NARAVNO ČEBELARJENE

SUBTILNI ASPEKTI ČEBELARSTVA... nov pogled....
BUTTON_POST_REPLY
Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 36177Odgovor Fizikalec
To Sep 15, 2009 7:12 pm

Kravzl a resno misliš z tem kr si zapisal? Mrbit to res gre pri nekaj družinah (to ne pozabi pripisat), ko kaj pišeš pri 400 pa ne gre. Kr se varoje tiče ji naravno satje povsem enako ugaja kot kerokoli drugo tako, da si ne delajte nekih iluzij.
Da se ne splača pa je samo problem ekonomike oziroma "neznanja" čebelarja in čisto nič drugega. Izračun pa sem nekje na tem forumu že podal pa to dokaj detaljni.
Timijan mrbit bi bilo dobro, da vsaj 1x prebereš preden klikneš "pošlji" jaz v 16 letni karieri še nisem doživel, da mi matice pride "skozi" matično rešetko razen:

-poškodovana rešetka
-odmaknjena od prednje stene
-ali kakrnakoli luknja kje

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36179Odgovor Timijan
To Sep 15, 2009 9:06 pm

Lepo Kravželj, pri tvojih 16-ih letih kažeš, da imaš res dobro čebelarsko karmo. Namesto trakov satnic lahko vstaviš povaljane trakove satnic, tako da ni več reliefa, še boljše pa je, če vstaviš v režo tanko deščico, odrezano na cirkularkici, tako da ven gleda kaih 5-7 mm. In jo zalepiš z lepilom, potem pa to malo pomažeš s stopljenim voskom. S tem dobiš tudi večjo površino za prilepit in je trdnejše. Nekateri sat zgoraj samo namažejo z voskom, kar še gre, če pa to storiš s hladnim voskom, pa je to slabo, kajti tak sat se bo rad odtrgal, ko bo poln.

Tudi žice lahko pustiš notri; če jih boš, boš lahko točil na točilu, drugače pa ne. Obstaja veliko poceni in preprostih načinov, da dobiš med ven iz naravnega satja, jaz razmišljam tudi o uporabi točila; v vrečo iz mreže proti komarjem daš zdrobljeno satje, vreča pa je v točilu. Inovacija :wink: .

Danilo, dobro vem, kaj sem napisal; o tem, da gredo mlade matice pogosto skozi matične rešetke ve vsa čebelarska znanost. Ga ni čebelarja z nekaj izkušnjami, da ni vsaj enkrat našel zalego zgoraj. To je dejstvo, ki ga še nisi doživel, najbrž, ker daješ že razvite matice v panje. Če pa je to čisto mlada matica, rojena v panju, pa gre kar pogosto skozi, če seveda čebele želijo iti gor zaradi nekega vzroka. Enako gre včasih ven tudi roj z mlado matico, kljub rešetki na žrelu.

Lahko pa da je tista šla zaradi vzrokov, ki si jih ti dopisal, ne vem; povedal sem le, kar je možak pojasnil. Lep pozdrav obema, t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 36180Odgovor Fizikalec
To Sep 15, 2009 9:21 pm

Timijan napisal/-aCOLON Danilo, dobro vem, kaj sem napisal; o tem, da gredo mlade matice pogosto skozi matične rešetke ve vsa čebelarska znanost. Ga ni čebelarja z nekaj izkušnjami, da ni vsaj enkrat našel zalego zgoraj. To je dejstvo, ki ga še nisi doživel, najbrž, ker daješ že razvite matice v panje. Če pa je to čisto mlada matica, rojena v panju, pa gre kar pogosto skozi, če seveda čebele želijo iti gor zaradi nekega vzroka. Enako gre včasih ven tudi roj z mlado matico, kljub rešetki na žrelu.
Ne bo držalo kolega sprobano velikooookrat MM je bistveno večja od čebele tudi če je neoplojena tudi iz zas. matičnika. Rojeva je povsem enakovredna "konvencionalno" vzrejeni oziroma enako velika njvečkrat pa večja. Ni velikost posledica matičnika ampak, ko se izvali se takoj do dobra "nažre". Nobena taka matica nima šanse, da pride čez rešetko razen, če je rešetka skrivljena, poškodovana itd....
Mislim, da sem vzrejal matice vsaj ene 6 let in se te zadeve velikokrat testiral, dal MM v plodišče panjev 5-7 satne katere je bilo možno povezovat samo nikoli je nisem dobo skozi.
Da ti matico dobiš gor je potrebni pogoj prej omenjen ali pa daš gor matičnik nevede, potegnejo zas. in se v medišču zvali. Ponavadi so izletne reže fraj in se celo oplodi in vrne. Dostikrat se matica "zaleti" v kak panj v medišče in čebele jo pač tam sprejmejo, mlada oplojena začne zalegat potem pa spodaj staro fentajo oziroma naženejo. Na tak način dobiš matice v medišča. Potrem se jeziš, ker je družina, ki je rojila BM se ni vrnila. Vrnila se je samo kam :D

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 36182Odgovor Kočevski med-ved
To Sep 15, 2009 9:41 pm

Fizikalec napisal/-aCOLONKravzl a resno misliš z tem kr si zapisal? Mrbit to res gre pri nekaj družinah (to ne pozabi pripisat), ko kaj pišeš pri 400 pa ne gre. Kr se varoje tiče ji naravno satje povsem enako ugaja kot kerokoli drugo tako, da si ne delajte nekih iluzij.
Da se ne splača pa je samo problem ekonomike oziroma "neznanja" čebelarja in čisto nič drugega. Izračun pa sem nekje na tem forumu že podal pa to dokaj detaljni.
Timijan mrbit bi bilo dobro, da vsaj 1x prebereš preden klikneš "pošlji" jaz v 16 letni karieri še nisem doživel, da mi matice pride "skozi" matično rešetko razen:

-poškodovana rešetka
-odmaknjena od prednje stene
-ali kakrnakoli luknja kje

Danilo pozabil si napisat da jo lahko tudi čebelar sam prenese s prestavljanjem satja.
LP
Koèevski med-ved

Uporabniški avatar
kravzlj
PrispevkovCOLON 506
PridruženCOLON Sr Jul 30, 2008 6:34 pm
KrajCOLON Zaborąt pri Dolu
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 36183Odgovor kravzlj
To Sep 15, 2009 10:08 pm

Hej!

Ja, čisto resno mislim. Pač, jaz sem se odločil za tak način. Pa ja, gre se za nekaj panjev. Ne za 400 ali nekaj. Jaz imam čebele za prijateljice, ne kot neko klavno/molzno žival. Meni gre zato, da ji omogočim čimboljše bivanje, zraven pa za svoje delo vzamem nekaj kil medu. Zase, ne za širšo uporabo. Mogoče nekoč, če bom imel kaj več družin, da bo kakih 5 kozarcev za prodat.
Glede naravnega satja. To se meni ne gre preveč za varojo. Varoja pač je. To je neizbežno. Z naravnim satjem samo dam čebelam možnost da opravljajo dela, ki so jih toliko let - da načrtujejo in gradijo gnezdo kakor ga one hočejo. Nisem jaz nek organizem z nadnaravno močjo, da bi spremenil nekaj trdno zasidranega v genih čebele, kot nekateri mislite. Sem le navaden človek, pravzaprav še mladoletnik, ki želi čebelam omogočit življenje kot so ga imele nekoč.
Aja, vesel sem komentarjev, preberem jih, in premislim, kaj je vredno poslušati, in kaj ne. Imamo svoje prepričanje, in za njem trdno stojim. Morda se kaj motim, ampak s časom bom kakšno napako popravil, pa bo!

No, pa naj medi!

Lp Luka
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 36184Odgovor divji cebelar
To Sep 15, 2009 11:21 pm

Timijan zapiše:
"Danilo, dobro vem, kaj sem napisal; o tem, da gredo mlade matice pogosto skozi matične rešetke ve vsa čebelarska znanost. Ga ni čebelarja z nekaj izkušnjami, da ni vsaj enkrat našel zalego zgoraj. To je dejstvo, ki ga še nisi doživel, najbrž, ker daješ že razvite matice v panje. Če pa je to čisto mlada matica, rojena v panju, pa gre kar pogosto skozi, če seveda čebele želijo iti gor zaradi nekega vzroka. Enako gre včasih ven tudi roj z mlado matico, kljub rešetki na žrelu."
____________

Kdo so predstavniki te "vse čebelarske znanosti", ki vedo, da mlada matica pogosto potuje skozi MR v medišče in obratno ??? Potuje le pod pogoji, ki jih omenja Danilo, drugače pa ne.

Seveda smo že našli in še bomo zalego "zgoraj", vendar vedno po krivdi čebelarja ali pa poškodovane MR ali že luknjastega panja.

Čebele vedno želijo preiti iz plodišča v medišče in to tudi storijo takoj, ko se jim ponudi priložnost. To ni prav nobeno odkritje in tudi razlogi zakaj tako ravnajo so znani.

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 36186Odgovor Odisej
Sr Sep 16, 2009 8:52 am

Fizikalec napisal/-aCOLONKravzl a resno misliš z tem kr si zapisal? Mrbit to res gre pri nekaj družinah (to ne pozabi pripisat), ko kaj pišeš pri 400 pa ne gre.
Pozdravljen, Danilo.
Tule prilagam majhen delček besedila ('iztrgani citat') predavanj Günterja Friedmanna. Je poklicni čebelar, predsednik Združenja nemških čebelarjev (ali pa je vsaj pred kratkim še bil) in zastopnik ekoloških čebelarjev Nemčije. Ima 500 do 600 družin. Od leta 1995 prodaja med pod blagovno znamko Demeter. Višje kvalitete v svetu (še) ni.


V plodišču imam sistem zaboja z dvema nakladama. Skupaj z zalego imam devet satov, kar je dovolj. Mnenje, da veliko zalege pomeni veliko čebel in tudi veliko medu, ni pravilno.

Tukaj (na sliki - op. O) se vidita dve nakladi z velikimi sati s prostorom za zalego, zgoraj pa je prostor za med. Čebelje družine prezimim s šestimi ali sedmimi sati. Čebele pozimi lepo trdno sedijo in krmo koncentrirajo na sate, na katerih so. Spomladi krmilnik odstranim, družine pa dobijo prazen okvir. Sate bodo zgradile čebele same. Demeter smernice sicer dovoljujejo, da v mediščni nakladi uporabljamo satnice. To je kompromis med ekologijo in ekonomijo. Vosek, iz katerega se delajo satnice, mora biti iz naravne, deviške gradnje in vsak sat, ki je nastal z dodajanjem te satnice, moramo izločiti takoj, ko je vosek potemnel. Tak vosek lahko uporabimo samo za sveče. Demeter čebelarji voska ne uporabljamo dolgo, zaradi nevarnosti, da je v njem preveč strupov. Mi strupov proti varoji ne uporabljamo, zato jih v vosku tudi ni, lahko pa bi v vosku, ki bi ga predolgo uporabljali, našli obremenitve iz okolja, na primer svinec iz paše ob cestah.
Moj cilj je, da se vosek vsaka tri leta v celoti zamenja. Če jeseni moje čebelje družine zožim, spomladi pa jih spet razširim, imam s tem že nove sate. V novem čebeljem letu nekaj satov vzamem iz panja, čebelam pa dam možnost nove gradnje. Tretjino satov moje čebele v letu na novo zgradijo. To je povezano z oženjem in ponovnim širjenjem števila čebeljih družin. Pri tem je v plodišču vedno novo zgrajeno, deviško satovje.

V mediščih imam včasih tudi polovične satnice. Ti majhni sati imajo svoje prednosti: hitreje so polni z medom in ne potrebujem matične rešetke. Smernice Demeter matično rešetko prepovedujejo in mediščne naklade niso pretežke. Ko je mediščna naklada polna, dodam novo, prazno, tako da imamo pri nekaterih družinah stolpe, ki so višji kot jaz. Normalno imam pet naklad za med. To je možno pri zgodnji paši. Pri gozdni paši naklade niso tako velike.

Vprašanje (enega od slušateljev): Vi v plodišču ne uporabljate satnic. Je to predpis ali praksa?
Vprašanje satnic je predpisano samo v Demeter smernicah. V evropskih smernicah so satnice dovoljene, vosek pa mora biti za evropske smernice čist. Vi pa veste, da je med ekološkimi blagovnimi znamkami blagovna znamka Demeter najboljša in dosega najvišje cene na trgu.
Gradnja naravnega satovja je pri Demeter čebelarstvu pomembno vprašanje. Predpisano je, da mora biti v plodišču vse satovje v celoti iz naravne gradnje. Ko smo to pred petnajstimi leti objavili, so se nemški čebelarji pritoževali. Trdili so, da brez satnic sploh ni mogoče čebelariti. V petnajstih letih pa smo razvili dovolj načinov za dobro delo in težave otroškega vrtca so za nami. Mi smo za to sicer plačali šolnino, vam pa so že vse rešitve na voljo.
Naravna gradnja satovja ima dva bistvena vidika. Prvi je vprašanje ostankov strupov v čebeljih proizvodih. Ni boljšega načina priti do čistega, zdravega voska kot je ta, da dovolimo čebelam graditi svoje satovje. Ni nam treba kupovati nobenih satnic. V mnogih trgovinah je urejeno tako, da čebelar odda svoj vosek. Ves vosek, ki je pridelan v pokrajini pride mogoče na deset mest, tam ga predelajo v satnice in čebelar dobi z voskom satnic še vse ostanke zdravil, ki jih uporabljajo v pokrajini. Prav zato nam je bilo že na začetku jasno, da si moramo zagotoviti lasten krogotok voska, še bolje pa, da tega krogotoka ni, ker se le tako izognemo strupom.
Če bi se čebelar rad preusmeril na ekološko čebelarjenje, njegov vosek pa je zastrupljen, pride do čistega voska najhitreje tako, da čebelam dovoli, da zgradijo vse satovje v celoti same. Že po enem letu je nato možno preusmerjanje na ekološko čebelarjenje. Če menja čebelar vosek postopoma, traja preusmerjanje nekaj let.
Glede gradnje naravnega satovja smo se vprašali, ali tudi v naravi obstajajo satnice. Seveda jih ni. Čebela je štirideset milijonov let preživela brez njih in zagotovo je za čebele bolj naravno, biti brez satnic.


Torej se da. Gre.

Lep dan vsem.

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 36188Odgovor cebelar_novinec
Sr Sep 16, 2009 9:29 am

500-600 družin in brez satnic ? Nemogoče !

No pri nas marsikaj ni mogoče. Ko se s kmeti pogovarjam mi pravijo, da pri nas se solate ne isplača sejat saj ni nobenega profita.
No in potem jaz letos potujem po Italiji in vidim vse polno posejane solate in to v zemlji na kakršni mi ne bi nič sejali. Seveda vse to raste tudi s pomočjo zalivanja. Ma se ne splača.

In pridem jaz nazaj v Slovenijo in v štacuno. Kaj vidim ? Italijani nam veselo prodajajo solato v naših super duper mega centrih. No njim se ne splača....?

Važno je, da smo mi svetovni prvaki v številu traktorjev na 1000 prebivalcev.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36193Odgovor Timijan
Sr Sep 16, 2009 1:51 pm

Kravžlj, ti hodiš na veterino, zato imaš malo bolj razvit občutek za naravno. Morda pa postaneš čebelarski veterinar? Upam le, da ne tak, ki bo le zastopnik kemičnih firm in bo sodeloval v umazanih poslih. Kot to delajo te dni nekatere ravnateljice osnovnih šol, ki staršem deklic šestega razreda (in tudi 7., 8., in devetega) toplo priporočajo, naj vendar podpišejo za cepljenje proti raku na materničnem vratu. Pri tem pa ne povedo, koliko tisoč invalidov in mrtvih so na Japonskem in v Ameriki s tem že proizvedli, pri podobnih cepljenjih. Podobno je pri nas; monokulturna polja in industrijske čebele bodo vedno rabili kemijo,kajti tisti, ki imajo besedo, vsiljujejo tak način življenja, zaradi lastnih koristi. Čebelarji, ki so z naravnim satjem resno poskusili, pa so ugotovili, da se čebele zaradi tega toliko okrepijo, da kemija ni več potrebna, ampak samo eden ali par drugih ukrepov, pa gre. Zato je vredno poskusiti tudi pri nas. Morda tisti, ki imajo preko 100 panjev to težje izvedejo, a kot poroča Odisej, se očitno tudi da nekaj narediti. Bistvo je seveda v plodiščnih satih.

Glede matic in rešetk; ta podatek sem zasledil že v vsaj dveh knjigah, a sedaj res ne vem katerih, samo zapomnil sem si. Sam tega pojava še nisem doživel, kolega pa ga je, čeprav je zatrdil, da ni bilo lukenj v rešetki. Če pa kolegi zatrdno veste, da to ni mogoče, pa sprejmem, da pač ni. Obstaja pa še ena možnost, o kateri piše tudi Kantar in v katero tudi sam verjamem, da je možna; kraja jajčeca, oziroma prenos jajčeca s strani čebel. Kantar opisuje čebelarje, ki so krajo doživeli pri presajanju jajčec. Mogoče pa čebele same prenesejo jajčece gor, ko se čutijo osamljene od matice?? Marsikaj še ne vemo o njih. Lp t

Važno je, da smo mi svetovni prvaki v številu traktorjev na 1000 prebivalcev.
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

MaMe
PrispevkovCOLON 484
PridruženCOLON Sr Jun 03, 2009 1:01 pm

OdgovorCOLON # 36194Odgovor MaMe
Sr Sep 16, 2009 2:01 pm

Pardon 2krat
Zadnjič spremenil 1, dne MaMe, skupaj popravljeno 0 krat.

MaMe
PrispevkovCOLON 484
PridruženCOLON Sr Jun 03, 2009 1:01 pm

OdgovorCOLON # 36195Odgovor MaMe
Sr Sep 16, 2009 2:02 pm

Čebelar novinec ....... razmišljanje imaš kar pravo in če boš še naprej spremljal stvari boš kmalu ugotovil, da je kmet zadnji člen v tem problemu. Prej so lobiji in politika.

En šolski primer.....pridelava sladkorja.... rekli smo da se ne splača oz. je cela evropsaka unija ukinila mislim da vse tovarne, ker niso konkurenčne. In kaj je zdaj? Poglej na internet borzo surovin in boš videl kako so cene katapultirale v nebo. In to samo zato ker smo sedaj odvisni od drugih in pač moramo plačati ceno ki jo nam postavijo.

Enako politiki ugotavljajo, da so nizozemska jajca cenejša .... itd itd

To je največja napaka države, da ukinja proizvode za naše primarne potrebe, torej da nismo lačni, ker s tem postaneš odvisen od drugih.

In če mene vprašaš v zvezi s solato.....država jim pomaga da jo gojijo za smešno nizke cene in s tem slovenski kmet postavljen sam zase ne more konkurirat. In tako bomo rekli da se ne splača, takrat bodo pa italjani povišali ceno solate recimo za nekaj centov, ... zdaj pa preračunaj koliko to prinese pri 1000 tonah pridelane solate, ki jo pač mi moramo več plačati. In na tak način si bodo prišli noter za investicije v namakanje in razne subvencije.

Bedno vse skupaj, sam kaj češ ko pa smo prišli do tja ko noben nebi nič delal in vsak zase denar grabi na kup. Če bi se malo povezali bi ga lahk pa mi grabli od naših sosedov, sam da druge države niso tolk zarukane kot je naša.

Kak komentar zaželjen, mogoče stvari vidim in razumem čisto narobe :)

Aja no pa ko že glih pišem .... Še ena dobronamerna za Timijana ki mu jo že dolgo hočem pojasniti. Le redki so ki se z EKO stvarmi ukvarjajo res iz svojega prepričanja in želje po tem. Stvar je med ljudmi kot neka moda, ki jo ustvarijo mediji, potrošniki pa poberejo. In zakaj vse to?? To je ustvarila evropska unija, da je stabilizirala kmetijski trg... namreč če bi se vsi ukvarjali samo z intenzivnim kmetijstvom, bi bilo v evropi hrane pol preveč in bi jo kmetje bili primorani prodajati po smešnih cenah, tako da bi prišlo do sesutja trga. Takole pa na trgu ni toliko živil in tisti ki je pridela več, jo proda za nižjo ceno, Eko hrane je pa manj in jo prodajo za višje cene in vsi skupaj nekako shajajo/shajamo (ker mamo tud kmetijo) mi pa lahko verjameš da če bi bilo pomanjkanje nebi noben smel eko kmetovati ker te bi država prisilila da proizvedeš kolikor le moreš. Tak problem se je pojavil v Indiji, ker itak nimajo kmetijstva tak razvitega in se lažje lotijo eko kmetovanja, da vsaj tisto kar pridelajo prodajo malo dražje. Le da imajo tam tako ali tako premalo hrane za vse in se je med revnimi pojavila še večja revščina..... no zdej pa vprašanje za nobelovo.. kaj je bolje lačni ljudje ali bolj obremenjena narava???
Ampak da ne bo nesporazumov, ljudje ki res v vseh pogledih varujejo naravo in z njo živijo, jih spoštujem (poznam enega avstrijca ki je eno leto preživel v gozdu, kjer so delali študijo če je človek sploh še sposoben preživeti v naravi - uau in kapo dol). Tisti ki pa le ko ene ovce verjamejo vsemu kar se jim reče so pa zame posmeha vredni.

LP

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36200Odgovor Timijan
Sr Sep 16, 2009 3:06 pm

Mame, hvala za razmišljanja. Mimogrede, po japonsko mame pomeni; fižol, lahko soja, pa tudi marljiv. Nekaj že je na tem, kaj?

No, glede preživetja v Naravi kako leto, ti lahko zagotovim, da zame ni problem, kot ne skočiti v vodo vsak dan v letu ipd ...

Jasno je, da si vodilna mafija sveta ne želi imeti veliko prebivalstva. Za to je polno dokazov, a o tem na tam forumu ni prostora. Ne želijo si niti dovolj hrane. Že desetletja spremljam, kako občasno kmetje v EU zlivajo mleko v kanalizacijo in so za to nagrajeni od vladnega proračuna; na tak način se vzdržuje visoka cena. Tudi ko cene nafte padejo, Arabci pač zaprejo pipico in cena takoj naraste. Nikomur ni mar, da bi imeli vsi za jesti, si nor! Gre se za to, da se najprej uniči mala proizvodnja, da smo potem vsi odvisni od mega-pridelovalcev, ti pa potem dvignejo cene na opisan način. Vsa ta draginja zadnje leta je seveda umetno ustvarjena. Žal tudi naša vlada sodeluje pri tem, tudi moj sošolec, ki je očitno še največja kur.. pri tem. Kmete so že skoraj uničili, zato je pač hrana vedno dražja. A brez kmeta ni nič; ko "zagusti", gredo vsi k njemu; z dragulji ali pa s puško. Tudi druga svetovna bi bila končana že tri leta prej, če ne bi bilo kmetov, saj so le od njih vojske dobivale hrano. Zato uničevanje malega kmeta pelje v odvisnost in katastrofo. Kmet pa itak ne more čisto nič brez čebelarjev oziroma čebel.

To je ta filozofija; treba je okrepiti čebele nazaj na normalo, za to pa lahko zares poskrbi le Narava. Če ji dopustimo. Tu ne govorim o Bio ali čemerkoli drugem. Lp t

PS; zbriši en svoj post zgoraj, ker si 2x kliknil.
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 36202Odgovor Odisej
Sr Sep 16, 2009 3:17 pm

MaMe ... V Evropi je hrane PREVEČ in ne premalo - potencialno pa sploh - če se omejim samo na poljedeljstvo - živinorejo ter pridelavo mleka pa pustim ob strani (Evropa se UTAPLJA v bazenih mleka in masla), pridelane na "konvencionalni način". Kar pomeni z uporabo vseh možnih gnojil in zaščitnih sredstev, za katerimi pa seveda stojijo interesi kapitala kemične industrije. Cene seveda niso temu primerne :D In tudi stradamo ne, kajne ? Koliko ljudi pri nas pa umre na leto zaradi podhranjenosti ? Morda dva, trije ... Velika večina pa umira zaradi prenažrtosti (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna ...)

Kako zgrešen izraz za tak način pridelave uporabljamo !!! Konvencionalni. Da padeš dol. Konvencionalni bi pravzaprav moral biti poimenovan sonaravni, ekološki način, vse ostalo z dodajanjem in uporabo kemije pa 'KEMIČNI'.

Glede Indije pa se žal motiš. Tolikokrat sem že bil tam, da lahko takole iz prve roke povem, kako je z njihovim kmetijstvom. Kemija, kemija in še enkrat kemija. Ko vidiš v napol puščavski pokrajini pravljično zeleno njivo, ti je vse hitro jasno. Razviti zahod jim uspešno pošilja gojila in zaščitna sredstva, ki jih doma ne more (sme ? ) več uporabljati. Ne trdim, da je povsod v Indiji tako, toda ne si delati utvar, da je to eko oaza. ŽAL. Pa bi lahko bila.

Da pa je nekaj pri nas (Evropa ... Slovenija) res narobe v razmerju med količino 'konvencinalno' in 'ekološko' pridelane hrano, se pa strinjam.
Že to, da morajo ekološki proizvajalci (IN TUDI ČEBELARJI) zagotavljati redne kontrole in biti pod stalnim nadzorom, je absurd prve vrste. Vsi ostali bi morali biti !!! Menda je jasno, kaj je v njihovi solati, krompirju, koruzi ... če se ukvarjajo z 'intenzivno pridelavo'. Narobe svet, ljudje.

Želim pa vsem lep dan. Kljub vsemu.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 36204Odgovor Fizikalec
Sr Sep 16, 2009 5:04 pm

[quote="Odisej] Pozdravljen, Danilo.
Tule prilagam majhen delček besedila ('iztrgani citat') predavanj Günterja Friedmanna. Je poklicni čebelar, predsednik Združenja nemških čebelarjev (ali pa je vsaj pred kratkim še bil) in zastopnik ekoloških čebelarjev Nemčije. Ima 500 do 600 družin. Od leta 1995 prodaja med pod blagovno znamko Demeter. Višje kvalitete v svetu (še) ni.
[/quote]

Vse tole jaz dobro poznam problem je to, da to takooo piše samo tega še noben nima pri nas. Kako on to dela pa ve samo on, delati-pisati je huda razlika.
Upam staviti, če 2000 čebelarjev pri nas začne na ta način pa ne rabijo 500-600 panjev 250 bo povsem dovolj jih bo uspešno 1-2 mogoče vse ostalo bo padlo iz igre v 3 letih. Nekaj 100 jih bo padlo na pogojih, ker je okolica "onesnažena" (smetišče itd...)
Način kot ga imam jaz je poiskušalo kr nekaj do sedaj je samo eden uspešen 99% ostalim ne gre preveč. To kr dela in prakticira oseba XY ni nuja, da povsod uspe. Rabiš zelo veliko pogojev, da to zalaufa in tudi laufa naprej.
Če tule preidem na novinčevo solato, ki se lepo poklopi z tem je tu problem širši kot ga on vidi. Prvo je INVESTICIJA kajti tule (vsaj zame) boš rabo pošteno ograjo sicer solato pojejo srne pa jeleni itd... še našo so na vrtu snedle. Potem bo namakanje, potem bodo rastlinjaki ter vse kr za tem pride. Takoj bo dobil eno hudo številko, ki bo v nekaj sto tisočakih. Na koncu vsega pa ti ostane trg, pridelat je dandanes najmanjši problem. Moraš imeti trg, ker solata ne čaka nekaj mesecev v skladišču lahko kot med itd..itd...objekte kjer to hladiš začasno uhh kaj je tu enih zadev :shock:
Če jaz imam nekaj sto tisočakov pa jih zagotovo ne bom investiral v solato, ker lahko zalaufam kaj drugega ali pa se upokojim predčasno. :D
Čisto vse se splača in čisto vse je uspešno samo kje, za koga in kako nikoli pa povsod in za vsakega in vedno.
Kot šport velikooo nogometašev, redke zvezde, veliko dirkačev v F1 redki so prvaki pa še in še. Če bi to bilo tako kot si vi predstavljate bi potem v vseh letih koliko smo Slovenci samostojni Slovenija ja lahko bila svetovni prvak v nogometu??? Torej zakaj ni?

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 36205Odgovor Fizikalec
Sr Sep 16, 2009 5:38 pm

Odisej napisal/-aCOLONŽe to, da morajo ekološki proizvajalci (IN TUDI ČEBELARJI) zagotavljati redne kontrole in biti pod stalnim nadzorom, je absurd prve vrste. Vsi ostali bi morali biti !!! Menda je jasno, kaj je v njihovi solati, krompirju, koruzi ... če se ukvarjajo z 'intenzivno pridelavo'. Narobe svet, ljudje.
Zakaj pa bi bil absurd? Saj tako ali tako nikoooli nič ne najdejo v kontrolah, ker vedno vse lepo štima? Ne vem kako lahko moj med prodaja čebelar, ki je v sistemu BIO in uporablja tako etiketo?
Kakšne kontrole neki daj Odisej zresni se malo :D :D :D :D samo mojega je šlo tam okoli 500 kil pod tako nalepko skozi lani, sedaj ali je moj med pridelan konvencionalno tako BIO ali pa je sistem nadzora tako v podnu????
Mojke mnenje je tako, da ob pravilni rabi česarkoli ostankov v medu ni in ne sme biti BIO in EKO pa je kot je bilo omenjeno je pač modna muha oziroma stvar, ki se določenemu segmentu potrošnikov prime.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36206Odgovor Timijan
Sr Sep 16, 2009 7:36 pm

No, Danilo si lepo povedal, iz prve roke. Da pa ne bi zašli predaleč v Bio/Eko vode, bi vas rad spomnil le na to, da se nekateri čebelarji trudijo (-mo), čebelam povrniti nekaj njihove nekdanje moči. To, mislim, bi morala biti pred-naloga vseh kasnejših nalog. Šele ko se to doseže, torej ne-kemično čebelarjenje, potem pa razmišljajte o poslu, pa vse te besede in kratice. Morda bom tudi jaz kdaj razmišljal o prodaji kakih 100 kozarcev, kajti nenehno me sprešujejo: Tisti javorjev med, a ga še imaš? (kot črna kitara pri Kreslinu).

Mislim da smo vse bližje rešitvi za male čebelarje. Večji pa bodo pač šli po tej poti naprej, pametnejši med njimi pa bodo celo en delež svoje črede imeli v naravnejši metodi; zaradi manj stroškov, manj dela in pa "genetskega potenciala močnih čebel". Vsaj v tujini, tam, kjer so se začeli spametovati, to že počnejo. Lp t

Uporabniški avatar
kravzlj
PrispevkovCOLON 506
PridruženCOLON Sr Jul 30, 2008 6:34 pm
KrajCOLON Zaborąt pri Dolu
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 36208Odgovor kravzlj
Sr Sep 16, 2009 8:39 pm

Nekaj je, če hočeš živeti v razkošju, nekaj pa če hočeš preživeti. Za razkošje boš na najmanjši možni prostor spravil kolikor se da veliko solate,čebel,jablan,govedi, in s tem gledal na svojo rit, brigalo te bo pa za vse ostalo. Za preživetje boš pa malo bolj gledal na organizme ki ti prinašajo hrano in denar. Nekateri, ki imamo radi naravo, živali . . . se pa potrudimo, da ponudimo organizmom kolikor dobro okolje se da. Res da ne gre zdaj takoj, a počasi se daleč pride.
Prav tako bo tist za razkošje izmolzel denar kakor bo mogel. Tudi na grd način. Nateg. . . bo ljudi, goljufal pri količini. . . Tisti ki pa se gre za preživetje, se bo pa potrudil, in naredil kot se zagre. Raje da jabolko ali par žlic medu več kot manj.
Morda nisem uporabil najboljših besed za te dve vrsti ljudi, a najbrž boste vedeli za kaj se gre.
In takisto je pri čebelarjih. So tisti, ki bi dali pod panj pipco in točili ven. Pa tudi če čebeljo hemolimfo. Šli bi na plac, postavili čimmanjši štant, za 5 kozarcev, zadaj pa imeli še tri škatle medu, da bi imeli le čimveč dobička od čebel. Medtem ko tisti za preživetje, bi povabili kupca na dom, mu pokazali čebele, se pogovorili o njih z kupcem, mu dali poizkusit med, pokazali zbriko različnih panjev, orodja, slik. . . Si pač vzeli čas za kupca. Ali pa tudi nebi prodali, ampak kar bi stočili porabili zase.

Nekaj je,če si denar kopičiš, pa ga porabiš za neke bedarije, pa v sebi nisi srečen, nekaj pa je, če vsak dan delaš dobro ( sebi, čebelam, drugim ljudem, naravi ), in nimaš vsega polno rit, ampak uživaš polno življenje. Da na koncu ne rečeš, pismo, koliko ljudi sem nate. . . ., ampak, koliko ljudi sem spoznal, kako sem izkoristil svoje življenje.

Aja glede nadzora "BIO" čebelarjev. Če bi bili ljudje pošteni, nebi bilo potrebno, a kaj ko večina gleda na zaslužek, in bi svoj med prodajali kot Bio, a v sebi bi imel polno strupov. Zato nadzor. Za druge čebelarje pa tak al tak vedo da strupe tlačjo v panje, saj jim jih sami dajejo.

Pač tak je svet!

Lep pozdrav, Luka
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Uporabniški avatar
Oldy
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Po Apr 18, 2005 1:02 pm
KrajCOLON Muta
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 36212Odgovor Oldy
Sr Sep 16, 2009 11:36 pm

Res si spodaj napisal pravi komentar za podpis!
Sem brez komentarja!!!!!

Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo!
"Ne jemljite si k srcu niti zmage niti poraza. Oboje se namreè nekoè spremeni v niè."

http://www.begic.si/
info@begic.si

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 36213Odgovor Odisej
Če Sep 17, 2009 8:08 am

Fizikalec napisal/-aCOLONVse tole jaz dobro poznam problem je to, da to takooo piše samo tega še noben nima pri nas. Kako on to dela pa ve samo on, delati-pisati je huda razlika.
Upam staviti, če 2000 čebelarjev pri nas začne na ta način pa ne rabijo 500-600 panjev 250 bo povsem dovolj jih bo uspešno 1-2 mogoče vse ostalo bo padlo iz igre v 3 letih. Nekaj 100 jih bo padlo na pogojih, ker je okolica "onesnažena" (smetišče itd...)
Način kot ga imam jaz je poiskušalo kr nekaj do sedaj je samo eden uspešen 99% ostalim ne gre preveč. To kr dela in prakticira oseba XY ni nuja, da povsod uspe. Rabiš zelo veliko pogojev, da to zalaufa in tudi laufa naprej.
Dovoli, da tule pripnem še del njegovega predavanja, ki pojasnjuje, v kakšnih pogojih čebelari on.

Prva točka smernic Evropske unije predpisuje, kje čebelar lahko postavlja čebelje panje. Sami ne moremo vplivati na to, kam čebela leti. Čebela leti kamor hoče. Zaradi tega je določeno, da panje v bistvu lahko postavimo kamorkoli, ne pa ob vir onesnaževanja kot cesto ali avtocesto, v bližino sežigalnic odpadkov, atomskih central itd. Prednost pri postavitvi imajo ekološke površine ali nekultivirane, divje površine. To je relativno širokogrudno urejeno in utemeljeno v raziskavah, ki so pokazale, da je med še vedno najbolj čisto živilo, kar jih proizvajamo.

Iz te slike vidite, da je naša pokrajina podobna Sloveniji. Čebele imam na približno 700 m nadmorske višine .
Kot sem že povedal, imam petsto do šeststo čebeljih družin. V čebelarstvu delava dva redno zaposlena, imam pa še praktikanta in pomočnika, ki delata le dan ali dva v tednu. Glede na število čebeljih družin sem po razmerah v Nemčiji na meji poklicnega čebelarstva. Cene medu so nizke in štiristo čebeljih družin velja za mejo poklicnega čebelarstva. Pred dvajsetimi leti je za preživetje čebelarja zadostovalo sto do sto petdeset čebeljih družin. Od takrat se cena medu ni bistveno povišala, vse ostalo pa se je podražilo.

Zelo pomembna so stojišča čebel. Jaz imam trideset stojišč, na vsakem pa od osem do dvajset čebeljih družin, glede na to, kakšna je preskrba s cvetnim prahom in nektarjem. Teh trideset stojišč je porazdeljenih v krogu petdesetih kilometrov od mojega bivališča. Stojišča so v okoljih z najrazličnejšo pašo: z zgodnjo pašo, poletno, gozdno pašo, jelko. Zaradi tveganja nočem imeti vseh stojišč v enakem okolju. V različnih okoljih je tveganje minimalno. Več kot polovica čebeljih družin je na stalnem mestu, z manjšim delom čebel pa se selim, na primer k beli jelki ali pravemu kostanju.
Na njivah kmetov v moji bližini raste veliko ogrščice. Ogrščica, ki je pridelana konvencionalno, torej s strupi, predstavlja za čebele obilno, četudi zelo enostransko pašo in je, če je pridelana z umetnimi gnojili, lahko razlog za nevšečnosti. Zanimivo je, da v medu ne najdemo ostankov pri pridelovanju uporabljenih strupov. Čebelarji se ogrščice celo veselijo, saj je v Nemčiji že na mnogih območjih narava tako osiromašena cvetja, da čebelarji brez ogrščice nimajo zadostnega pridelka. V primerjavi s situacijo v Nemčiji, imate v Sloveniji še raj.


In še nekaj, kar se mi zdi izjemno pomembno in o čemer veliko(krat) piše tudi Timijan :

Klasično in tudi ekološko čebelarstvo se mora danes nujno vprašati, kako bo čebelo sploh lahko ohranilo.
»Delati tako, da bo čebelam prav«, je način čebelarjenja, ki ima svoje izhodišče v naravnem življenju čebel. Vprašanje, kako naj s čebelami delam, najde svoj odgovor v tem, kako svoje življenje čebele same v naravi urejajo. To je izhodišče prizadevanj, ki naj krepijo vitalnost čebel. V tem duhu morajo biti utemeljena tudi vsa vprašanja selekcije.

Menim, da ima čebelarstvo prihodnost, če bomo na mnogih področjih čebelarjenja veliko stvari v temeljih spremenili. Predvsem moramo spremeniti naš način dela s čebelami. Na Zemlji ljudje čebelarijo v vseh klimatskih pasovih že tisoče let. Čebela je pokazala, da ima veliko sposobnost prilagajanja. Tega, kar je uvedlo moderno čebelarstvo v zadnjih osemdesetih letih, pa čebela očitno ne prenese več.
Vitalnost čebel smo uničili. Zato je naloga, ki se nam danes zastavlja kot prva, krepiti vitalnost čebel. Demeter čebelarji se sprašujemo, kaj je potrebno spremeniti, da se bo čebela dobro počutila, da bo zanjo, za čebelo, najbolj prav. Odločilni cilj čebelarjenja je čebelarjenje, ki ustreza čebeli.

Kar se tega tiče, se smernice Demeter čebelarstva razlikujejo od smernic Evropske unije pa tudi od smernic drugih združenj. Za Demeter čebelarje je v ospredju prizadevanje, razviti ideal čebeli ustreznega čebelarstva. Ker pa najboljši ideal nič ne pomaga, če se v praksi ne more izvajati, so naše smernice take, da so v praksi izvedljive. Smernice morajo biti na eni strani preproste, na drugi strani in predvsem pa morajo izboljšati obstoječe stanje.

Veliko čebelarjev čebelari ljubiteljsko. Kako lepo je pridelati svoj med! Torej morajo biti zahtevane mere čebelarjenja take, da bo čebelarjenje tudi ljubiteljskemu čebelarju v veselje. Kadar se čebelarji srečajo, se najpogosteje pogovarjajo o tem, koliko medu je kdo pridelal. Radi tudi malo goljufajo in pripovedujejo vse mogoče zgodbe. Na splošno kažejo taki razgovori, da postavljajo čebelarji materialno plat preveč v ospredje. Namesto tega, koliko smo pridelali, bi lahko govorili o pridelku, ki je bolj pomemben, namreč o idealu, ki se zrcali v našem veselju do čebel. To velja seveda tudi za profesionalne čebelarje. Motivacijo za delo s čebelami najdemo tudi v veselju, ki ga imamo s čebelami. Mene pet kilogramov medu več ali manj prav gotovo ne more motivirati. Če pa mi je delo v tako veselje, da se vsak dan, ko vstanem, že veselim svojih čebel, je to velika spodbuda.


Prav lep dan vsem.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

MOČNE ČEBELE IN PREDSEDNIKI

OdgovorCOLON # 36214Odgovor Timijan
Če Sep 17, 2009 9:17 am

Hvala ti lepa Odisej za te zapise. Očitno se da marsikaj storiti, kar dokazuje tudi ta možak, ki mu uspeva in je celo predsednik Združenja nemških čebelarjev, pa še poklicni čebelar. Danilo je zapisal, da so nekateri pristopi samo za posebne ljudi, kar je nemara res, pa me zanima, kako kaj uspeva ta način pri stotinah in tisočih sledilcev?

Zanimivo pri meni je, da sem določene standarde "iskanja spet močne čebele" vzpostavil povsem samostojno, na podlagi opazovanja, svojega načina življenja ter pogovorov s čebelarskim prijateljem, ki ima nekaj izkušenj s koši. Šele potem sem šel resno brati našega Franka, pa na spletu sem odkril mojstre, ki jim je na tak način že uspelo. Torej, prišel sem sam, "okoli riti v žep". Nikoli nisem natančno prebral nobene spletne stranio o bio, eko ali demeter standardih in čebelarstvih, le preletel sem jih v minuti. Zato sem toliko bolj vesel teh novic; brez dvoma, rešitev za male čebelarje je že zelo blizu. Pa tudi za tistih nekaj izjemno redkih (se strinjam z Danilom) pametnih profijev, ki bodo del svojega čebeljaga arzenala gojili na naravnejše načine.

Je pa tukaj ena zanka; teh rešitev se ne sme iskati z računico v glavi, ampak je treba najprej pridobiti nazaj konstantno močne čebelje družine, s pomočjo Naravnih zakonitosti, kolikor je to le mogoče v tem času. In šele potem svoje računice približevati tem visokim standardom ter eventualno naredite kakšne manjše kompromise.

Seveda pa je iskanje čebeljega zdravja en sam demonski posel združenj, društev, fakultet, institutov, tudi ministrstev, ker čebeljo moč iščejo znotraj omejenega in že kar dobro bolnega industrijskega čebelarstva. Podobno bi bilo, če bi človeško družino zaprli v koncentracijsko taborišče, potem pa opazovali iz oddaljenega hriba; videli bi, da se zjutraj zbudijo, na hitro nekaj pojedo, potem ves dan delajo, zvečer pa gredo spat. In bi rekli, da so se očitno dobro prilagodili na pogoje v taborišču in da funkcionirajo normalno, v redu. Če pa bi družina zbolela, bi jo zdravili znotraj taboriščnih pogojev in atmosfere. Kot vemo, se je natanko to že dogajalo, in umrlo je ogromno ljudi.

Enako je s sodobnim čebelarstvom. Bolj ko odkrivam njegove stranpoti in samo-laži, težje spoštujem čebelarske staroste, ki so vse življenje iskali rešitve samo znotraj pol-znanja in zmot ter čebelarstvo (svetovno!) pripeljali na rob zloma, četudi so bili na nek način iskreni. Noben pameten začetnik jih ne sme jemati preveč resno, saj so rezultati očitni. Kar pridigajo, JE VSE RES, a to velja le za industrijski način izkoriščanja čebele. Drugače pa pokazujejo precejšnje življenjsko neznanje. Podobni so tistemu, ki na rami nosi dolgo, široko desko in zaradi tega vidi le pol sveta. In znotraj tega išče rešitve. Seveda jih lahko najde le pol manj. Pol pa ni nič, kot vidimo v vsem svetu; čebele izginjajo, na pol pečen kruh ali piščanec pa tudi nista uporabna za nič.

Kot poroča Odisej, je Günter Friedmann poklicni čebelar, predsednik Združenja nemških čebelarjev (ali pa je vsaj pred kratkim še bil) in zastopnik ekoloških čebelarjev Nemčije. Zanimivo, kajne? Da je EKO čebelar predsednik vseh čebelarjev, to pomeni da je skupen trend že vzpostavil pravilnejšo smer. Zato sklepam, da so daleč pred nami. Ker sem opazil, da naša kramljanja bere tudi naš predsednik Boštjan Noč, ga na tem mestu vljudno vabim, da poda kakšna svoja mnenja o teh naših iskanjih, ter pove, kakšna so njegova osebna stališča glede te teme. Če bo v njegovih stališčih prisotna vsaj simpatija do naših stremljenj in iskanj, potem se ni bati za kvaliteten čebelarski podmladek v prihodnosti. Drugače pa bo moral vsakdo postati sam svoj predsednik naravnih panjev, kar pa ne bi bilo preveč dobro. Ali pač??
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 36215Odgovor Odisej
Če Sep 17, 2009 10:20 am

Fizikalec napisal/-aCOLON Zakaj pa bi bil absurd? Saj tako ali tako nikoooli nič ne najdejo v kontrolah, ker vedno vse lepo štima? Ne vem kako lahko moj med prodaja čebelar, ki je v sistemu BIO in uporablja tako etiketo? Kakšne kontrole neki daj Odisej zresni se malo :D :D :D :D samo mojega je šlo tam okoli 500 kil pod tako nalepko skozi lani, sedaj ali je moj med pridelan konvencionalno tako BIO ali pa je sistem nadzora tako v podnu????
Morda pri nas te kontrole res opravljajo površno. Ne vem, kaj in v čem so pri tebi oz. pri tvojih 'bio odjemalcih' preverjali. Toda v Nemčiji je drugače, mnogo bolj resno jemljejo skrb za zdravje.
Takole pravi Friedmann:

Zanimivo je, da v medu ne najdemo ostankov pri pridelovanju uporabljenih strupov (mišljene so poljščine, kjer se pasejo čebele).
Odločilen kriterij za ekološko čebelarjenje je čist vosek, pri Demeter smernicah pa tudi čebelarjenje po meri čebele. Že ko pride k čebelarju prva kontrola, se preverja kakovost voska. Dodelitev certifikata za ekološko čebelarjenje je mogoče le v primeru, da v vosku ni ostankov strupov. Kvaliteto voska preverjajo vedno znova, pri meni vsako leto dvakrat. Ker vosek prodajam, ga nadzorujejo tudi moji kupci. Preverjanje mojih proizvodov je zelo dobro. Že tu vidimo, da je za priznanje ekološkega čebelarstva odločilen način dela s čebelami
Odločilna točka v evropskih smernicah je čistost voska, ki mora biti pri ekološkem čebelarju absolutno brez kakršnihkoli ostankov strupov. Predpisano je tako imenovano leto nič – nič ostankov strupov v vosku - ki mora miniti, preden čebelarju priznajo status ekološkega čebelarjenja. V letu nič mora čebelar že izpolnjevati vse, kar smernice predpisujejo, četudi medu še ne sme prodajati kot ekološki proizvod. Če kontrola v vosku ekološkega čebelarja najde kakršnekoli strupe - in pri kontroli se najprej pregleda vosek - mora čebelar ves vosek, vse svoje satje, zamenjati.
Jaz sem dolgo delal kot inšpektor. Čebelar je dolžan dokumentirati vse, kar inšpektor zahteva. Ker sem vedel, koliko medu je čebelar pridelal, sem si vedno ogledal vse račune in predvsem preveril, kje je čebelar kupoval vosek in sladkor. Glede na število čebeljih družin sem izračunal, če količina krme ustreza. Čeprav so nemški čebelarji nabriti, se pri izkušenem inšpektorju ne more veliko skriti. Nadzor je zelo učinkovit. Za kontrolo sem lahko izbral katero koli stojišče, ki sem si ga hotel ogledati. Če bi čebelar rekel: »Tega sedaj ni mogoče videti« je veljalo pravilo, da inšpektor odide, čebelar pa ne dobi priznanja za ekološko čebelarjenje. Sistem je zelo dober in zanimiv.


Ker sam še nisem bil pri nas deležen kontrole, bi me zelo zanimala informacija od vas, izkušenih, kaj in kako se nadzira pri nas.
Fizikalec napisal/-aCOLONMojke mnenje je tako, da ob pravilni rabi česarkoli ostankov v medu ni in ne sme biti BIO in EKO pa je kot je bilo omenjeno je pač modna muha oziroma stvar, ki se določenemu segmentu potrošnikov prime.
In še mnenje o tem, kar si ti označil kot 'modno muho':

Veliko težav povzročajo insekticidi, ki jih uporablja moderno kmetijstvo in vedno bolj siromašna čebelja paša. S temi težavami se ne srečujemo samo v Evropi, temveč širom sveta, na primer tudi v Egiptu, kjer je stanje pri čebelah zelo težko. Bistvo problemov je, da smo čebelo obremenili do tiste meje, da nobenih dodatnih obremenitev ne prenese več.

V tej stiski se je zanimanje za ekološko čebelarjenje zelo povečalo. Mislim, da je prihodnost čebelarjenja lahko samo ekološka. Kemična zdravila puščajo ostanke v proizvodih, tako da odgovoren čebelar niti svojega lastnega medu ne more več jesti. Težave pa seveda niso samo zdravila, ki jih čebelar uporablja, temveč na primer tudi vosek za satnice in ostanki strupov v vosku. Prepričan sem, da bomo v prihodnosti lahko tržili samo še tiste čebelje izdelke, ki so brez kakršnihkoli ostankov strupov. Ta trend je jasno prepoznaven že sedaj. Povsod se razvija ekološko čebelarjenje, saj ozaveščen potrošnik zahteva dobro blago.
Razlog za ekološko čebelarjenje pa ne smejo biti ostanki strupov v čebeljih proizvodih. Odločitev za ekološko čebelarjenje mora biti v prvi vrsti utemeljena v prizadevanju, da izboljšamo zdravje čebel .


Skušajmo torej dojeti, da ne gre za modo ampak za NUJO. In prav vsak lahko nekaj prispeva. Lahko pa se seveda tudi obrne proč in si reče: "To se mene ne tiče." Račun pride v obeh primerih.

Zelo lep dan želim vsem.

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 36217Odgovor FRANK IZ KANADE
Če Sep 17, 2009 1:55 pm

Najlepsa hvala za zgornje pisanje.
To, danasnje branje, mi je olepsalo moj prihajajoci dan ki bo zelo stresen in se ga ze nekaj let izogibam, morda celo malo bojim? Ker pa ne postajam nic mlajsi, sem se pa odlocil da se ga bom prav danes polotil.

Ne bom se poglabljal u zadevo, ker je ze vse kar lepo in "cisto" povedano, zgoraj. Bi pa rad dodal samo to, da zelim da si vsi vse to lepo in zelo podrobno, vsaj nekajkrat preberete. (Seveda je pa tukajle samo nekaj izjem?) Oni vedo - kdo so. . .

Me tudi zelo veseli da je taprava pot, za cebelarje, ze precej casa dobro in pravilno zacrtana in to se bliskovito siri ze kar po celem svetu. Moti pa me samo to, da je se zelo veliko cebelarjev ki nacrtno hodijo po obronkih in kanalih, te poti, bojijo se je kot hudic kriza!?
Ne se bati napredka!? Kar stopite na to pot in spoznali boste da je to edina smer ki vodi u skupno dobro za cebelo in za nas ki se z njo ukvarjamo. Ta skupnost je raj, katerega zelim da vsak na svoji kozi in z svojimi ocmi spozna. . .
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36222Odgovor Timijan
Pe Sep 18, 2009 7:37 am

Frank, morda ne bi smel s tem sporočilom smetiti tvoje zadnje priporočilo in spodbudo vsem nam, pa vendar ti pošiljam dobre želje in tudi nekaj moči, da boš te dni srečno opravil, kar že moraš.

Pa ne pozabimo tega:

Odisej: Skušajmo torej dojeti, da ne gre za modo ampak za NUJO. In prav vsak lahko nekaj prispeva. Lahko pa se seveda tudi obrne proč in si reče: "To se mene ne tiče." Račun pride v obeh primerih.

Imejte lep dan, četudi je deževen. Čebele pa počivajo. t

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 36229Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Sep 21, 2009 4:05 am

Hvala Timijan, za dobre zelje - in moc - katero si mi poslal.

To kar sem pa moral narediti je bilo pa vrtanje in miniranje skalnatega hriba. 12 let sem gradil skalnato/betonsko skarpo za katero bom sedaj to skalovje zaglihal in zasul z peskom. (Zato sem letos tudi gradil stopnice)
U cetrtek sem najel vse: Stroj/kompresor, vrtalni stroj in slouhe/gumijaste cevi, ter vso drugo opremo kakrsno clovek rabi za taksno delo.
Ze nekih deset let sem odlasal in letos sem pa imel obcutek da je - "sedaj ali pa nikoli?"
Sem pa ze pri vikendu celo leto in kar dosti betona sem ze zmesal in kamenja oklesal... Sem izgubil nekih 25 funtov in se, kljub raznim problemom, pocutim kar fajn.
En vrtalni stroj se je takoj, u petek, pofental. Ceprav sem ga malo popravljal, je pa nazadnje le kiksnil in ni bil vec za nobeno rabo.
Me je pa ta rec zelo zalila z oljem in seveda se tega nisem niti zavedal dokler mi ni ze curilo u cevlje.
Tako, sledilo je malo prerekanja, cez telefon, z ljudmi u podjetju odkoder sem to rec najel... (Najemnino je treba placati, rabis opremo ali pa ne.)
So mi pa nazadnje le poslali mozakarja, ob sedmih zjutraj, u soboto, da mi je prinesel nov vrtalni stroj in "napravo ki ta stroj skozi slouh maze z olejem." (Lubrikcator)
Pa tudi to ni slo tako gladko. On ni sledil navodil in me ni cakal od koder bi ga jaz vodil do mojega vikenda. Se je izgubil in ne bos mi verjel? En los in i pet srn - so ga na cesti blokirali in sem ga jaz tako nasel. . . ustavljenega na sredi ceste!
Tako, cel sobotni dopoldan je bil zato izgubljen.
Nov stroj je bil okej. (Mislim pa da so me z tem hoteli Ubiti, heeee...) Ta rec je pa bila tako mocna, da ce bi jo odprl z polno paro bi me pa verjetno kar na rit u gmajno vrgla. Madonca, nikoli jaz se nisem kaj takega videl, kaj sele u rokah imel in poskusal krotiti?
Menda ves Timijan, kako te naprave delujejo? Je to en "jackhammer." Stroj nabija in moras ga pa z svojo tezo in mocjo potiskati dol, na/u skalo, da ti luknjo zbije/zvrta. Tezji si in mocneje pritiskas, bolje ta rec vrta/skalo razbija. Nima pa veze koliko misic imas, vse kar se da pritisniti je pa nazadnje samo lastna teza, mar ne? Saj se ne mores nikamor nasloniti da bi potem z misicami pritisnil. Se samo nanj naslonis in te pa potem prereseta kar dol do korenin! Cez par ur se pocutis kot en star zakelj kosti. . . heee, hee. . .
Dela pa nisem zavrsil. . .
Lukenj je vec za izvrtati - kot sem planiral. Ta rec, ki jo bom uporabil za miniranje, klice da so luknje 12 inchov narazen - namesto 24 pa do 30 inchov? Tako da nisem imel zadosti "bit's". To je ta rec na koncu stange ki skalo vrta. To se pa po tolikih luknjah izrabi in jo je treba zamenjati, ker drugace ni vec za nobeno rabo. Jaz bi rabil 4 - sem pa imel samo dve. Tako da sem kar malo "trpel" ker sem vrtal ceprav so "bit's" bile ze izrabljene.
Izvrtal sem pa malo cez 150 lukenj u 8-smih urah. (Niso mi dovolili da se ta compresor rabi vec kot 8 ur???) Nimam pojma pa zakaj?
Je pa tako bilo tudi prav, kajti vceraj sem bil pa tako zbit da nebi zmogel zvrtati niti en centimeter vec. . . Tudi roke in zapesti so mi otekle in so bile kar grdo-rdecee barve od vsega tega tresenja in rukanja. (pounding) Danes zjutraj sem pa eno rec nastimal tako da bom lahko u bodoce z nogo dol pritiskal - da mi ne zbije roke.
Ves Timijan, ta stroj skace, gor in dol, nekih 6 ichov in je kar potrebno nekaj teze in sile da se ga ukroti in naredi dovolj pritiska na skalo da ti vrta.
No ja. seveda imajo drugacne stroje za taksna dela, toda to pa kosta. Najceneje je bilo pred dvemi leti ko bi me kostalo 6 jurjev!? Toda mozakar se pa ni prikazal, ker menda ni bilo za njega dovolj denarja?
Ta rec, katero sam najel, ta rec je okej, za luknjo ali pa dve. Da zvrtas kaksno vecjo skalo, ali pa beton in ga zlomis u manjse kose. Ni pa to za vecje delo in niti ne za vecurno uporabo, ker ti kosti kar dobro razreseta.
No ja, se pa kljub temu kar dobro pocutim. Posebno pa u mislih saj so moji sodelavci iz rudnika, ze skoraj vsi, ze zdavnaj sli rakom zvizgat, jaz pa po 11-tih letih penzije se zmorem cez 150 lukenj - in to z to hudicevo zadevo...(jackhammer!)

Se enkrat hvala za pomoc Timijan. Se mi je zdelo da mi je "nekdo cez ramo gledal" posebno pa ko sem to masino iz luknje potegaval - kot da je bila samo par kil tezka in ne 42 kil...
(Menda ne ves da mi prepovedujejo dvigati nic tezjega od 10 kil? Ker je moj kriz kaput?!)

Sem pa prezivel, hvala Bogu. Bo pa sedaj treba to zminirati in zvrtati se ta visok hrib... ce mi le Bog da zdravje, in moc?
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36230Odgovor Timijan
Po Sep 21, 2009 12:07 pm

Živjo Frank, vem, kaj si delal in kako to zgleda. Tudi sam sem s tako zverino zvrtal nekaj sto lukenj, tudi meter in pol in več globokih v najtršo, žilavo skalo. Pol pa pomagal minercem tako, da sem kar sam miniral. No, to je zdaj, ko smo Slovenija, malo težje. Takole bi rekel: ne smeš preveč pritiskati mašine v tla, Bog-ne-daj. To te lahko res ubije. Štos je v tem, da jo pustiš, da sama s svojo težo skače, malo pa jo potiskaš še ti in to tako, da imaš roke sproščene. Torej; roke pritiskajo, a so v zgornjem delu in ramah mehke, tako da ne dobiš vibracije v kosti. To je kot sekanje drv ali udarjanje z macolo: če udariš z njo v skalo in zategneš mišice, te katapultura nazaj ali pa se poškoduješ. Če pa si mehak, pa gre vsa sila v udarec. Tako nekako sem jaz delal.

Tisto, kar si čutil kot moč, pa veš, da ni bila moja; saj veš od kod je prišla.

Daj malo poglej spletne strani o Seppu Holzerju; on take hribe in skale izvrstno uporablja; zato ima na 1300-1500 metrih ribnike in ribe, ter sadje iz toplih krajev goji tam gor; samo zemlja mora biti zraven, dana v visoke grede in podobno.

A veš kakšen občutek sem imel jaz, kaj da v boš počel na ta težki dan: pred očmi sem videl kamen, pa sem mislil, da greš ven vreči žolčni kamen!!! :lol: :lol: Na nek način sem bil kar blizu, ker se nisem v podrobnosti spuščal.

Jaz pa sem pri svojih "podtaknjenih italijankah" doživel rop. Takole je to šlo; nek ptič mi je napadel ta panj (že prej pa enega slabega na drugem stojišču), kajti pri robu grmovja stoji, te mešanke pa so vedno zunaj v strnjeni gruči, za razliko od naših. In pridem zjutraj: po tleh polno čebeljih nog, krilc in ritk, desetine. Le oprsja ta zloba konzumira. In se je moral dobro najesti, čebele pa so v grozi nekam šle, kajti panj je bil precej izpraznjen. Sem mislil, da bodo že prišle nazaj, in odšel, a naredil napako; nisem priprl žrela na minimum. Zvečer se vrnem in pol ure proučujem, kaj se dogaja: iz sosednjega stojišča so moje čebele ropale ta panj. Vse sem lahko določil, ker ene imajo vmes obročke, rumene, druge pa ne. Tako imam dve ropajoči družini sedaj dva dni "pod ključem" (pred nočjo jih spustim), druge so pa na minimalni odprtini. Izgleda da bo OK, sem pa izgubil italijanke (matica je OK, čebel pa premalo, pa jih bom v travo pometel, zgodaj zjutraj) in en panjiček s slabo matico. Tako: izgleda da italijanke in njihove mešanice še dolgo ne bodo prevladale v osrednji Sloveniji, kajti pridne so, a premalo obrambne (kot Italijani, ko je res vroče??). Sedaj se bo marsikdo oddahnil; moji troti ne bodo kazili sivkine krvi! Mislim, da je tako še najbolje.

Dobro se spočij, Frank, kako pa čebele? Lep dan, t

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 36234Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Sep 21, 2009 10:54 pm

Pozdravljen Timijan!

Spocil se ze bom...
Sem se danes zjutraj prikazal, iz moje sobe, malo pozneje kot pa se normalno pri vikendu, zena pa takoj - kako to? Pa kaj naj ji recem? Doma ni kaj za poceti, kot pa sedeti pred tole skatlo. Pri vikendu pa takoj, pri prvi luci, ppregledam cebelje stojisce. Medvedi stalno lomastijo okrog in Bog ne daj da pozabim ukljuciti elektricnega pastirja. Pred par dnevih sem ga pozabil in se alarm je bil izkljucen? Menda me je to vrtanje res malo prevec pretreslo, heee, heeeee?
Potem pa so pa se lisice, ki tudi zjutraj pridejo na obisk in jim vrzem par kosov mesa. Zadnjo noc pa je mama lisica klicala tamlade. Bilo je bolj klicanje na nevarnost? Nekaj okoli mojega vikenda ji ni pasalo?
Zjutraj pa me je spet zbudila z svojim klicanjem in ko sem nazadnje le, napol zaspan, spoznal kaj ta zvok je, (sem ga najpreje imel za imetiranje krokarja?) sem pa skocil izpod kovtra, (tukaj je ponoci ze okrog nicle in tudi ze nekaj stopinj spodaj) in jo skozi okno opazil ko je prisla izza ceder poleg zimskega/zunanjega stranisca. Sem jo uprasal kaj ji je? Se je ustavila, me nekaj casa opazovala, potem pa je nadaljevala svojo pot. Ni pa vec klicala. Verjetno ji je bilo po godu da sem bil pokoncu in to je bilo zanjo dovolj..?
(Mogoce je mrcina slutila da sem jaz bil napol ubit???)

Zanimivo, kako si Ti to videl, ta kamen, mislim? Res, zelo blizu. Lahko recem "right on!" Samo si sel u drugo smer. Menda Ti ni prislo na misel da bi jaz kaj taksnega pocel, pri mojih letih, mar ne?

Ja, cebele:
Slana je povecini potolkla ze vso zlato rozgo in cebele so kar najevolne ker jim je pasa pred nosom usla. Je se malo cvetocih aster in sedaj one to obletavajo. Pa se nekaj nekaksnih rozic imam posejanih okoli vikenda, toda tam pa cebelice ne dobijo dosti, Razen seveda ce ta stvar skozi dan proizvaja medicino..? Je to nekaksna rastlina ki ima lahko do dva centimetra debelo steblo, izgleda nekaksno kot bamboo? Je votlo in ce jaz to prerezem je pa notri, u steblu polno vode? Ima pa ozke, dolge liste, ki rastejo u krogu na teh obrockih kjer se votlina u steblu koncuje in tadruga zacne. Tudi na teh obrockih rastlina pozene nove cvetove ko zgornji puseljc je ze u semenu. Cvet pa je "pink" in izgleda nekako kot da je majhen cvet Orhide? Ko pa je to u semenu, pa vsak majhen zakeljc cemen kar eksplodira in raznese crna semena vsenaokrog - ce se jih dotaknes. Zena ve ime te reci, jaz pa sem se jih do letos, ali pa lanskega leta, kar izogibal, jih ven pulil. Zato ker se pojavljajo vsenaokrog in so lahko kar do dva metra visoke zadeve, seveda je to u dobri zemlji. U pesku pa lahko zacvetijo ko so samo par centimetrov visoke . Letos pa semena nabiram in jih bom pa kar u grmovja nametal, (celo vrgel na sosedove parcele) ker ta rec raste tudi u spranjah med in na samem golem kamenju. Cveti pa vse do trde slane ali pa prvega snega.
Cebele pa morajo vsaj nekaj nabrati? Ce je toplo so seveda zunaj takoj ko se zdani. Sedaj pa jih cmrlji prekosijo ker oni kar zlezejo noter u cvet in tam prebijejo celo noc. So pa pokonci preden cebele zacnejo izletavati. So seveda bolj kosmati in tolerirajo vec mraza.
Cmrlji ne gredo domov, tako kot cebele. Tudi kolibriji se na tej reci zelo radi pasejo. Posebno sedaaj ko jih nic vec ne futram. U drugem tednu septembra je tukaj treba prenehati z hranjenjem kolibrijev ker morajo odleteti u juzno ameriko. Tisti ki pa jih futrajo pozno jih pa aktualno pobijajo!? Kolibriji ostanejo in ko pa ponoci mraz malo bolj stisne, jih pa pomori. . .
No ja, med kolibriji, cmrlji in srnjad, ki tudi te roze in semena hrustajo, je za cebele bolj tezko da bi kaj nabrale? Mora pa vsekakor nekaj biti, na teh receh, saj vsa ta guzva gre takole naprej kar cel dan.
No ja, tudi ce nic ni, nas pa te rastline kar malo "okupirajo," seveda z mano vred. Jaz ponavadi vsakih toliko casa tudi vse to malo opazujem. . .

Timijan, zanimivo pa najdem to da cebele se vedno prihajajo k stopnicam katere letos gradim in tam umirajo. Ce jih opazim, jih poberem in jih dam na zid. Ne vem kaj jim je, toda ko pa priletijo se pa na tleh mrzlicno, nervozno vrtijo u desno, (clockwise) lahko tudi celo uro ali pa dve. Potem pa se vrtijo u levo, (anticlocwise) in ko to pocnejo se jih vecina kar vidno umiri in nekatere malo poletijo. Nekatere kar zletijo nekam naprej. nekaj pa jih ostane in se spet zacnejo nervozno in kar z mrzlicno brzino vrteti u desno. Ce jih ne opazim in poberem od tal pa za te ni pomoci? Opazam tudi da ce jih pustim na tleh se pocasi pomirijo (ker so onemogle od stalnega vrtenja) in potem umrejo. Te, katere pa jaz poberem in jih polozim na zid se pa takoj umirijo in po nekajcasnem pocivanju nekam odletijo? Ni jih dosti, kaksen dan nic, drugic pa lahko kaksnih pet ali sest? Ko odidem domov in se vrnem pa najdem nekaj mrtvic. Tja pridejo in ko me ni, da bi jih pobral, pa se do smrti zvrtijo.
Sem o tem ze pisal na par ameriskih forumih in na vecini se samo zezajo, ces da bi si jaz moral najti kaksno delo, ker je ocitno da imam na rokah prevec prostega casa. Nekateri pa so mnenja da so cebele bolane ali pa celo ranjene od varoje ali pa so te cisto preprosto samo tastare ki naturalno odmirajo?
Tako njihovo mnenje pa mi ne pase, ker u vsakih zgoraj navedenih primerih bi jaz moral opaziti poskodbe ali pa zaznati da so stare cebele? Tastare so skoraj zmerej izdelane, malo bolj svetlece, "kot dobro rabljen leder"? Ali pa bi moral opaziti vsaj poskodovana krila, itd, itd. . . Meni pa te cebele izgledajo kar normalne (tudi pod povecevalnim steklom)?
Bi pa rad vedel kaj jim je? Vcasih si zamisljam da so pijane ali pa prestrasene? Moj stari ucitelj mi je nekajkrat dejal da jaz nebi smel cebelariti tam kjer sem, ker cebele verjetno nabirajo med u mocvirjih in da so tam strupene vrste medu? Sam pa sem mnenja da so cebele zadosti pametne in da kaj takega nebi nabirale? Lahko pa se tudi motim? Saj niso zadosti pametne da bi se obranile zastrupljenih poljscin? Potem pa tudi ta ni fer?! Saj je to tezko dognati - ker se lahko na takih poljscinah pasejo kar precej casa, lahko tudi samo en dan in ko pa kmet to poprasi ali pa posprica pa jih sveda pobere ker ne vedo da je mozakar cvetove zastrupil. . . . . .
Lahko pa je to tudi nekaj slicnega kot ta CCD? Saj se u obeh primerih cebele preprosto izgubijo? Ne znajo iti domov... U mojih primerih jaz res imam obcutek kot da so pijane, lahko so pa zbegane? Jim nekaj pofali in ne vejo kje so? Vejo pa zadosti da pridejo k mojem delovnem mestu in tam gledajo za pomoc?

Sem pa nazaj na tri druzine, Timijan.
To druzino, nuc, katerega sem kupil od nasega inspektorja, sem pa nazadnje dodal enemu mojemu narejencu. Maticaa je bila trotarka in sem se pa kar dva meseca slepil z zeljo da se bo menda le dobro oplodila in/ali pa vsaj zacela zalegati normalno zalego? Seveda so pa to bile samo sanje - saj zalegajoca matica ne more leteti na praho, ne more leteti, razen ce se ne pripravi na roj in tako shujsa da lahko poleti. . .
Sem jim dodajal zalego, drugace bi pa ze zdavnaj propadle ker je vsa njena zalega bila trotova. Zanimivo pa je bilo njihovo opazanje, da ona ni zalegala u trotove celice, toda samo u navadne celice, celice delavk? Tudi njeno obnasanje sem mnogo dni opazoval. Imel sem obcutek da je presneto dobro vedela da je bilo nekaj zelo narobe. Velikokrat se je vrtela okoli celice in dol spustila zadek, pa ven in tako naprej. Nazadnje bi pa le odlozila jajcece in potem nervozno begala okoli, preden bi jo njen genski nagon pognal da odlozi se eno neplodno jajcece, in tako naprej.
Seveda pa tukaj ni bilo mogoce dobiti matice za zamenjavo. Pa cetudi bi, je pa bilo malo prepozno. Ni bilo vec casa da bi se opomogle za zimo? Mogoce bi se lahko? Kdo ve?
Tako, po prvi slani sem jo pa z velikoooo muko stisnil in ni bilo nic kaj prijetno. Posebno ne ker sem jo opazoval kako je se dolgo migala in se matrala ceprav sem ji tudi glavo stisnil. . .
Cebele pa me imajo se sedaj zacahnanega. Me malo napadajo, toda nobena pa me ne pikne, so samo malo vsiljive in sitne. Sem se jim verjetno zameril z tem pocetjem?
Seveda sem vse to pocel brez dima in u nekih dveh minutah so cebele takoj vedele da sim jim ubil kraljico.
Pustil sem jih tako, en dan in bilo jih je kar zalostno opazovati, kako so bile nervozne in zbegane, ker sem jim kraljico umoril. (Jaz tega ze veliko let ne pocnem. Pustim da cebele same to zrihtajo, saj samo one vedo kdaj in ce je tak poseg potreben?!)
Drugi dan pa sem odprl eno druzino. jim dal pocez casopis in nanj posadil to naklado.
Ves Timijan, ni minilo pol ure in koscki casopisa so padali na mrezasto podnico. Takoj so bile skupaj, toda niti ena pa se ni stepla. Tudi vejico sem pred panj dal, da bi jih preorientiral, toda sem pa opazil da jih je to prevec zmedlo in sem vejico odstranil. Nekaj cebel se je vrnilo na staro mesto ki je samo kak meter in pol stran. Drugi dan sem jih pa ometel u travo in so proti veceru vse sle u druge panje.
Zanimivo pa je to, da se sedaj, cez tri tedne, se vedno nekaj cebel podnevi obiskuje staro mesto in poskusajo priti u stari panj. (To seveda ne drzi ko pravijo da cez par dni ko so u kisti zaprte, se nanovo reorientirajo?) Madonca so bile skoraj teden in pol notri zaradi dezja in mrzlega vremena. Celo precej trotov tam cel dan stika. Bi si mislil da neumni troti nimajo pojma kje so doma in da bi se vrnili u panj iz katerega izletijo. Posebno pa to omenjam zato ker troti vcasih ne letijo za vec dni. pridejo ven ko je vreme ugodno in tudi njih ven pox=zene neki notranji nagon. Vedo pa vseeno od kot so pa skoraj pred enim mesecem prisli??!
Mi je pa zelo zal da ta druzina ni napredovala, ker so bile Kranjice? Upam pa do so tacrni troti oplodili mojo novo matico u druzini od katere sem naredil narejenca z odvzemom stare matice.
Tudi u tem narejencu sta bili kar par tednov dve matici. Tamlada se je pa potem kar nekam izgubila, kot puhljaj dima u prevladujoci veter. . .

Sedaj pa jih tudi jaz futram, za zimo, ker si letos niso nabrale zadosti za prezimitev, da o visku sploh ne govorim. Ena druzina, pravzaprav dve, sta nabrali po eno kisto medu in ko je pa dezevalo je pa ena celo kisto popolnoma izpraznila. Tadrugo pa bi jaz lahko iztocil, pa je nisem. Ni mi mar za med,(Ga imam zadosti za vse moje dni) sem jim pa prav vceraj odkril zadnja dva sata in pustil nad notranjo desko, tako da bodo u par dneh tudi to porabile ali pa odnesle dol. Jutri popoldne pa grem nazaj in jim bom pa dal eno 7 kilsko kanglo sladkorne ki je ze pripravljena. Drugi dve druzini pa bodo verjetno do jutri izpraznili njihove kanglice in ko jih bom pa izvagal bom pa videl ce jim je treba se kaj dodati?

Glavni moj posel ob tem casu je pa da drzim medvede stran. Letos so posebno tecni, nadlezni? Prejsnji teden je en medo celo tukaj na cesti, u sredini mesta, lovil eno 18 letno punco ki je hodila domov iz sole. Se sreca da je bilo zunaj nekaj tapravih mozakarjev in so medveda pognali u drevo, odkoder so ga potem oblasti pobrale in ga odpeljale nazaj u gmajno. Se pa takele zgodbice tukaj slisijo skoraj vsaki dan. Medvedi so letos lacni, ker smo imeli cez osem mesecev neskoncnih padavin. U vsem tem casu smo imeli najvec tri dni kjer ni bilo padavin! Tako da gozdni plodovi niso tako obilni kot bi morali biti. Posebno je bilo letos zalostno z divjimi cesnjami in malinami. Vse belo od cvetja in nobena mrces jih pa ni obiskala ker je bilo usrano vreme in mraz, ki je rezal kar dol do kosti. . .

Tudi veverice vedo da jim je shramba letos bolj picla? Takoj ko sem zadaj na dvoriscu, ali pa kjerkoli u gozdu, me naskakujejo Celo pri cebelah? Kar splezajo na odprt panj in me gledajo u obraz, da bi jim dal pinut... Vsak dan moram paziti da imam zep poln, ker me stalno naskakujejo. Ce jih ne opazim, one kar skocijo na nogo in po hlacnici splezajo gor. Ko plezajo takole po nogi je pa kar tezko da jih nebi opazil. Imajo ostre kremplje in kar dobro spikajo noge skozi hlacnice. . .
So pa tudi veverice zadnjih par dni malo nervozne. Nekaj jih mora preganjati in plasiti? Prilavfajo nekih sto kilometrov na uro in skocijo na nogo, potem pa nekako na pol cepijo na hlacnici in u sprednjem delu gumijastega skornja.
Skrivajo se?
Ko jim dam pinut, pa spet z veliko brzino od enega skrivalisca pa do drugega. Vcasih jih malo poplasim z imitacijo njihovega znaka za nevarnost. Potem imam vsaj nekaj casa mir, dokler se spet ne ojunacijo in me naskocijo. Tudi popolnoma divje iz gozda pridejo. Nekatere se priblizajo samo do nekega enega metra od mene in me od tam gledajo. Jim vrzem pinut in ga imajo u rokah preden pade na tla in ze so u polnem teku nazaj u varnost svojega podzemeljskega doma. Tudi pretepajo se ko ena ujame kaksno drugo ki caka da ji nekaj vrzem. Vecina jih pogrunta da lahko nosijo tudi do tri pinute u ustih. Enega u vsakem licu in enega pa kar pocez pod sprednjimi zobmi.
Letos je vse u gozdu nekam cudno?
Nobenega lesnika se nisem zasledil?
Javorjevih semen letos sploh ni in to je glavna hrana za veverice, chipmunke in sveda vse sorte misi in te majhne golazni. Tudi lisice in sove so letos lacne. ne vem kaj bodo jedle skozi naso osem mesecno zimo?
Curceljev na smrekah tudi ni. nekaj jih je na melih smrekah. na tleh pa so samo tejle od lanskega leta. Hrana za divjad bo to zimo zelo picla. . .

Ja, Timijan, takole si jaz prezivljam in zabavam iz dneva u dan, heeee heee. . . Da bi pa pocel kaj drugega mi pa se na misel ne pade.


Pa lep dan zelim vsem...
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36236Odgovor Timijan
To Sep 22, 2009 10:13 am

Hvala Frank za te zgodbe; uredil sem si, da imam čas in vse počasi, z užitkom prebral. Vsekakor so čebele le del tvojega komuniciranja z Naravo. Tudi jaz sem eno brezmatično malo družinico danes zgodaj zjutraj pometel na deko pred čebelnjak, medene sate pa razdelil družinama, ki sta ropali. Italijanke pa odnesel daleč za skale in v grmovje, za par dni, mogoče bodo one odnehale, pa jih vrnem nazaj in si nemara opomorejo.

Le kako bodo živali to zimo preživele pri vas, me zanima. Si pa pojasnjujem, da se to občasno dogaja, in na nek način vedno preživijo. Saj tudi pre nas včasih jelenjad ne je kaj drugega kot smrekove iglice; celo ližejo z ledu tiste iglice, ki so popadale dol med vetrom. Nekoč sem tako opazoval, v mrazu, en trop srn z mladiči; počasi so se mi približevale in lizale tiste iglice z zmrznjenih tal, ter se mi približale na 20 metrov. Takrat je bilo še zelo daleč do prvih toplih dni in odjuge. Spomladi sem isti trop, malo zmanjšan, srečal ponovno in začutil spoštovanje do teh hčera Narave; preživele so, medtem ko bi človek tam umrl v nekaj dneh, ali še prej. Kot tudi tista breja košuta zgodaj spomladi, v mrazu, ki se sploh ni umaknila, ko sem prišel na 20 metrov do nje. Zaznala je, da nisem nevaren in raje hranila energijo, kot da bi bežala. Spomladi sem tam okoli naletel na košute z mladiči ter jelena, pa si mislim, da je bila tista, moja, tudi med njimi.

Tukaj je precej topla jesen, popoldne je skorajda vroče, zvečer in ponoči pa okoli 10-12 stopinj. Tako da so čebele še kako aktivne; nabirajo veliko cvetnega prahu, pa tudi bršljan v hribu še ni prenehal. Vmes pa stikajo naokoli in preskušajo obrambo ena drugi, in če je družina slaba, probajo napasti. Zato sem žrela zožil na tretjino. Ta čas je za rope precej primeren.

Končujem tudi svoj prvi TBH panj, še največ dela je bilo s pitalnikom (da sem zgruntal preprosto in uporabno stvar); je tak, za dve letvici širine, za dve družini ločeno hraniti, poleti pa je lahko tudi zasilni oddušnik; za delno ventilacijo. Drugače pa tak oreng panj en nerodnež kot jaz konča v enem dnevu; osnovno ogrodje, brez barvanja in detaljev. Cheap and simple.

Tudi k meni pridejo pred hišo čebelce umret, pa na stopnice, a se ne vrtijo, ampak jih le najdem zjutraj tam. In kadar je kaj čudnega pri čebelnjaku, tudi kakšna pride dol, in leta okoli mene, dokler je ne vzamem resno, tudi v pisarno pride. Še posebej, če ravno govorim o čebelah. Nekaj je s tvojimi plesočimi nemara res narobe; ali je hrana, kot praviš, lahko je tudi ugriznjena od varoje (a varoja je že odpadla), vendar takšne ne letijo kaj dosti daleč, morda le nekaj deset metrov. Mogoče pa izvajajo čebelji ples, ki ti govori, da jim nesi nekaj cukra že vendar, pa ker ne razumeš, plešejo do onemoglosti?? Kadar je pri meni kaj takega, grem gor in dobro gledam in vedno najdem kakšno malo presenečenje; npr, da sem pozabil kaj storiti, kaj spregledal, ali je ptič napadel panj ... Včasih samo pomislim na čebelnjak, in začutim nekakšno tesnobo; takrat skoraj vedno nekaj ni čisto v redu. Večino časa pa je vse OK in gledati jih v tem času, kako nabirajo in zalegajo, je res veselje.

No tako, tudi s tvojo pomočjo počasi nabiram izkušnje za naravno (naravnejše) čebelarjenje. Ki pa bo možno le, če bom tudi sam nenehno v stiku z Naravo, kot ti.

Best regards to Grey Bear, t

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 36240Odgovor FRANK IZ KANADE
To Sep 22, 2009 3:43 pm

Timijan, me kar veseli ko berem kako tudi Ti imas resne stike z Naravo. Za te ki pa hodijo okoli "slepi" mi je pa kar malo zal, saj je zunaj ogromno stvari in lepot katerih ne vidijo, se manj pa vedo o cem se gre. Pojma nimajo zakaj smo sploh na tem svetu in kaj je zivljenje vse about..?

Ja, sem tudi jaz razmisljal in me kar stisne pri srcu ko razmisljam da verjetno te cebelice ki tam umirajo - poizkusajo meni nekaj povedati? Se hujse pa je to da ce me prosijo da jim pomagam - jaz pa sem slep u tem primeru in jim ne? Kajti te katere poberem od tal se vidno umirijo in odletijo. Mogoce pa odletijo nekam drugam in tam u miru umrejo?
Nekatere stvari pa mi, ljudje, ne bomo nikoli razvozljali. Samo Bog sam ve zakaj in kako, za nas smrtnike pa bo zmeraj nekaj kamor nas intelekt, nima veze kako dober in razvit, nikoli ne bo dosegel in dojel. pa tudi prav je tako, mar ne?
Timijan, ne se pomanjsevati glede prirocnosti u mizarstvu in o kakrsnemkoli delu se gre. Nobeden ni prfekt. Smo pa eni bolj prirocni kot pa tadrugi in tudi to je tako ustvarjeno iz razlicnih razlogov. saj smo vsi kot prsti na roki, nobena dva si nista enaka. Ta svet bi bil se vecje sranje, kot ze je, ce bi si bili bolj enaki in Bog ne daj, da bi bili tudi perfektni.
Sem pa siguren da so tvoje TBH kiste kar dobro zcimprane in u enem slucaju ali pa tadrugem, cebelcam sploh ni mar kako so zbite in kako lepo pobarvane ali pa celo poslikane. Michael Bush pravi da - "It all works if you let it..." On tudi pravi da cebelam ni mar u kaksni kisti so, star nadelc ali pa tisoc dolarjev draga mizarska mojstrovina iz najlepsega orehovega ali pa cesnjevega lesa. . . Take kot jih bahaci u angliji zelo radi postavljajo u svoje vrtove.

Osebno se jaz dosti ne strinjam z Bush-ovim klepetanjem in njegovo filozofijo. Sranje, na hitro zbite in vsekakrsne kiste , nepobarvane in napolj strohnene mi osebno ne pasejo. Jaz imam rad nekaksen red okoli bajte in malo osebne casti in ponosa u kar se polotimo. Moj oce mi je stalno trobil da ce je neko delo vredno mojega posega/dela potem naj bi bilo tudi vredno da se ga naredi tako kot je treba. Glede zmoznosti dobrega dela je pa tako da ce cloveku ni mar kaj mu iz rok pade potem bo to bolj skromno in klavrno narejeno. Z malo vec ponosa, poguma in self respekt, potem pa se stvari odvijajo na drugacni ravni in koncni rezult je pa potem bol,j privlacen za oko in tudi okolica in okolisniki jo zaznajo in spostujejo...
Tudi jaz sem 12 let kamne klesal in sto feet dolgo vijugasto skarpo sezidal. letos pa sem stopnice zbetoniral in sedaj zopet kamenje klesem za stranski zid okrog teg okroglih stopnic. Veliko ljudi me spika ces: kdaj bo pa ta Chinese wall fertik? Celo od doma mi eden trobi da bi on te stenge zavrsil u dveh dneh. Ja, mogoce bi jih, toda ne na mojem dvoriscu. (Moram Ti pa tudi povedati da na notranji krivulji te skarpe/stopnic je pa cev zazidana u zid in od tam bo pa voda tekla u "pond z vsaj dvemi Koi ribami.) Sedaj ko miniram, no ja se vrtam to skalo je na vrhu ena majhna luzica z lepim mahom itd. jaz to vsak dan malo z slouhom prilivam, da se ne posusi in mah ne oveni. je to kar majhna oaza, kjer zabe, "leopard frog" vsako leto izleze lepo kolicino jajc in mlade zabe se izkotijo/izlezejo ali karkoli je ze domaca beseda za to pocetje? Ja, smesno je kako jaz to obozavam in ko me ni tam, jaz celo stalno imam te zabice na mislih. vecina se jih porazdeli po parceeli in gre celo u gozd in jezero, majhen zaliv pred vikendom. Dve pa stalno ostaneta u tej oazi na vrhu skale. Ko pa sem te zadnje tri dni vrtal je pa ves drek in olje slo tja in sigurno sem pa to unicil. tako da me kar malo zalosti, toda kaj ces tudi ta mali zabji raj mora past napredku. Zato pa imam ze najmanj 15 let to umetno jezerce na mislih in ce me zima ne ujame upam da bom zmogel in jim naredil se lepso oazo kjer bodo brez strahu zivele. (u sedanji, tamali luzici jih pa seveda racooni pograbijo in veliko jih ne prezivi. celo ko kosim travo okoli bajte moram dostikrat pocakati da odskacejo u zaklon. (vcasih pa kaksno tudi pokosim in tudi to me zelo prizadene...
No ja, te dve zabici pa sta vedeli kaj sem imel u mislih ko sem zaceel vrtati, sem jih iskal toda so jo pa verjetno pobridsale u sumo ker jih u luzici ni bilo. (Upam da jih niso moje lisice ujele?)
No ja Timijan, spet jaz malo bluzim, heeee... Toda tako pac u Naravi je in vse ima svoje mesto in pravo za obstoj, mar ne?

Sedaj pa moram zbezati, Worden/gazdaric je ze nestrpna... Morava u stacuno po fasngo za moj vikend in potem pa odjadram, ker cas bezi in delo me caka.
(Me pa sedaj bega tale Dexpan, zadeva za miniranje skale. Klinc bo naredil 400% dobicka pri prodaji, Sem pa ze na netu nasel en plac u Britanski Columbiji kjer to prodajajo za eno tretjino kar to tukaj kosta, samo nimam pojma kako bo z sibanjem na moj dom. No ja, ne bom pa hitel z miniranjem, ne z takimi cenami. Ves Timijan, penzija, ceprav dobra, se pa stegne samo tako dalec. Kar je pa u rezervi je pa ze zacahnano da bo slo k mularijo ko me mMatilda pobere, Pa kaj ces...
Bom pa verjetno celo luknje zalil z vodo in bomo videli ce bo nasa zima to skalo razbila. (lanska zima je bila kot nalasc za to pocetje saj smo skoraj dva meseca imeli temperature blizu -50stopinj C. Razbilo mi je dosti reci in celo cesnje in kostanjeve sadike so eksplodirale. Sok u deblu zmrzne in eksplodira kor kanon. Tudi igle, oziroma vejice iz jelk odmrznejo in padejo na tla. Tako da kaksno leto ves nov les propade...

Lep dan Ti zelim Timijan in seveda tudi vsem ostalim ki si vzamejo cas za moje bedarije in kracarije...

(Ne pa zameriti za napake, nimam casa da bi prebrl in kaj popravil...) ce bi znal slikce nalepiti bi pa kaj nalimal da vidite s cem se tam ukvarjam?
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 36241Odgovor Timijan
To Sep 22, 2009 9:56 pm

Frank, zelo zanimivo in poučno! Tudi nasmeje se človek malo, ko praviš Chineese wall ...
Nekatere stvari pa mi, ljudje, ne bomo nikoli razvozljali. Samo Bog sam ve zakaj in kako, za nas smrtnike pa bo zmeraj nekaj kamor nas intelekt, nima veze kako dober in razvit, nikoli ne bo dosegel in dojel. Pa tudi prav je tako, mar ne?
Kako prav imaš! Dr. Karl von Frish, nobelov nagrajenec, je 40 let proučeval govorico čebel. Delal je poskuse in poskušal razvozljati čebelji ples. Veliko mu je uspelo in bil je znan kot tisti, ki se pogovarja s čebelami. Na koncu se je predal, kapituliral pred čebelo: "Človek naj si ne domišlja, da ima monopol nad govorico, še manj pa nad inteligenco v stvarstvu." Čebelo je smatral kot popolnejšo na teh dveh področjih.

Glede "usranih kišt" se strinjam s teboj; do čebel je potrebno imeti spoštovanje, kar se izkazuje tudi v primerni obliki in izgledu panjev. Če so to le nemarne gajbe, je jasno, da ima čebelar čebele le za svoj profit. Frish je še rekel: "Živali-stroji ne obstajajo!" To pa je tudi moja čebelarska filozofija, še preden sem slišal za Frisha: Čebele niso mašine za denar!

Če skala ni tista trda in"mastna", žilava, je možno, da bi ti zima stvar dobro napokala. A z "pikhamer-jem" pa ne bi šlo? Pri nas se dandanes malo minira, uporablja se ta veliki bager s špico. V gozdovih pa tudi že dolgo ne delajo gozdnih cest z miniranjem; neka čudna zverina se zažene kamorkoli v breg, lahko je tudi trimeterski zid pred njo ali kupi trdnih skal, visokih meter ali več, pa ko prideš čez nekaj ur, je tam že lepo povaljana "cesta", široka kake tri metre. To me kar žalosti in jezi; kajti sedaj vlečejo te poti kjerkoli v pragozdu in vsi tisti tropi jelenov, košut, srn, divjih prašičev in celo medvedi so se od tega nabijanja in hrumenja in smradenja nekam poskrili. Še so naokoli, a vidiš jih pa zelo zelo zelo težko. Od medvedov najdem samo še dreke in stopinje, včasih pa sem srečal po štiri kosmatince skupaj ... No, najem take mašine/zverine niti ni tako drag, se da kaj zmeniti, samo od skale je odvisno, če se izplača: če je skala tista, ki uničuje svedre, ker slabo izpihavajo kamniti prah, potem bo najbrž miniranje še najboljše. Če pa je skala krhka, pa bi z mašino morda šlo? Tukaj se plača na uro dela.

Hvala ti za vse modrosti in razmišljanja, it all works if you let it, praviš, best regards, t

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

KAJ JE "TISTO ZADAJ?"

OdgovorCOLON # 36715Odgovor Timijan
To Nov 03, 2009 3:31 pm

Pozdravljeni slovenski čebelarji. Sicer sem nekako sklenil, da se spet oglasim šele, ko pridem do močnih čebel, brez kemije, torej čez nekaj let (letos sem pri poskusih storil napako in izgubil nekaj družin), pa bi vseeno rad podelil nekaj mojih razmišljanj, ki pa niso le moja. Namreč, v vaših postih večkrat berem tele besede: »Varoja ni pravi problem, biti mora še nekaj drugega ...!« A nihče ne zna povedati kaj je tisto »drugo«, tisti resnični in skriti vzrok propadanja čebel na zahodu. No, bom pa jaz povedal, četudi se nekateri od vas ognjevito ne boste strinjali, medtem ko tisti v tujini, ki jim čebele cvetijo brez kemije, temu pritrjujejo.

Res je, da obstaja še nekaj drugega zadaj. Ta stvar je bila porojena pred morda okoli 120 leti in je trajala cca. 50 let. To so umetne satnice velikosti okoli 5,4 mm. Prosim, berite dalje, ker stvar postaja kriminalka:

Satnice z nastavki celic okoli 5,4 mm so si izmislili čebelarji, ki so želeli povečati donos medu. Na ta način so povečali čebelo (s predvidevanjem, da bo večja čebela tovorila več medičine), pa tudi izumili povečane celice za shranjevanje medu, ki so istočasno tudi enakih velikosti, kar olajšuje delo. In res, donosi medu so se drastično izboljšali. Moja trditev tukaj je: človek je stvari prilagodil le sebi in svojim potrebam, pri tem pa preveč pozabil na potrebe čebele. Večja čebela pa je definitivno bolj občutljiva na bolezni in škodljivce! Zakaj?

Sedaj bom malo preskočil v sosednjo panogo, potem pa se takoj vrnil z možnostjo rešitve problema pri malih in srednjih čebelarjih. Pazite: kot ste lahko že prebirali, je gorski kmet Sepp Holzer;
http://www.krameterhof.at/en/index.php?id=videos
iz nemogočih gorskih razmer naredil pravo evropsko oazo raznovrstnih kmetijskih pridelkov, rib in živali, in to le z dobrim poznavanjem naravnih zakonitosti. Sedaj ima po svetu na tisoče učencev. Podobnih zadev se je loteval Japonec Masanobu Fukuoka,
http://www.context.org/ICLIB/IC14/Fukuoka.htm : ozelenjevanje puščav;
http://fukuokafarmingol.info/ , http://images.google.si/images?hl=sl&so ... 2&aq=f&oq= ), ki je še pri 95 letih »oživljal puščave". In to brez kemije, gnojenja, uničevanja plevela in podobnih sodobnih znanosti. Njuna spoznanja lahko vsakdo uspešno poskusi pri sebi na vrtu ali v betonskem koritu na balkonu bloka. No, bistvo oživljanja mrtve zemlje je v globokem kompostiranju s svežimi ostanki narave ter v RAZNOVRSTNOSTI semen, sejanih skupaj. Na tak način rastline med seboj izmenjujejo hranilne snovi, tiste s plitkimi, srednjimi in globokimi koreninami, in v par letih vsako mrtvico spremenijo v plodno zemljo. Dokazano več 10-tisočkrat. Holzer pravi:

Večja ko je različnost rastlin, manj je parazitov in bolj je sistem stabilen.

Zaradi tega tako on kot Fukuoka kot tisoči njunih učencev sejejo tudi po 50 vrst semen premešanih skupaj, na ustrezno pripravljeno pusto zemljo. In prej omrtvela področja spet oživijo. Npr. dandanes ljudje pri industrijski pridelavi posekajo mešane gozdove, naredijo gozdne nasade z eno samo (industrijsko)vrsto drevesa, in pa polja monokultur, kjer intenzivno pridelujejo pridelke. A taki enolični sistemi se zelo hitro začno sesuvati: zemlja v nekaj letih, desetletju, postane neplodna, polja postanejo travniki, na katerih se pase živina, ali se jih kosi za živino, voda pa preko teh monotonih gozdov in travnikov med nalivi brez zadržkov plane proti dolinam, in s seboj odnaša zemljo, ki jo nalaga na dno rečnih korit, zaradi česar reke v nižinah poplavljajo z vse večjimi katastrofalnimi posledicami. Ljudje pa kupujejo drago hrano ali pa so lačni. No, ta stvar se da zelo dobro sanirati, če je nekaj dobre volje, opisal sem le, kaj vse nam prinaša ENOVRSTNOST, ENOSTRANSKOST, MONOKULTURNOST v kmetijstvu: katastrofo.

In sedaj hitro nazaj na čebelarstvo (da ne pobegnete): Moja druga trditev: Kranjska sivka je pred 150 leti in nazaj bila MANJŠA od današnje slovenske ali evropske čebele. Take čebele, kot jih imamo dandanes mi, niso obstajale nikoli pred tem, četudi so na zemlji prisotne 150 milijonov let! Današnja čebela je povečana na umeten način, s pomočjo velikih umetnih satnic. Pri tem pa je napaden bistven element naravne odpornosti: RAZNOVRSTNOST. Namreč, čebele v naravnih pogojih vzgajajo svoj zarod tako, da se polegajo čebele različnih velikosti: tam od premera celic izpod 4,6 mm pa vse do 5,4 in celo več! Ravno ta RAZNOVRSTNOST je eden glavnih graditeljev večje naravne odpornosti na bolezni in parazite, tako pri ljudeh kot pri živalih in rastlinah. Pri debati o tej temi s čebelarjem, ki se nekoliko spozna na naravno satovje, so mu te moje misli obudile spomin in opomnile na možnost, da čebele na naravnem satju v času hujšega napada varoje začno pospešeno graditi satje z manjšimi celicami v sredini satov, ter da se zalega takrat skoncentrira predvsem na takih satih. Če k temu pripomore še čebelar, ki odstrani kak stari sat, ga čebele v enem ali dveh dneh nadomestijo z novim satom s precej manjšimi celicami v sredini! Seveda imajo s satnico precej več problemov in je v takem položaju sploh ne gradijo.

Tudi sam sem opazil, ko mi je profi podaril star in gnil 9-satni prašilček, da je bilo notri kar nekaj mrtvih čebelic, ki so bile nenavadno majhne, rojene pa so bile iz delcev satja, ki so ga čebele zgradile spodaj, pod spodnjo letvico, povezani pa so bili s podnico, in to v starem panjičku, ki ima spodaj precej večji razmak kot današnji novejši AŽ panji. Očitno so čebele, v paniki, začele vzgajati manjše čebele???

Sodobno čebelarstvo, tako kot kmetijstvo, ne pozna naravne RAZNOVRSTNOSTI. Drug napad na raznovrstnost s čebelarjeve strani se zgodi tudi zaradi večje čebele: namreč, večje čebele ne zmorejo nabirati nektarja na drobnejših cvetovih, kar pa manjše čebele, rojene iz manjših celic, zmorejo. Moja trditev: raznovrstnost velikosti celic v naravi ni naključna: večje čebele prinašajo nektar (in cvetni prah) iz večjih cvetov, srednje in manjše (rojene sredi satja) pa so sposobne nabirati hrano tudi na manjših cvetovih in cveticah. Na tak način je naravno poskrbljeno za raznovrstno prehrano čebelje zalege, ki je enako pomembna kot raznovrstna prehrana pri ljudeh. O tem ni nobenega dvoma.

Tretji udarec raznovrstnosti v čebelarstvu naredi čebelar, ko čebelam nudi enolične paše, po možnosti na poljih monokultur. Tudi ta primanjkljaj pri čebelah zmanjšuje njihovo moč. Kakšni bi pa mi bili, če bo jedli pretežno le makarone ali krompir?

Poskusi s satnicami 4,9 mm

Ko sta Dee in Ed Lusby končno uspela vzgojiti čebele na 4,9 mm satnicah in s tem dokončno premagala težave z varojo, ju je svet poskusil slediti. Tudi pri nas so nekateri čebelarji (tudi člani tega foruma) poskusili s satnicami 4,9 mm, a doživeli neuspeh, kajti čebele so jim gradile grozne zadeve (nekaj fotografij je na spletni strani Branka Obranoviča). In so odnehali. Temu bi lahko rekli nedoslednost, kajti pred tem bi se morali pozanimati, kako in zakaj je uspelo Lusbyevima. Bilo je takole: pri prehodu čebel iz 5,4 na 4,9 mm široke celice sta izgubila 90% svojih družin!! Iz preostalih pa potem vzgojila čebele, uspešno odporne na varojo. Seveda onadva svetujeta postopen prehod: najprej 5,4 mm, čez nekaj let 5,1, in potem šele čez nekaj let 4,9 mm! Le kako bodo čebele, debele 5,4 mm izdelale 4,9 ali še manjše celice? To je tako težko kot sebe stlačiti v tri številke manjšo obleko ali čevlje, se mi zdi.

Kakorkoli; težje je spraviti čebele nazaj na manjšo številko, kot jih povečati, pa so za povečanje potrebovali 50 let, da se je prijelo v zahodnem svetu.

A pustimo satnice pri miru. Pameten moderni srednji in mali čebelar se jih bo izogibal, ker na vsak način preprečujejo zdravo raznovrstnost v čebelji družini. Poglejmo naravno satje: raznovrstnost velikosti celic poraja raznovrstno velike čebele, ki se rojevajo z dva ali mogoče celo več- dnevno razliko, kar pa varoji zelo otežuje uspešno razmnoževanje. Imamo kak dokaz za to trditev? Morda: poglejmo apis cerano, vzhodno čebelo, pa apis scutellato, afrikanizirano čebelo, ki sta obe MANJŠI OD EVROPSKE ČEBELE. In (v veliki meri) odporni na varojo. Moja trditev je, da je bila tudi Kranjska sivka pred uvedbo satnic tako velika, oziroma majhna in zato odpornejša. Morebiten dokaz: ko so v Sloveniji začele na veliko umirati družine zaradi varoje, so mnogi belokranjski čebelarji odhajali po nove družine preko Kolpe v hrvaške vasi in tam kupovali čebele iz košev, tamkajšnji kmetje-čebelarji pa so jih le debelo gledali, kajti za varojo še slišali niso, niti je videli, ker ni bilo potrebno, da bi jo iskali. Ko pa so tudi tisti kraji čez čas prešli na veliko svetovno zmoto, sodobno čebelarstvo, so padli v isto omako, v kateri smo zdaj mi. In nikakršno ogrevanje panjev, novi kemični pripravki, postopki, tega trenda ne bodo dolgoročno obrnili v pozitivno stran. To lahko naredijo le naravnejši pristopi v čebelarstvu. Tako imenovani »naravni čebelarji« bodo postopoma, z muko, ta negativni trend obrnili navzgor. A do takrat bo preteklo še kar nekaj vode, zaradi okorelosti zdajšnjega sistema in Zvez, ki ne sprejmejo niti tistih najosnovnejših novih spoznaj svojih kolegov iz drugih držav, ki so že povsem v oči bodeča.

Seveda so še mnogi drugi vzroki šibkosti čebel, tisti, ki prihajajo od zunaj, od »napredka«, a tukaj sem govoril o tem, kaj čebelar novega časa lahko naredi, kot protiutež sodobnemu načinu življenja: bolj ko nas ta pritiska s svojo nenaravnostjo, bolj se mora čebelar vračati k Naravi. Mnogi na svetu so to že doumeli, mnogi smo začeli čebelariti prav iz tega razloga. Mnogi pa tega ne bodo žal nikoli doumeli ali sprejeli.

Seveda ta moja tema odpira cel kup novih spoznaj in nujnih akcij za tiste, ki želijo čebelariti na naravnem satovju (mimogrede: naraven čebelji razmak med satom in podnico je 1-2 cm, kar pa sodobni čebelar onemogoča: če čebele slučajno kaj zgradijo na podnici ali spodnji letvici, tisto brž in ihtavo postrga, »da ima red«, čebelam pa onemogoča vzdrževanje optimalne klime in s tem optimalnega zdravja. Postaja mi vse bolj jasno, da bom moral AŽ panje kmalu »pokuriti«, kot ste mi mnogi že svetovali, oziroma uporabiti kot knjižne omare (za čebelarske knjige :lol: ), ter zamenjati s panji, kjer bodo čebele lahko delale naravno satje in to vse do podnice, če jim bo odgovarjalo). A o teh stvareh zaenkrat ne bom govoril, kajti pred tem si moram rezervirati neke stvari pri tistih, ki so že korak ali dva pred mano.

Tako, to je »tisto zadaj«, kar uničuje naše čebele, tisto kar vsi nekako slutite, a nihče ne izusti, kajti zahtevalo bo korenite spremembe. Le komu pa se ljubi spreminjati, če ni že v popolni krizi? Ta prispevek je napisan za napredne ljubiteljske čebelarje do 30 panjev, ki so voljni iskati močno čebelo, takšno, ki ne potrebuje kemije, da preživi. Napredek gre namreč nazaj k Naravi, druge poti ni, kot vidite. S spoštovanjem do vseh čebeljih ljudi v Sloveniji, t

PS. Nekaj od zadev na tem forumu v zvezi s čebelami sem prilepil tudi na svojo spletno stran:

http://www.eikiryu.si/cebele.html in http://www.eikiryu.si/CEBELE_NAR.html
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov