komentar ki ni argumeniran.

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 32050Odgovor janezveliki
Če Jan 08, 2009 12:19 pm

Ali ne vidite, da se sami ne morete zediniti o ničemer.

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 32051Odgovor boriss
Če Jan 08, 2009 12:23 pm

z eno malenkostjo - člani foruma po pravilu ne izgubljajo čebel. :rezakla

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov