Anonimna anketa o odmiranju čebel

arhivirane teme 2008
Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Anonimna anketa o odmiranju čebel

OdgovorCOLON # 26949Odgovor Janko
Pe Dec 21, 2007 12:35 pm

Po dolgem času se spet oglašam na tem forumu. Posebej se nimam namena spuščati v globoke razprave. Zanimajo pa me dejanski podatki o odmiranju čebel. Tudi sam sem slišal veliko osebnih poročil o nepričakovanem odmiranju čebel. Tudi sam se doživel podobno usodo. Sledenje dinamiki odmiranja in znaki, ki jih je bilo mogoče slediti, so zelo podobni opisom o CCD, ki je sprožil toliko javnega hrupa spomladi 2007. Vseeno pa se nočem izgovarjati na CCD in priznam, da bi po vsej verjetnosti čebele dokaj normalno prezimovale, če bi Varoi pošteno pokazal sobe. Kam pes taco moli, lahko razberete iz anketnega lista, ki sem ga pripravil za študente. Nekaj študentov bo moralo obiskati nekaj čebelarjev in zbrati podatke. Enako anketo sem postavil tudi na fakultetni strežnik v predmet "Čebelnjak":
http://pouk.bf.uni-lj.si/course/view.php?id=30, kjer jo lahko sami izpolnite z anonimnimi uporabniškimi imeni in ključi. Za uporabniško ime in ključ morate uporabiti enako besedo in sicer: trot01, trot02, trot03 ali trot04. Za vnos v on-line bazo morate uporabiti dodeljena uporabniška imena in gesla. Na ta način bo zagotovljena anonimnost vnosov.
V predmet lahko vstopite tudi kot gost z geslom "trotar07". Iste geslo lahko uporabite tudi za vpis v predmet kot študent. Seveda se morate prej vpisati tudi v naš on-line učni sistem ePouk (uporabite lahko zgornjo povezavo).

Ob primernem odzivu lahko pričakujete zanimive in upam poučne rezultate, kasneje pa še kake druge čebelarske aktivnosti v okviru predmeta "Čebelnjak".

Lep pozdrav,
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 26952Odgovor divji cebelar
Pe Dec 21, 2007 4:47 pm

Dr. Božič dobrodošli spet med nami!

Glede "padanja čebel" je na tem forumu nekaj razprave že bilo. Meni ni padla nobena družina in so vse šle v zimo zelo močne, nekatere za moj občutek celo preveč.
Vse do pred nekaj dnevi, ko so padle temperature, sem redno spremljal dudi odmiranje čebel na podnicah in žrelih. Mrtvic je veliko manj kot bi jih pričakoval, oziroma jih je tako malo, da bi lahko rekel, da jih skoraj ni.

Dnevno se srečujem s kolegi čebelarji, tudi z tistimi, ki jim je padlo kar precej družin in iz teh pogovorov ni težko zaznati, da pri tem "odmiranju družin" gre za razloge, ki jih je navedel v enem svojih prispevkov kolega Seražin.

Zatajili so na dveh področjih in sicer v mesecih junij in julij niso primerno poskrbeli za dotok hrane čebelam in so ostali brez zimskih čebel, ter zatajili so na področju zatiranja varoje. In večina teh čebelarjev to tudi odkrito prizna ter ne dela zaradi tega prav nobenega problema. Zavedajo se svoje krivde.
In potem imamo še eno skupino čebelarjev, ki kot po pravilu skoraj vsako zimo ostanejo brez čebel. Prav ti so sedaj tudi najbolj glasni.

Takšno je stanje v mojem ožjem čebelarskem okolju in ne verjamem, da je kaj bistveno drugače v drugih okoljih. Tisti, ki je čebelam vse leto posvečal potrebno pozornost nima težav, drugi jih pač imajo.

Zanimivo pa je pri tem še nekaj drugega. Že najmanj dva meseca se po deželi širi glas o "nenormalnem padanju" čebel in pri tem ne poznam primera, da bi se pri katerem čebelarju, ki so mu čebele padle, opravil strokovni pregled in bi se skušali ugotoviti vzroki padanja čebeljih družin.
Vse ostaja na ravni "rekla kazala" in se delajo neki seznami števila odmrlih družin ter se slepo zaupa verbalnim izjavam "prizadetih" čebelarjev. Tako se strokovna analiza nekega dogodka ne dela. In ker se vedno glasneje slišijo nepreverjene govorice, da naj bi "nekdo uredil čebelarjem za odmrle družine neka denarna nadomestila" se postavlja pod vprašaj tudi število prijavljenih odmrlih družin, ki ga podajajo posamezni čebelarji.

In za ponazoritev primer: v istem pašnem okolišu poznam čebelarja, ki ima nekaj preko 200 čebeljih družin in ni mu do sedaj padla še prav nobena, njegov skoraj sosed, manjši čebelar, ki jih ima nekaj preko 20, pa je ostal že brez polovice.

Pa lep pozdrav !

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Neprimerna oskrba

OdgovorCOLON # 26954Odgovor Janko
Pe Dec 21, 2007 11:49 pm

Divji,

Vsekakor sta neprimerna oskrba čebel in preslabo zatiranje varoe glavna krivca. Za moje čebele mi je to popolnoma jasno. Sem pa težko poslušal, kako so utrpeli velike izgube meni poznano dobri čebelarji z dolgoletnimi izkušnjami. Po vsej verjetnosti je tudi pri njih spodletelo pravočasno spoznanje nevarnosti propada. Žal je potrebno varoo držati dosti bolj na vajetih, kot pa bi bilo to potrebno glede na neposredno škodo zaradi varoe. Upam, da bomo dobili kako poročilo od veterinarjev. Od naših odmrlih čebel so romali vzorci v Nemčijo in upajmo, da bodo preiskali za morebitni pojav nekaterih znanih virusov. Problem pri virusih je, da znajo poiskati predvsem le že znane viruse, iskanje novih je pa zelo težavna naloga. Bojim se, da so v takih čebelarstvih, kjer je prišlo do večjega propada čebel, dobili tudi koncentrirana žarišča vira virusov. Borba proti njim pa je kruta. Zdravljenje je dejansko nemogoče, sterilizacija je zahtevna, z zažiganjem pa uničujemo tudi opremo.
Naša zgodba propadanja čebel ima tri možne konce: 1. če se čebelarju dokaže zanemarjanje čebel s stvarnimi dokazi, potem mu lahko grozi tudi vračanje sredstev subvencije, 2. čebelarji so ravnali skladno z navodili stroke in vseeno doživeli polom in za to si zaslužijo pomoč države. V slednjem pa je izpostavljena stroka. V ZDA se niso zbali zaradi prvega, ker subvencij takih kot pri nas ni. Stroka in čebelarji so stopili skupaj, zagnali vik in krik in uspeli aktivirati kongres, da je odobril dodatna sredstva za raziskave in pomoč čebelarjem. S stališča čebelarstva je to najboljša rešitev in to je tretja rešitev.

Lep pozdrav,
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Re: Neprimerna oskrba

OdgovorCOLON # 26955Odgovor divji cebelar
So Dec 22, 2007 8:26 am

Dr, Božič !

Saj prav o tem tudi pišem. V letošnjem letu, ki je bilo zelo netipično, so bili čebelarji pač neprijetno presenečeni. In tudi sam govorim predvsem o čebelarjih, ki jih osebno poznam in prav tako veljajo za dolgoletne, večje, izkušene in praviloma dobre čebelarje. Seveda pa govorim ob tem tudi o čebelarjih, ki jih prav tako osebno poznam in so znani po tem, da skoraj po pravilu vsako zimo ostanejo brez čebel. In ti slednji nas v tej zgodbi ne bi smeli zanimati. Morali pa bi zanimati in to še kako močno, terenske veterinarje VURS-a in ČSS.
Ko pa govorimo o fenomenu "množičnega odmiranja" čebel iz "neznanih vzrokov", pa bi se morali posvetiti predvsem prvim čebelarjem, ki jih tak sloves ne bije. In zanimivo, ti pa v glavnem vedo zakaj so jim padle čebele, v zasebnih pogovorih to tudi odkrito priznavajo in v večini povedo, da so jih letošnje razmere kljub izkušenosti neprijetno presenetile.

Točenja medu so bila v letošnjem letu v glavnem končana zelo zgodaj. Potem pa je bilo z naravnim dotokom hrane v največjem delu dežele konec. In tako so čebele bile skoraj ves junij, julij in še dobršen del avgusta, ko se je pričelo pri posameznem čebelarju zimsko krmljenje, brez dotoka hrane. Kaj pa se v takem primeru v čebelji družini dogodi in kako čebele na to odreagirajo pa nam je znano in ni potrebe, ta to sedaj opisujem. In čebelarji so ostali brez čebel, ki bi bile sposobne preživeti zimo, ker v velikem delu niti celotne jeseni niso preživele.
Ob opisani nesreči pa je potem ves čas leta po čebelah udarjala še varoja, ki je imela prav tako v letošnjem letu prav idealne pogoje za razvoj in ji čebelarji tudi niso bili kos. Ko seštejemo oba vzroka, pa dobimo prazen panj.

Glede starih in novih virusov se ne morem opredeljevati, ker je moje znanje na tem področju več kot skromno. Vendar si v vsem svojem strokovnem neznanju na področju vpliva starih in novih virusov na letošnji propad družin, upam zapisati, da jim tega letošnjega fenomena le ne moremo naprtiti.

Zgodba v ZDA in Kanadi in tamkajšnji propadi čebel se verjetno malce razlikujejo od propada v Sloveniji. Ker imamo dve stroki, tisto v službi velikega kapitala in tisto po številu manjšo, ki jo opredeljujemo kot neodvisno, tako lahko prebiramo tudi dve vrsti hipotez fenomena odmiranja čebel severno ameriški celini. Tista, ki naj bi bila dekla kapitala trdi, da so vzroki neznani in jih mora znanost šele ugotoviti. Druga, neodvisna, pa vedno bolj glasno postavlja hipotezo, da gre nedvomno za vpliv GSO in da ima za to trditev na razpolago že kar precej znanstvenih dokazov.
Bojim se. da Evropo in Slovenijo ta neprijetna izkušnja iz severno ameriške celine še čaka. Če imajo prav neodvisni strokovnjaki, pote bi to lahko pomenilo konec slovenskega čebelarstva in slovenske kranjice. Razmere v Evropi in Sloveniji se zelo razlikujejo od tamkajšnjih razmer in je gostota čebelarstev pri nas prav idealna, da nas kot čebelarje v kratkem času do konca pobere, ko bomo seveda imeli tudi va našem prostoru doseženo kritično maso GSO. Bojim se, da ta čas ni daleč.

In v letošnjem "fenomenu odmiranja čebeljih družin" smo ponovno naredili staro napako, ki se nam prepogosto dogaja. Zagnali smo vik in krik le na osnovi izjav določenega števila čebelarjev ter takoj začeli govoriti o potrebi po denarnih nadomestilih države za odmrle družine. Pri tem pa sploh nismo ugotovili dejanskega stanja na terenu. Nihče ni naredil natančnega popisa odmrlih družin pri čebelarjih. In sedaj, ko imamo enotni register čebelarstev na MKGP, ko imamo celotno državo pokrito s strokovnjaki VURS-a in zaposlenimi delavci ČSS, ob te pa imamo še čebelarske mojster, ki bi v takšnem projektu lahko veliko pomagali. Ne nič od tega nismo naredili, le vik in krik smo zagnali ter začeli sestankovati in modrovati ter se prepirati, ne da bi sploh vedeli kakšno je resnično stanje na terenu in pri posameznih čebelarstvih na licu mesta ugotovili dejanske razloge za propad čebeljih družin.
Bolj, ko se govori o morebitnih denarnih odškodninah, bolj narašča število odmrlih čebeljih družin.

Z dnem 31.06.2007 smo morali vsi čebelarji na MKGP prijaviti število čebeljih družin na ta dan. Ker tega stanja na terenu nihče ne preverja, so seveda tako zbrani podatki precej relativni. Vendar pustimo to. Te podatke, ki so jih čebelarji na ta dan oddali je potrebno sedaj primerjati z dejanskim stanjem v posameznem čebelarstvu in razlika je lahko priznana izguba.
Ob tem pa bi morali na terenu preveriti tehnologijo čebelarjenja o čemer mora vsak čebelar voditi pisno dokumentacijo ter dnevnik zatiranja varoje,
kar moramo prav tako vsi čebelarji voditi.
Ko se bo najavil obisk delavcev VURS-a in ČSS ter še koga v posameznih čebelarstvih, ki prijavljajo velike izgube, in se bo vse to ter še kaj iz predpisane dokumentacija posameznega čebelarstva preverilo, pa bo število odmrlih čebeljih družin iz neznanega vzroka zelo upadlo.

Lepo vas pozdravljam!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 26956Odgovor boriss
So Dec 22, 2007 8:57 am

Pozdravljeni,

Ne morem si kaj, da ne bi napisal. Kaj pa če so vzroki za "nenadno izginjanje čebel" v ZDA isti kot pri nas?

LP

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Paraliza čebel in čebelarjev

OdgovorCOLON # 26957Odgovor Janko
So Dec 22, 2007 3:04 pm

Boris, deloma je že res, da so tudi v ZDA delali enake napake ko-t pri nas. Sam sem videl v Oklahomi, kako skrbijo za čebele in varoo. Nič bolje od nas, raje še slabše.

Tako radi govorimo, da se je varoa spremenila in dela večje probleme čebelam kot včasih. Varoa se ni mogla bistveno spremeniti. Lahko, da smo naredili malo selekcije na akaricide in morda deloma tudi na potek razvoja. Vseeno pa bi se morali pojavljati znaki prizadetosti čebel od varoe. Še včeraj sem pogledal v en panj, ki sem ga postavil v barako (z izhodom ven), kjer imam nekje med 12 in 16 st. Je še nekaj živih čebel, a mnoge so dokaj mirne z delno razprtimi krili. Resnično delujejo paralizirane. Bojim se, da se virus postopno kopiči v čebelarstvu do zadostne količine, ko izbruhnejo izraziti klinični znaki. Žal o razvoju viroz ne vemo dosti. Zgleda, da je potrebno ravnati, kot da imamo vseskozi prisoten kužni material. Seveda, močne družine, brez varoe, premagajo tudi viruse. Mislim, da slaba prehranjenost ni edini vzrok za izpad razvoja pravih zimskih čebel. So bile podobne situacije, čebele slabše hranjene in so bolje preživele. Virozi bi lahko povzročili izpad sprememb v metabolizmu, ki pri pozno poletnih čebelah začne pripravljati maščobe v telesu za zimo. Tudi dolgotrajna prisotnost zalega daje slutiti o izpadu preklopa na zimski razvoj.

Prej kot GSO bi lahko kaj prispevali pesticidi s subletalnimi dozami. Zaenkrat so men i znani le dokazi o koških DNA iz GSO v črevesnih celicah čebel. To je največ, kar je uspelo pokazati. To pa je še daleč od tega, da bi se na primer sintetiziral insekticid ali kak njegov funkcionalen del. Nočem navijati za GSO, ker ima preveč drugih sekundarnih in tercialnih efektov na naše življenje.

V mojo bazo se lahko vpiše tudi uspešne primere in ne le take, ki so jim propadle čebele.

Lp,
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 26962Odgovor divji cebelar
Ne Dec 23, 2007 12:40 am

Dr. Božič, v bazo se bomo vpisovali šele spomladi, ko bomo lahko z gotovostjo povedali kako smo skupaj s čebelami preživeli zimo. Ker, če so čebele tako masovno padale, ko še niti pravega mraza ni bilo, kaj bo potem šele na pomlad. In če se zima slučajno še malo zavleče, potem lahko res pričakujemo katastrofo.

Srčno upam, da vaša hipoteza o delovanju nekega novega in neznanega virusa ne bo dobila potrditve. Ker če bi se to resnično zgodilo, potem nam lahko pomaga le še dobri gospod bog, stroka takšna kot je, nam zagotovo ne bo.

Tudi z raznimi razvlečenimi razpravami na katerih se v glavnem razpravlja "tja v en dan" in se praviloma iščejo le izgovori in opravičila, si veliko ne bomo mogli pomagati.

Mogoče pa bi morali spremeniti doktrino razreševanja tega problema "odmiranja čebel" in namesto, da se neuspešno ukvarjamo z "prizadetimi čebelarji", bi mogoče morali začeti analizirati tehnologijo čebelarjenja čebelarjev, ki niso imeli in nimajo do sedaj prav nobenih izgub.
Mislim, da bi tako prej prišli do rešitve.
Lepo vas pozdravljam!

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 26965Odgovor Janko
Ne Dec 23, 2007 10:22 am

Divji, predvsem tvoj zadnji odstavek je bistven. Najti moramo zanesljive in uspešne čebelarje in predstaviti njihovo prakso. Najpomembneje je najti tiste, ki bodo uspešno prestali zimo sredi gore čebelarstev z veliko problemov.

Lp,
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 26968Odgovor bloop
Ne Dec 23, 2007 9:08 pm

Res dober nacrt to z temi "izjemami" in upam, da se bo tudi kaj odkrilo glede najprimernejse tehnologije.
Da bomo ze v prihodnjem letu delezni novih predavanj ali vsaj kaksnih materiaov za branje, o najprimernejsi tehnologiji.

Ce obstaja otok sredi morja, ti pa nimas ladje je pametno zlezti nanj ane? :)

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 26977Odgovor divji cebelar
Po Dec 24, 2007 6:58 am

Dragi kolega "bloop" vse to je že tisočkrat napisano in pojasnjeno in prav nobenih dodatnih izobraževanj ni več potrebnih. Edino kar je potrebno je, da si čebelar pridobi "pravi občutek" za to kaj se v naravnem okolju in v njegovih panjih v nekem času dogaja ter temu primerno pravočasno ukrepa.

Ni potrebno pisati novih doktrin. In če si pozorno prebiral mesečne nasvete v Čebelarju, si lahko zaznal, da so avtorji teh prispevkov vsa leta opozarjali prav na to. Priporočam, da si pogledamo nazaj nasvete, ki so jih pisali Panker, Bedek in Obranovič in videli boste, da so ti izkušeni čebelarji opozarjali prav na problem pravočasne reakcije čebelarja na dogodke v naravnem prostoru.

Lep pozdrav!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 26978Odgovor boriss
Po Dec 24, 2007 9:18 am

Strinjam se da ej večina stvari napisanih samo kaj ko pa čebelarji v trenutko ko neko znanje rabimo po pravilu ne gremo gledati v knjigo - pa zakaj bi šli če pa ni nič narobe?


Tu jaz pogrešam strokovno svetovanje (morda opozarjanje na dogodek v naravi), ki bi se izvajalo v trenutku ko se pojav pojavi. To bi bilo čisto izvedljivo v obliki tedenskega nasveta na internetu - za računalniško pismene čebelarje.

LP

PS. Za tako svetovanje bi pa svetovalci morali malo več znati kot zna ČSS.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 26985Odgovor divji cebelar
Po Dec 24, 2007 12:41 pm

Če se zaposleni v ČSS tudi sami ukvarjajo aktivno s čebelarstvom, potem takšne pojave v naravnem okolju in njihov vpliv na čebelje družine seveda morajo zaznati.
V nasprotnem jih skoraj ne morejo in tako tudi svetovati pravočasno ne morejo. Razen seveda, če bi jih na določen problem pravočasno opozoril kak izkušen čebelar.
Je pa tudi tukaj mali problemček, kar sam opažam v lastnem okolju. Malo je čebelarjev, ki "si dovolijo" kar koli svetovati.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27043Odgovor divji cebelar
Če Jan 03, 2008 7:36 pm

S spletne strani ČZS:

ODMIRANJE ČEBELJIH DRUŽIN

Lani jeseni in zgodaj pozimi so številni čebelarji že poročali o odmiranju čebeljih družin v svojih čebelnjakih ali čebelnjakih članov čebelarskih društev.

Medonosna čebela je najpomembnejši opraševalec, zato odločilno prispeva k rastlinski biodiverziteti v naravi, čebelarstvo pa je pomembna gospodarska oz. kmetijska dejavnost, saj omogoča pridelavo številnih kulturnih rastlin, pomembnih za pridelavo hrane za živali in ljudi. Odmiranje čebeljih družin se pojavlja v vseh čebelarsko razvitih deželah. V minulih letih so poročali o odmiranju čebeljih družin v številnih zahodnih državah. Minulo jesen se je odmiranje čebelji družin prvič pojavilo tudi na Češkem in Slovaškem. Zelo odmevna poročila o odmiranju družin prihajajo tudi iz ZDA in Kitajske. Odmiranje čebeljih družin zadnji čas opažamo tudi v Sloveniji. Ponekod so nekateri čebelarji ugotovili odmrtje že zgodaj jeseni, nekateri pa pozneje. Končnega stanja prezimovanja še ne poznamo. Prav gotovo pa bodo posledice odmiranja družin zaznavne v naravnem okolju. Znane so ugotovitve sadjarjev in opazovalcev narave izpred nekaj let, da ob cvetenju sadnega drevja na nekaterih območjih ni bilo čebel, ki bi oprašile cvetje. V čebelarskih, strokovno svetovalnih in raziskovalnih krogih pa zaradi nepoznavanja vzrokov odmiranja ni mogoče uvajati učinkovitih kurativnih in preventivnih ukrepov Vzroki odmiranja V dozdajšnjih dejavnostih raziskovalcev so bili »evidentirani« številni možni vzroki, ki povzročajo zmanjšanje živalnosti in odmrtje družine. Navedli bomo nekatere najbolj znane dejavnike, o katerih so razpravljali v raziskovalnih in tudi čebelarskih krogih doma in v svetu.


Nova generacija pesticidov, ki jih uporabljajo v poljedelstvu, in njihovi razgradni produkti. Najboljznana sta imidakloprid in fipronil, ki na rastlino delujeta sistemsko. Drugi konvencionalni pesticidi in njihovi razgradni produkti. V uporabi so številna kemična sredstvaz različno stopnjo toksičnosti za čebele. Povzročijo komaj zaznavno odmiranje čebel, pa tudi zaznavno, zmerno in hudo odmiranje posameznih čebel. Poleg tega je mogoče ugotoviti tudi subklinične spremembe, ki na čebelah povzročajo poškodbe organov, tkiv in celic. Povezave med temi posledicami in dolgoživostjo čebel še niso znane. Sinergistično ali vzajemno delovanje med zgoraj omenjenimi dejavnikiKopičenje akaricidov, ki se uporabljajo za zatiranje varoj in razgradnih produktov, v pridelkih (vosek). V vsem obdobju zatiranja varoj so v uporabi številne kemične substance, njihovo delovanje na organizem čebele in njene organske sisteme pa ni povsem pojasnjeno.

Na področju raziskav vpliva patogenih in kemičnih substanc imamo veliko izkušenj tudi v našem laboratoriju. Raziskovali smo vplive antibiotika oksitetraciklin, akaricidov amitraz in kumafos, mravljinčne in oksalne kisline, imidakloprida in drugih snovi naposamezne organske sisteme, tkiva in celice pri čebeli. Rezultate smo objavljali. - Neposredna in posredna škoda varoj samih. Znani so negativni vplivi parazitiranja varoj v zalegi ali odraslih čebelah. Parazitiranje povzroči zmanjšano težo čebel, zmanjšano vsebnost beljakovin in druge posledice, posredno pa vse to povzroči zmanjšano odpornost čebel na različne povzročitelje bolezni. Od teh so zelo pomembni virusi. -

Zmanjševanje diverzitete rastlinskih vrst v naravi, predvsem na kmetijskih območjih. V večini kmetijskih dejavnosti se intenzivnost obdelave in pridelave povečuje, biodiverziteta pa se domnevno zmanjšuje tudi v naravnem okolju.- Pojavljanje novih bolezni in škodljivcev. Dobro sta že znana Nosema ceranae in mali panjski hrošč. Možno je tudi hkratno delovanje patogenih in nepatogenih dejavnikov hkrati: virusi, bakterije, plesni, škodljivci, tuje snovi in drugi vplivi iz okolja.- Intenzivno, proizvodno izkoriščanje čebeljih družin. Tudi čebelarjenje se zaradi številnih razlogov intenzivira. Čebelarji želijo izrabiti večje število paš in pridelati več medu, pri tem pa najpogosteje odpoveduje najobčutljivejši člen v pridelavi, to so čebelje družine.- Gojenje gensko spremenjenih organizmov


(GSO), ki sintetizirajo insekticidne substance (npr. beljakovine B. thuringiensis). Ali te snovi nevplivajo na organizem medonosne čebele? - Spremenjene klimatske in mikroklimatske razmere.Znana so podaljševanja sušnih obdobij in obdobja nenadnih vremenskih sprememb v globalnem merilu. Spremembe so zaznavne tudi na našem geografskem območju, posledica tega pa so spremenjeni čebelarski ukrepi.

Opažamo predvsem nezadostno oskrbo čebeljih družin v poletnem obdobju, zlasti po točenju, ter nepravilno oskrbo in pripravo družin za zimo, pri zatiranju varoj itd. - Neustrezna raba preventivnih in kurativnihzaščitnih sredstev. Pogosto je problematična predvsem uporaba snovi za zatiranje varoj, ki jih čebelarji pripravljajo doma, količino priporočene snovi pa pogosto celo samovoljno povečajo. Posledice se lahko dopolnjujejo z opisanimi številnimi negativnimi vplivi.

Seveda je škodljivo ali uničujoče delovanje posameznih navedenih dejavnikov zelo težko dokazati kot edini vzrok za odmrtje družine. Zato raziskovalci domnevajo, da je za odmiranje družin praviloma potrebnih več dejavnikov. Do zdaj so bile opravljene številne raziskave delovanja različnih dejavnikov na posamezno čebelo ali na celotno čebeljo družino. Rezultati poskusov delovanja posameznih dejavnikov praviloma niso alarmantni. Kaj se dogaja v naravi, da se vendarle pojavlja množično (omejeno ali v večjih razsežnostih) odmiranje čebeljih družin? Posledice odmiranja družin bodo zaznavne tudi v zmanjševanju variabilnosti in kvaliteti čebeljega fonda, še posebej če družine odmirajo v vzrejnih čebelarstvih.

Raziskovalci, ki delujejo na področju čebel in čebelarstva, se strinjajo z ugotovitvijo, da vzroki odmiranja družin niso v celoti in enoznačno ugotovljivi. Zelo pomemben vidik je tudi pomanjkanje forenzičnega znanja in pristopa do pridobivanja podatkov za ugotavljanje vzrokov odmiranja. Sama ugotovitev pojava odmrtja družin pri čebelarjih namreč kaže stanje, v katerem se skriva cela vrsta neznank, ki so objektivno, predvsem pa subjektivno težko pravilno predstavljene in interpretirane. Predstavljajmo si le zanesljivost informacij, ki jih (lahko) posreduje čebelar uradni službi ob morebitnem odmrtju družin. Dejavniki, ki prispevajo k odmrtju čebelje družine, so po svoji naravi zanimivi za raziskovalce, zato so svojevrsten raziskovalni izziv. V prihodnje lahko pričakujemo prizadevanja raziskovalnih skupin, specializiranih za posamezna področja, da bodo svojo pozornost namenili najnovejšim problemom v čebelarstvu. Tudi raziskovalne skupine v Sloveniji prispevajo pomemben delež k znanju na področju patologije in odmiranja družin, na področju raziskav komunikacije med čebelami v razmerah, kakršne so v panju po zdravljenju družine z različnimi akaricidi in drugimi substancami, na področju odzivanja čebel, okuženih z Nosemo in varojami, ter na področju njihove orientacije v okolju – posredno pa tudi k vedenju o prenosu povzročiteljev bolezni, delovanju različnih substanc iz okolja na posamezno čebelo in na organske sisteme, tkiva in celice v telesu čebele, k poznavanju načinov zatiranja varoj … To so le nekatere aktualne raziskave z omenjenega področja.

Sklep

Čebelarjenje postaja zelo zahtevna kmetijska dejavnost, njegovi rezultati pa so odvisni od številnih dejavnikov. Neustrezno delovanje in ukrepanje čebelarja je zgolj eden izmed dejavnikov. Drugi možni negativni dejavniki, ki vplivajo na čebelarstvo, so še tehnologije v kmetijstvu, ravnanje prebivalcev na širšem območju in vplivi okolja. Številni čebelarji se neustreznih odzivov na potrebe čebelje družine zavedo prepozno, nekateri pa nikoli. Na uspešnost čebelarjenja ima velik vpliv tudi motivacija čebelarjev za to, sicer priljubljeno dejavnost, poezijo kmetijstva, kot ji pravijo. Kljub na videz spodbudnim potezam, tudi finančnim iz EU, pa razmere za čebelarjenje v bližnjem prihodnjem obdobju niso perspektivne.

V številnih evropskih državah, v ZDA in Avstraliji posamezniki že opozarjajo tudi na te probleme. Kapital prav gotovoni na strani čebelarstva, ki je delovno zelo intenzivna kmetijska panoga s številnimi tveganji in ki se občutno razlikuje od poslovnih in birokratskih opravil, ki prinašajo dobičke in so ne nazadnje tudi v ospredju. To se dogaja celo v državah, iz katerih poročajo o veliko večjih povprečnih donosih na čebeljo družino in/ali imajo čebelarji drugačne, ugodnejše možnosti za čebelarjenje ter trženje čebeljih pridelkov in čebel kot pri nas. Z načrtnim delom na področju tehnologije čebelarjenja, trženja in promocije vzrejenega plemenskega materiala in čebeljih pridelkov, ki poteka v okviru čebelarske organizacije, je mogoče

PROF.DR. ALEŠ GREGORC

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 27080Odgovor bloop
To Jan 08, 2008 9:10 pm

Ker sem danes slisal se za dva cebelarja, ki sta od priblizno 40 panjev posrpavila okoli 35 in ker sem to zapisal v kos, pa menim, da bo morda se komu koristilo kdaj kasneje, pisem se tukaj.

...... tako po nekaj razmisljanja, ko sem ugotovil, da sta se ta dva cebelarja skoraj brez cebel, sem prisel do zaklucka o teh cebelarjih, ki jih poznam(bolj ali manj).
Vecina cebelarjev za katere vem, da imajo sedaj tezave z cebelami, oz. je njihov problem da jih vec nimajo, ima panje postavljene v okolici njiv, seveda je to res lahko le slucaj, moram se povrtati pri drugih, ki so bolj oddaljeni od njiv.
Ne vem kako je obicajno z dimljenjem, en tretji cebelar mi je rekel da je dimil celo vec kot 10x(po njegovem izrazu je bilo za razumeti da je to dosti vec kot obicajno) in je varoje imel ogromno, ni pa rekel da ima tezave z druzinami, bil je bolj zavit odgovor iz katerega je bilo razumeti, da je trenutno zadovoljen s stanjem.

Se pa do sedaj vsi strinjajo, da so jo bolje odnesli roji.
Ce to drzi v vseh primerih, bomo najbrz ponovno pisali knjige o nasi cebelici in ponovno priporocali rojenje tudi v knjigah?

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27168Odgovor divji cebelar
So Jan 19, 2008 8:39 am

S spletne strani ČZS:


ZIMSKE IZGUBE ČEBEL


V letošnji zimi je, sicer po neuradnih informacijah, v Sloveniji propadlo že izjemno veliko število čebeljih družin. Čeprav zakonodaja predpisuje, da morajo čebelarji obvezno javiti veterinarski službi vse izgube čebeljih družin, se to v praksi ne izvaja. Stanje čebeljega fonda se je, po nekaterih ocenah, znižalo celo do 50 %. Strokovne službe veterinarske in čebelarske stroke si prizadevamo razjasniti dejansko stanje. Prvi pogoj za uspešno analizo vzrokov resničnih izgub pa je ta, da razpolagamo s verodostojnimi podatki o dejanskih izgubah.

V ta namen imate v prilogi anketo o izgubah čebeljih družin v posameznih čebelarstvih. Anketa je prostovoljna, in anonimna , čebelar mora navesti le regijo kjer čebelari n.pr. Gorenjska, Dolenjska, itd. Pozivamo vse čebelarje, ki ugotavljajo odmiranje svojih čebeljih družin, da sodelujejo v anketi in tako pomagajo ugotoviti glavne vzroke za letošnje izjemno visoke izgube. Le pod temi pogoji bo lahko stroka poskušala, za letošnjo sezono, pripraviti ustrezna navodila za čebelarje, da s skupnimi močmi ustavimo pretečo katastrofo!Podatki naj bodo na datum izpolnjevanja ankete. Izpolnjene anketam pošljite do konca februarja na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica - s pripisom : Izgube čebel.

Vprašalnik o izgubah čebeljih družin 2007/08
Regija: Datum:
Namembnost: komercialno _ ljubiteljsko _
Premiki na pašo: da _ ne _
Število čebeljih družin:
Izgube čebeljih družin:
Vzroki izgub: zimske _ zastrupitve _ izginjanje _ varoja _/ bolezni ………
Čas izgub: april –junij _ julij-sept. _ oktober-marec _
Stimulativno krmljenje: s čim kdaj koliko
Uporaba testnih vložkov: da _ ne _
Sredstva za zatiranje varoje
sredstvo jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec.
Čebelarjeva opažanja
Čebele so zapustile panj: da _ ne _
Mrtvice: pred panji _ v panjih _
Vedenje čebel: poskakovanje _ tresenje _ paraliza _ motnje letenja _
Izgled prizadetih čebel: črne čebele _ mlade _ stare _
_____________

Končno so se torej le zganili. Upam, da so vprašalnike poslali na čebelarska društva in da bodo tako v anketo zajeti vsi čebelarji v državi. Tako tisti, ki so člani ČZS kot tudi tisti, ki to niso.

In na katera vprašanja bo anketa odgovorila ? Na žalost verodostojno le na eno. Če bodo čebelarji vsaj delno korektno izpolnili vprašalnike, v kar pa močno dvomim, bomo dobili le število odmrlih čebeljih družin. In kaj lahko potem s tem vedenjem počnemo? Ne veliko. O vzrokih za masovno odmiranje čebel ne bomo vedeli nič. In to je pravzaprav edino kar bi nas moralo zanimati.

Vendar je že na osnovi tega kako sta anketa sama ter način njene izvedbe ter vprašalnik zastavljena, mogoče z gotovostjo predvideti, da bo anketa zgrešila svoj namen.

In enkrat smo v tej razpravi že ugotovili, da bi morali sočasno anketirati čebelarje, ki niso izgubili nobene čebelje družine ali so njihove izgube minimalne ter v okvirih normalnih statističnih zimskih izgub.


Prav zanima me koliko čebelarjev bo na tako zastavljeno anketo sploh odgovorilo in kako korektno ter verodostojno jo bodo izpolnili ?? Pa verjetno to sploh ni pomembno. Važno je, da se "nekaj dela". Iz toplih pisarn se ne bo dalo veliko ugotoviti. Sploh pa ne kaj koristnega, da se zgodba padanja čebeljih družin ne bi ponovila.

V resnici pa je prave odgovore na vprašanje masovnega odmiranja čebel in to brez vseh anket, prav na tem forumu, pred časom že podal Mojster ( Boris Seražin ).

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27610Odgovor divji cebelar
Ne Mar 16, 2008 9:13 am

S spletne strani ČZS:

31.DRŽAVNI ČEBELARSKI POSVET
Celje - Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je danes na celjskem sejmišču pripravila državni strokovni posvet, na katerem so obravnavali problem izginjanja čebeljih družin

Predsednik ČZS Boštjan Noč je na novinarski konferenci povedal, da prvi podatki kažejo, da bo ponekod v Sloveniji izginilo od 50 do 70 odstotkov čebeljih družin. Ko bodo dobili vse podatke s terena, se predsednik ČZS nadeja, da bo odstotek izginjanja čebeljih družin vendarle manjši oz. da bo znašal okrog 30 odstotkov. Po njegovem mnenju bi se stroka morala poenotiti pri vprašanju ohranjanja kranjske čebele, ki je najbolj razširjena pasma čebel na svetu.

Član švicarskega raziskovalnega centra Peter Neumann pa je poudaril, da stroka še vedno ni odkrila vzroka za izginjanje čebeljih družin. Po njegovi oceni je več razlogov za ta pojav, med njimi je tudi varoa, ki se uvršča med zajedavce čebel. Dejal je, da na izginjanje čebeljih družin vplivajo tudi različni virusi, pesticidi, onesnaženo okolje, klimatske spremembe, vpliv mobilnih telefonov pa je zelo majhen.

Neumann je tudi opozoril, da bi bilo treba na mednarodni ravni ustanoviti raziskovalno skupino, ki bi temeljito obravnavala problem izginjanja čebeljih družin in bi za rešitev tega problema skušala pridobiti tudi evropska sredstva.

Predstavnik kmetijskega ministrstva Brane Ravnik pa je povedal, da so na ministrstvu sprejeli dolgoročno odločitev o podelitvi sedemletne koncesije za opravljanje javne službe na področju svetovanja čebelarjem. Ta koncesija je bila podeljena ČZS. Sodelovanje ministrstva s čebelarji je Ravnik ocenil kot dobro, meni tudi, da je čebelarjem možno finančno pomagati pri rešitvi vprašanja izginjanja čebeljih družin, vendar morajo najprej ugotoviti vzroke za izginjanja

Dodal je, da se izginjanje čebeljih družin pojavlja ciklično in povzroča ekonomsko škodo. Problem je največji na Primorskem, najmanjši pa na Notranjskem. ČZS je na današnjem 31. strokovnem posvetu predstavila tudi zbornik vzrejevalcev Slovenija, domovina kranjske čebele.
____________________

Ne morem si kaj, da si ne dovolim vsaj kanček zlobe in povem, da rabimo le še en skup čebelarjev in ugotovilo se bo, da so letošnje izgube čebeljih družin dosegle 118 %.

To, že nekaj mesecev trajajoče seštevanje odmrlih čebeljih družin, postaja že tragikomično. Vsaj koliko je meni znano in sem čebelar in sem tudi skladno z zakonom registriran, ni še nihče do danes ne organiziral in ne izvedel kvalitetnega pregleda dejanskih razmer na terenu. Ves čas se zbirajo le neke številke, ki niso preverjene in ne sistematično ter kvalitetno zbrane in ki se potem veselo seštevajo in bolj so glasne govorice, da se bo za odmrle čebelje družine dobila tudi odškodnina, bolj narašča število odmrlih čebeljih družin.
Sam vse do danes še nisem bil vključen v prav nobeno resno ali manj resno anketo, ki bi me spraševala o morebitnih izgubah v mojem čebelarstvu in me uradno o tem še ni nihče nič vprašal. Kako se torej zbirajo ti podatki in kdo jih obdeluje ter s kakšno verodostojnostjo si sploh kdo upa s tako nepopolnimi in netransparentno zbranimi podatki potem še nastopati v javnosti ???

Tako kot na premnoga vprašanja seveda tudi na ta še dolgo ne bomo dobili odgovorov. Če sploh kdaj!

Predstavnik ministrstva Brane Ravnik govori o sedemletni koncesiji ČZS za delovanje ČSS in ob tem ne pove kakšni so sploh rezultati delovanja te službe na terenu. Mogoče pa spoštovani gospod državni uradnik prebira le uradna poročila ČSS in ga razmere na terenu ter koristnost porabe davkoplačevalskega denarja sploh ne zanima? Ke ne želim pisati nekaj na pamet in posploševati, bom pač zapisal, da sam vse do danes še nisem srečal prav nikogar iz ČSS in od njih dobil nikakršnega materiala ali nasveta ali priporočila ali kakršne koli druge pomoči. Da pravzaprav sploh ne bi vedel, da obstajajo, če se sam o njihovem obstoju ne bi podučil iz medijev in spletnih strani.
Spoštovani gospod Ravnik, zakaj torej ČSS ne zastavite vprašanja kakšne so dejanske razmere na terenu glede izginjanja čebel in od njih zahtevate točne ter strokovno obdelane podatke ?
In gospod Ravnik ima prav, ko pravi, odškodnine za izgube da, vendar šele takrat, ko se bo vedelo koliko čebeljih družin je v resnici padlo in poznali vzroki tega padanja oziroma skrivnostnega odmiranja čebeljih družin. In tu se s predstavnikom ministrstva seveda močno strinjam.
Naj se torej na terenu preneha z dajanjem obljub o odškodninah in na ta način s tihim pritiskom na povečevanju statističnih številk in se k temu "problemu" pristopi strokovno. Ob tem pa se naj najprej ugotovi, ZAKAJ nekaterim čebelarjem iz istega pašnega okoliša ni padla prav nobena družina, ko pa je njihovim sosedom padlo veliko ali nekaterim celo vse.

Začnimo torej tukaj in v obravnavo vzemimo predvsem tiste, ki jim že leta nič ne pada ali pa so njihove izgube nekje v okvirih statističnih pričakovanj ter rezultate ugotovitev primerjajmo s tistimi zbranimi pri tistih, ki jim čebele praviloma padajo in še letošnjo zimo posebej. Mogoče pa bomo do vzrokov prišli veliko prej kot si to danes sploh upamo zamisliti.

S takšnim načinom obravnave ( kot to trenutno počnemo ) letošnjega pojava izginjanja čebeljih družin delamo dolgoročno čebelarstvu veliko škodo. Ker že jutri se nam ta pojav lahko resnično pojavi in do takrat bomo imeli zapravljen že ves kapital verodostojnosti in strokovnosti ter bomo potem zelo težko ponovno zainteresirali strokovno ter splošno javnost, da se, recimo, na tem področju resnično dogaja katastrofa.

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 27612Odgovor bloop
Ne Mar 16, 2008 7:03 pm

Na hitro.
Ankete so se kolikor vem delale med vsemi clani cebelarskih drustev(pri nas na obcnem zboru).
Ni izkljuceno, da so nekateri ceprav je bilo anonimno, niso zeleli po resnici odgovoriti, ker jih je bilo sram ali pa so imeli kaksne druge razloge.
Ce si bil prisoten na sejmu je bilo tam povedano da je bilo na terenu odprtih in pregledanih nekaj preko 100 cebelnjakov, se strinjam da je to stevilo premalo a vendar se da dobiti ob pravilnem pristopu neke podatke.

Zakaj nekaterim niso padle druzine? Za cebelarje ki jih poznam jaz in so obdrzali vse, je odgovor hemovar oz njemu podobni proizvodi. Za ostale pa ne bom ugibal.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27614Odgovor divji cebelar
Po Mar 17, 2008 12:28 am

Kolega Bloop zapiše:
Zakaj nekaterim niso padle druzine? Za cebelarje ki jih poznam jaz in so obdrzali vse, je odgovor hemovar oz njemu podobni proizvodi. Za ostale pa ne bom ugibal.
_______________

Tukaj pa se spoštovani kolega zelo motiš. Če so ti primeri, so zgolj slučajni, ker so pač ti čebelarji uporabljali pripravek za zatiranje varoje, ki vsebuje amitraz. Da pa so njim ostale vse družine, sosednim kolegom pa so padle, pa ni zaslužen hemovar. Ali bolj točno rečeno, ni zaslužen SAMO hemovar. Poznam primere v svojem okolju, ko so čebelarji prav tako uporabljali ta ali podoben pripravek in so ostali brez veliko ali celo brez skoraj vseh čebel.

Ključ do rešitve tega problema je skrit v enem od prispevkov Mojstra, ki ga je objavil na začetku te naše razprave o odmiranju čebeljih družin. Dobro ga je potrebno prebrati in razumeti in največji del misterija odmiranja čebeljih družin bo razkrit. Varoja je potem siromaštvo v panjih le dokončala in panje dokončno spraznila.

V letošnjem letu lahko pričakujemo ponovitev žalostne zgodbe, če nekdo z dovolj avtoritete in zdrave pameti ter nekaj znanja s področja čebelarstva, čebelarjem ne bo korektno pojasnil lanskih vzrokov za umiranje čebeljih družin in jim podal ustreznih napotil kako naj ravnajo.
Vremenske razmere so zelo podobne lanskim in koledar točenja bo po vsej verjetnosti zelo podoben lanskemu. Le da ne moremo vedeti ali bo tudi medenje podobno lanskemu. To pa lahko še dodatno zaplete tehnologijo čebelarjenja in o posledicah v panjih bo odločal vsak čebelar sam. Pač skladno s tem koliko znanja in izkušenj s področja čebelarjenja ima, kako je sposoben zaznavati razmere v njegovem pašnem okolišu in koliko je sposoben pravočasno oceniti kaj se mu v panjih dogaja.
Tisti, ki so na navedenih področjih bolj šibki in če še k čebelam hodijo s kalkulatorjem v rokah, bodo tudi v letošnjem letu skoraj zanesljivo ostali ponovno brez čebel. Česar ne bodo sami uničili, pa jim bo potem pomagala še varoja. In panji bodo ponovno prazni in zopet se bo zganjala panika. Čebelarji bi morali že lansko leto prilagoditi tehnologijo čebelarjenja in oskrbo čebel z novimi vremenskimi in okoljskimi spremembami ter se prilagoditi novim razmeram. Stare bukve lahko počasi začnemo kuriti. Ker novih še ni, bo pač moral vsak čebelar pokazati in uporabiti vse kar ve in se je o čebelarjenju naučil. V nasprotne bo ponovno vse krivo, le čebelar ne.
Pa lep pozdrav!

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 27632Odgovor bloop
To Mar 18, 2008 4:21 pm

Ključ do rešitve tega problema je skrit v enem od prispevkov Mojstra, ki ga je objavil na začetku te naše razprave o odmiranju čebeljih družin
Bi se lahko strinjal.
Zgolj zato ne morem reci da se popolnoma strinjam, ker sem se zmeraj mnenja, da ni vsa tezava svetovnih cebel le v tem, prav tako kot ni odgvor le v hemovarju, kot si tudi zapisal.

V letošnjem letu lahko pričakujemo ponovitev žalostne zgodbe, če nekdo z dovolj avtoritete in zdrave pameti ter nekaj znanja s področja čebelarstva, čebelarjem ne bo korektno pojasnil lanskih vzrokov za umiranje čebeljih družin in jim podal ustreznih napotil kako naj ravnajo.

Se prav gotovo strinjam.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27635Odgovor divji cebelar
To Mar 18, 2008 7:02 pm

Pozdravljen kolega Bloop!

Se popolnoma strinjam s tvojimi ugotovitvami. Vendar bi želel opozoriti, da tisto kar poimenujemo "svetovni problem izginjanja čebel" ni nujno tudi že slovenski problem.
Posebej zanimive so ugotovitve, ki jih je iz strokovne literature ZDA in Kanade na tem forumu o tem problemu posredoval kolega Frank. Če smo pazljivo brali to kar nam je posredoval, smo lahko ugotovili razdvojenost tamkajšnje stroke in kaj hitro dobili občutek, da stroka ve veliko več kot je pripravljena ali sme priznati. To kar je problem tam bo k nam še prišlo. In takrat bo z našim čebelarstvom resnično konec. Upajmo na najboljše.

In ker razmere v Sloveniji še niso takšne kot tam ( recimo preko velike luže ) kjer so začeli opažati masovno umiranje čebeljih družin, si slovenski čebelarji za ta pojav, ki se je pojavil tudi pri nas, ne smemo iskati pokritij v raznih misterij in od stroke zahtevati, da pove nekaj česar ne more in s tem opraviči naše napake.
Res pa je, da vse krivde ne gre nekritično naprtiti le čebelarjem, temveč si jo mora z njimi porazdeliti tudi tako imenovana "čebelarska stroka" z cehovko organizacijo, veterinarsko in svetovalno službo vred.

Čebelarji namreč niso bili pravočasno opozorjeni na velike vremenske in druge spremembe v prostoru in na razvoj tako bolezni kot tudi zajedavcev v teh novih pogojih in so pač vse leto ravnali tako kot pretekla leta. Le upava lahko, da smo se vsi iz tega kaj naučili in da bomo v letošnjem letu, če se bo zgodba ponovila in vse kaže, da bi se lahko, ter bomo tako veliko bolj spremljali kaj se nam v prostoru in v panjih dogaja.
Posebej razni "svetovalci", ki svetujejo v Čebelarju in drugi, bi morali biti veliko bolj pozorni in čebelarje hitreje opozarjati na potrebne ukrepe. En zamujen mesec je lahko usoden in tega se kaže bolj zavedati kot so se do sedaj. Seveda pa morajo sami najprej "videti" nastale spremembe, jih tudi razumeti, razumeti njihov vpliv na čebele in šele potem bodo lahko učinkovito svetovali.
Koristne učinke lahko pričakujemo le, če bo ČSS odigrala svojo vlogo ter svoje aktivnosti skoordinirala z NVI-jem. Dokler pa bosta obe službi delovali vsaka zase in ob tem še obe neučinkovito in kot po pravilu prepozno, tako dolgo se bodo čebelarji pač morali zanašati le nase in svoje znanje ter izkušnje.
Lep pozdrav!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 27637Odgovor boriss
To Mar 18, 2008 8:42 pm

DIvji:

Vreme se izboljšuje in izgleda, da letošnje leto ne bo ponovljeno lansko. Torej sploh ni razloga, da bi ČSS kaj pametnega naredila (morda da bi se kaj naučili?)

LP

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 27643Odgovor divji cebelar
Sr Mar 19, 2008 8:06 am

[quote="boriss"]DIvji:

Vreme se izboljšuje in izgleda, da letošnje leto ne bo ponovljeno lansko. Torej sploh ni razloga, da bi ČSS kaj pametnega naredila (morda da bi se kaj naučili?)

LP[/quote]
__________________

Mojster pozdravljen!

Po tem kar se nam na področju vremena sedaj dogaja lahko pričakujemo še bolj kritično leto kot je bilo lansko. Res pa je, da so razlike med pokrajinami v Sloveniji tako velike, da enotnega modela tehnologije čebelarjenja in oskrbe čebel skoraj ni mogoče podati.
Strinjam pa se s tabo, da bi nas izkušnje lanskega leta morale kaj naučiti. Vendar sem skeptičen glede na to kako mrzlično se iščejo razlogi za nekaj večje število odmrlih družin in vsa zgodna dobiva že podobo nekega skrivnostnega misterija. Z doktrino sholastičnega načina ugotavljanja vzrokov ne bomo prišli daleč.
Pa lep pozdrav!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 27645Odgovor boriss
Sr Mar 19, 2008 9:08 am

V bistvu obstaja več načinov ugotavljanja vzrokov odmiranja.

1. Za potrebe čebelarja in čebelarjenja. Tu sem jaz več ali manj napisal vse kar je potrebno vedeti.

2. Za potrebe "znanosti". (nekdo mora opravičiti sredstva ki jih je zagonil)

3. Za potrebe podpor. (ne moreš zahtevati od države da ti kaj da zraven če si slabo gospodaril!)

...

LP

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov