NARAVNO ČEBELARJENE

SUBTILNI ASPEKTI ČEBELARSTVA... nov pogled....
BUTTON_POST_REPLY
Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35501Odgovor Timijan
Pe Jul 17, 2009 9:29 am

Frank:
Za naraven nacin je pac najbolj pomemebno to da cebele SAME ZGRADIJO tak sat ki jim najbolj pase.
Torej, nobenih satnih osnov se ne sme uporabljati. Nekateri se celo izogibajo trakovom..? (Ce niso zgrajeni doma, iz neoporecenega voska.)...

...Tako, vsak panj je lahko NARAVEN, ce le odvrzemo tovarnisko valjane satne osnove, se izognemo zdravil in damo cebelam mir in sans da se same zacnejo brigati za svoj obstoj.
Trakovi morajo biti od domačega voska ter zvaljani v gladek trak, tako da se velikost celic na noben način ne vsiljuje čebelam.

Drugače pa, kot pravi Frank, so koši najboljši, a predvsem koši z letvicami zgoraj povprek. Zakaj letvice? Zato, ker mora bodoči Slovenski naravni čebelar misliti na prihodnost, ki bo taka, Ameriška: z zakonom bodo prepovedali panje, v katerih plodišča inšpektor ne bo mogel pogledati vsak trenutek, ko se bo za to naprdnil. Tak zakon bodo sprejeli tudi pri nas, celo z žegnom ... se ve koga. Zaradi tega bo lahko najvišji dosežek naravnega čebelarstva visel na letvicah.

Res je, da celo TBH panj lahko postane industrijski, kako, sem že napisal; gre se torej za pravilen odnos in kot pravi Frank, skoraj v vsakem panju se lahko čebelari naravno.

No, skoraj v vsakem, po mojem; če nima možnosti, da bi čebele naredile velik in močan venec nad plodiščem, bo to bolj težko?? Torej v AŽ primeru; vsaj 3 etaže ali pa Grajševe variante panja?

Najpomembnejše je torej troje:
- da same zgradijo naravno satje, brez satnic,
- da imajo možnost velikega venca medu, kar pomeni eno naklado (etažo) nad plodiščem,
- ter da se stremi k popolni ne-uporabi kakršnih koli kemičnih posegov v panju, kadarkoli v letu.

Vse to je možno, je že bilo, in tudi je, v primeru 10.000 naravnih čebelarjev po svetu
Lp t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 35513Odgovor janezveliki
So Jul 18, 2009 7:14 am

Timijan in Frank.

Razumel bi, da ob vseh ukrepih za EKO čebelarjenje, čebele nabirajo med v EKO prostoru, ne pa v tako onesnaženem okolju zemlje, zraka in vode, kot so sedanje razmere na našem planetu. Ta med ni kaj bolj ekološki od ostalih medov, če ne gre za kaj drugega, kar sem spregledal v celotni debati.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35519Odgovor Timijan
Ne Jul 19, 2009 7:26 am

Janez, saj vidiš, kam gre ta svet; zakaj se čebelar ne bi potrudil, da vsaj z njegove strani ne dela nenaravnih reči: kemoterapij z "zdravili" in kislinami, vsiljevanje satnic, ki so pogosto kemično onesnažene, preprečevanje čebelam, da si uredijo življenje vsaj približno tako, da jim imunska odpornost ne pade pod optimum, lastno škropljenje s pesticidi okoli habitata lastnih čebel, odvzem vsega medu in siljenje z umetnim sladkorjem ...

Če čebele prinašajo strupe v panj, se to takoj odrazi na njihovi zalegi, obnašanju in pridelku. In iz takega panja ne dobiš nič, torej tudi slabega medu ne ali pa le zelo malo. Četudi imaš pod stojiščem precej malih vinogradov, zaradi druge obilne paše nad njim (lipe, javor, smreka, kostanj, jelka, bršljan, sadno drevje ...) ni krize iz zunanje strani, ampak težave predvsem prihajajo s strani čebelarja; ta je zaenkrat najhujša čebelja bolezen, poznana v svetu. Za dodatno razumevanje, zakaj je to tako, te vabim, da prebereš spodnji zapis. Lp t

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35520Odgovor Timijan
Ne Jul 19, 2009 7:27 am

Poklical je moj čebelarski prijatelj in malo sva debatirala o možnostih naravnega čebelarjenja v dvojnem AŽ panju – Dvojčku. Med razgovorom se je spomnil svojega otroštva, ko so imeli doma nekaj košev čebel, pa tudi vsak sosed je imel po nekaj košev ali pa nekakšnih panjev, ki so še najbolj spominjali na kranjiče. Potem je nenadoma z vso notranjo gotovostjo in drugačnim glasom začel govoriti naslednji »zakon« naravnega čebelarstva:

Razmerje MEDNI VENEC/ZALEGA v naravnem panju

Dejal je: »Pri sebi imam majhen panjiček s štirimi mini satiči, to sem v par minutah naredil za mini rojček, ki je prišel v moj stari čebelnjak. Ko sem jih te dni pogledal, sem opazil isto, kot tudi v preteklosti, ko sem čebelaril s koši; obstaja popolno razmerje, ravnovesje, med velikostjo mednega venca in velikostjo zalege.

Če gledamo naravni panj: vedno je povezava med vencem in zalego pod njim; kolikor je zalege, toliko je venca in kolikor je venca, toliko je zalege. Družina brez močnega venca je le pol družine, je kot človek brez nog = invalid. Nikoli se v nobenem naravnem panju ne zgodi, da je veliko zalege, nad njo pa ni močnega venca medu. V »industrijskem« panju, kjer iztočimo med vse do zalege, pa je tako: zalega, brez zalog. A to je za čebele izjemen stres, kajti razbit jim je milijone let star notranji program, ki vedno natančno ureja razmerje zalege glede na medni venec. Zaradi tega oslabi tudi zalega.

V industrijski varianti čebelarjenja čebele prav tako razvijajo zalego glede na med zgoraj. Če pustiš med nad plodiščem na miru dva tedna po končanju zadnje paše (kot sva storila midva), spodaj dobiš 8-10 okvirjev zalege, le pri zadnjih stranskih satih je nekaj medu. Tudi tu se čebele natančno držijo razmerja: zalega/medni venec.

Ko pa si čebelar najde čas in iztoči vsa medišča, medu zgoraj ni več, kar pri čebelah povzroči hud stres, šok, na katerega se takoj, v nekaj dneh, še tisto jesen, pozimi ali spomladi, odzovejo z raznimi hudimi težavami, boleznimi, čebelar pa z izgubami. In to četudi jih čebelar začne hraniti s sladk. sirupom (kar je še en dodaten stres; predelava sladkorja v zimske zaloge in hranjenje zimskih čebel s tem umetnim nadomestkom), je to za čebele prehud udarec, da bi zmogle obdržati vsaj optimalno vitalnost. Vsemu temu pa sledijo še prve preventivne kemoterapije z MK, ki ji sledijo kemična zdravila ter končna, udarna kemoterapija z OK takrat, ko bi morale že mirno spati zimski spanec.

Običajni čebelar trdi: »Čebele bodo razvile ogromno zalege, a medu zame ne bo!«. To je res, a velja samo za industrijski panj in način čebelarjenja (AŽ, LR ...), kjer so čebele že močno zmedene zaradi pregrobih posredovanj človeka in zato slabotne. To se dogaja pri slabotnih družinah. V naravnem panju je to nemogoče: pri toliko in toliko zalege bomo našli vence medu, ki so tej zalegi primerne velikosti. In še več; ker v naravnem panju čebelar dopušča čebelam dovolj prostora za plodišče, najmanj 2 etaži, z dodatnim njihovim »vencem« medu celo najmanj tri (s tem jim omogoči gradnjo in širjenje po njihovi volji in v veliki meri preprečuje rojenje), je čebel v takem panju vedno veliko, jasno pa je, da veliko čebel prinese vsaj dvakrat več medu. Če jim čebelar da na razpolago tudi dovolj velika medišča, se bo tega resničnega viška medu tudi zanj nabralo v zadovoljivi meri.« Tako je povedal.
-------------------------------------------------------------------------------------

Zaradi vsega tega se ta dva znanja: industrijsko in naravno, ne smeta mešati: kar trdijo industrijski čebelarji je vse res, a to velja le za industrijski način čebelarjenja. Ker pa naravnega niso preizkusili oziroma ga ne morejo razumeti, gledajoč skozi svoj industrijski panj in izkušnje z nevrotičnimi čebelami, je za rešitev sedanjih problemov nujno stopiti korak nazaj k Naravi.

Čebele niso naši poslovni partnerji, ampak naši partnerji pri skupnem zdravju; dajejo nam med in propolis (morda si ukrademo še cvetni prah in matični mleček), ne dajejo nam pa velikega denarja. To ni njihov namen: one prinašajo samo zdravje; tako pokrajini, kjer se nahajajo (tam, kjer je dovolj čebel, so tudi pridelki kakovostnejši, ne le obilnejši), kot ljudem. Vsakdo si lahko od njihovih viškov vzame nekaj za svoje zdravje, če jim je hvaležen in jim vrača s tem, da jim omogoča čimbolj naravno življenje in veliko miru, kdor pa želi iz njih iztisniti predvsem velik denar, se mu začne dogajati to, o čemur govorijo pravljice skozi tisoče let: zdravilo se preobrne v ne-zdravilo, zdravje v ne-zdravje in dobiček v ne-dobiček. Bi res želeli?

Lep pozdrav vsem, ki imajo oči v srcu, t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 35533Odgovor janezveliki
Po Jul 20, 2009 7:57 am

Timijan.

Se strinjam z povedanim, bojim pa se, da se ni mogoče izogniti nekaterim dejavnikom in tako je še tako EKO le napol EKO. Mislim, da smo ljudje le kratka epizoda v življenju čebel in bo kmalu vse tako kot je bilo pred tem, ko je človek kot največji uničevalec narave začel s svojim delom na Zemlji. Čebele so preživele hujša obdobja kot je današnji čas in za njih je v bistvu vse naravno, tudi poskusi človeka, da bi jih zasužnjil. Človek hoče biti pametnejši od njih in kar naprej izumlja neke nove mučilne naprave, (beri panje), da bi jim ugodil in pobral več medu. Čebele bodo brez problema prebrodila to težavo (človeka) in ohranila svoj obstoj.
Kar se tiče obnašanja čebel glede na različne pogoje v panjih, pa se tudi strinjam in iz svojih izkušenj lahko rečem, da imajo čebele lahko popolnoma drugačna obdobja staranja ali nabiranja, kakor se sicer misli. To verjetno opažajo vsi čebelarji, le pozornosti ne posvečajo temu, saj je pomembno le, da je panj poln čebel in posledično medu.
Za hude čebele vsi priporočajo zamenjati matico. Iz svojih izkušenj povem, da sem imel že večkrat take čebele in sem na panje naredil križec s kredo, da bi vedel katere so hude. Pri naslednjem pregledovanju pa sem opazil, da so hude druge, ne tiste označene. Mislil sem, da sem se zmotil in naredil nove oznake. To se mi je zgodilo parkrat, dokler nisem prišel do zaključka, da so čebele hude in pikajo zaradi drugih vzrokov in ne zaradi matice. Panj v katerem je nekaj narobe, se bo obnašal drugače in posledica so drugačno obnašanje čebel. Tisti, ki zamenja matico in je potem panj v redu, je gotovo s posegom v panj nekaj spremenil tako, da se je stanje popravilo. Za primer lahko navedem panj, katerega sem se izogibal nekaj časa, saj se mu nisem smel niti približati, že so bile vse v meni in me pikale. Enkrat pa sem le moral pogledati kaj je narobe in ko sem dvignil naklado, sem opazil, da je ob robu matične rešetke vsa obgrižena kot bi jo obgrizel polh. Ob natančnem pregledu sem našel nad rešetko mlado neoplojeno matico, ki seveda ni mogla na praho in čebele so storile vse, da bi matico osvobodile, mene pa opozorile s svojim vedenjem, da je nekaj narobe. Če bi bolj opazoval panj bi že prej ugotovil, da je nekaj narobe z njim, saj sem pred žrelom sicer opazil kot žaganje droben prah a nisem nič ukrenil, da bi ugotovil od kje je. Zato vem, da je najprej potrebno take čebele pozorno pregledati in vzrok se bo gotovo odkril, saj nas čebele s tem le opozarjajo na napake, ki jih delamo.
Na TV sem videl kako v Afriki "čebelarijo" domorodci, kjer ta obrt prehaja iz očeta na sina. Oče in sin sta v džungli opazovala ptiča, ki se kolikor sem si zapomnil večkrat dnevno hrani s čebelami. Zalezovala sta ga dokler ju ni pripeljal do dupla polnega čebel na visokem drevesu. Oče je splezal na drevo in brez zaščite segel v duplo po satje polnega medu in verjetno tudi zalege. Odtrgani kos je dal v nekakšno košarico in jo spustil sinu na tla. To je ponovil še parkrat in rečeno je bilo, da on dobro ve, koliko sme odvzeti, da ne uniči družine, saj je med in tudi zalega v njem odlično hranilo. Sin pa se je učil veščine že s tem, da je moško prenašal verjetno boleče pikanje srditih čebel. Od ne EKO-loškega čebelarjenja je motilo le dimljenje čebel z tlečo cunjo ali nečem takim podobno, ki pa ni dosti pomagalo.
Toliko o subtilnih aspektih čebelarjenja z moje strani.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

Hude družine in "ta mlada"

OdgovorCOLON # 35534Odgovor Timijan
Po Jul 20, 2009 10:13 am

Hvala Janez, z velikim zanimanjem smo to prebrali. Res je, kar govoriš o hudih družinah, tudi sam imam včasih kakšno. Naj v potrditev tvojih izkušenj navedem en primer: letos sem v dveh velikih panjih preskusil, koliko časa potrebujejo čebele da matico "naterajo" ven na praho. Razlika med enoetažnim in tri-štiri etažnim je velikanska, tudi en mesec, preden najdeš prva jajčka. A to se veliki družini čisto nič ne pozna, kajti ker čebele ne skrbijo za zalego, živijo tudi več kot dva meseca, ne le tri tedne, kot učijo knjige. Torej, taka "brezmatična" družina ti da kar nekaj medu edino, če ji dodajaš po kak košček zaleženega satja; iz njega pa itak ne potegnejo matičnikov. Če pa jih pustiš na miru, je kot v socializmu; ni šefa (šef dremlje v kotu) in nihče ne dela. Torej, po dooolllgeem času, ko so tiste čebele povsem krotke in brezdušne, zgubljene, enkrat odpreš panj in že takoj vidiš, da te želijo likvidirati. Če jih pokadiš, se ne umaknejo, še bolj skočijo na mrežico. Če jih odpreš, se začne pekel; ne dim, ne voda ne pomagata. Zato jih takrat ne smeš odpreti, ampak iti ves vesel pogledat na žrelo in če je primeren dan, ali naslednji, vidiš, da so končno začele prinašati velike bunke cvetnega prahu. Čez nekaj dni že najdeš ličinke v celicah.

Iz tega lahko sklenem, da mnogim čebelarjem, ki imajo hude čebele, pa so družinam vstavljali kupljene matice, čebele le prelegajo vsiljeno matico. To se dogaja tudi pri enoletnih maticah, ki so bile prejšnjo jesen poškodovane z Bayvarolom ali kislino. Čebelarji se sploh ne zavedajo, kako pogosto čebele prelegajo matice, ki so jih kupili in vstavili v panje. In ko mlada matica začne zalegati, oziroma po tistem času, ko je uspešno oprašena prišla nazaj v panj, pa še kaka dva tedna, so družine izjemno hude; zaščititi želijo "ta mlado" v hiši. Le kdo od nas je ne bi? Le kakšna zoprna tašča.

Ali pa jih moti kaj drugega, kot si ti opisal. Tudi poapnela zalega lahko plane za nekaj dni z vso silo, če smo samo kak sat zalege odvzeli v nepravem času in vstavili satnico preveč v gnezdo.

Ja, dim pa človek uporablja za umirjanje čebel odkar mu je prenehal rasti rep. Saj brez njega ne bi bilo čebelarjenja oziroma medu za ljudi. Najbolje da se uporablja čim manjkrat, biti pa mora proizveden iz naravnega materiala, ne kakšnih iz cunj.

Jaz ne govorim o EKO. Govorim o Naravi, kako čebele živijo v naravi. Seveda ni več mogoče sveta zaustaviti in očistiti na raven, ki je bila še pred 50 leti, ko je bila vsa Slovenija še "EKO". Vsakakor pa obstaja splošni duhovni zakon: če želiš spremeniti svet, moraš najprej spremeniti sebe. Svoj odnos do čebelarjenja, narave in sveta. Ni umestno ne higiensko, da se deremo na državo, razvoj, civilizacijo, sami pa v panje tlačimo karkoli nam kemične firme "priporočijo" (beri: vsilijo). Jaz bom kar pri sebi začel; v tem letu sem storil in se naučil toliko industrijskega, da bom potrboval tri leta, da bom lahko popolnoma presedlal na naraven način v AŽ dvojčkih. Lep pozdrav tebi in vsem, ki čutite veselje do naravnega pristopa. t

PS: presenečen sem, kako vsak popoln neznalec glede čebelarstva zažari v obraz in razume popolnoma vse o naravnem pristopu, celo sramežljivo vpraša, če bi tudi on, ona, lahko čebelaril(a) na tak način (seveda lahko, z dvema TBH panjema na primer!). Takoj jih stvar pritegne. Tole moje pisarjenje že prinaša prve rezultate; nove naravne čebelarje, ki še pred časom sploh niso niti pomislili na med, kaj šele na čebelarstvo.

Edini, ki ne razumejo skoraj nič, ali pa nočejo razumeti, so nekateri "stari industrijski mački". To je fascinantno, a razumljivo, kajti na življenje čebel gledajo skozi svoje dolgoletne in intenzivne izkušnje z industrijskim pristopom. A čebele se v naravnih panjih obnašajo precej drugače ... Od industrijskih mačkov pa takoj razumejo le tisti, ki jim v 30, 50 letih skupaj ni umrlo več kot 10, 15 družin. In pritrjujejo zgornjim tezam, kar mi daje upanje, da bo Človek vendarle storil korak nazaj, domov.
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 35539Odgovor janezveliki
Po Jul 20, 2009 1:42 pm

Timijan.

Razumem, da sta eko in naravno čebelarjenje dve povsem drugi stvari, vendar pa nekako povezani, zato tudi skupaj omenjeni. Cititirani splošni duhovni zakon: "če želiš spremeniti svet, moraš najprej spremeniti sebe", pa se navezuje na pomisel, da je človek že bil pred tem spremenjen in je zato spremenil tudi svet. Nazaj pa bo zelo težko ali pa tudi nemogoče, razen če ne poseže vmes kakšna naravna katastrofa in vrne svet v novi stari tir.

Janez

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35542Odgovor FRANK IZ KANADE
Po Jul 20, 2009 4:39 pm

Glej ga zlomka, sem imel namen nekaj napisati, sedaj ko pa imam odprto okence, za to, pa vidim da nimam kaj dodati?! Vse je lepo in dobro povedano, Janez in Timijan.

Dodal bi pa le to da ne smemo obupati cez naso 'onesnazeno' oblo? Seveda le-ta je nekje bolj ali pa manj zasrana? So pa se regije kjer je narava se pristna, ce je to taprava beseda? Vsaj pri nas so se regije, in to se ogromne, kjer cloveska roka se ni nic spremenila. Seveda pa so tudi taki predeli sveta zadnje case delezni tega kar jim veter prinese ali pa jim iz neba pade? (Mogoce lahko tudi to oznacimo kot 'onesnazenje'?)

Tudi to, o uporabi dima? Je res da se ga uporablja odkar je clovek odvrgel rep? Jaz, osebno ga ne uporabljam in cetudi iscem vzrok in dneve u katerih naj bi ga - do sedaj nobene nuje za to se ni...
Ne vem, mogoce so moje cebele . . . . Nah, niso posebne - saj sem eno druzinico kupil ravno prejsnji teden in tudi ta je pohlevna. Pa eno lansko leto... Le-ta je prodajalca kar dobro obdelala ko je stopil pred panj, preden jih je zaprl in nalozil u moj auto. (Ko pa sem jih doma premestil u moje neoporecene kiste z sati namescenimi na "Housel" nacin - tudi ta druzina je krotka in jaz z njimi nimam nobenih problemov. (ceprav sem se malo bal da bodo sitne, saj moje stojisce je kar na dvoriscu in se vsi sucemo le kaksnih par metrov pred panjih in nobeden pa se ni nobenega pika fasal niti niso tecne ko ni nobene pase, pa vreme se vsako uro menja in jih z dezjem zalija?

Ta ista druzina je pa letos imela namen da bi si vzgojila novo matico pa sem ji odvzel tastaro in par satov zalege... Imajo pa tri maticnike in menda so u procesu kjer se bo nova kraljica spopadla z drugim dvemi in tamocna bo prevladala. (Mogoce pa bo ta ki se izleze sla in picila drugi dve preden se izlezeta?) No ja, upam da se ena obdrzi in oprasi z novimi troti katere sem si nabavil za "izboljsanje krvi"?
Tako, tudi z to druzino, ki je u procesu vzgoje nove matice, nimam problemov. Se celo cudim da se niso prevec razjezile ko sem jim staro matico odvzel, so pa seveda vedele kam je sla, saj so obiskovale ta panj za nekaj dni. (Clovek bi si na prvi pogled mislil da so ropale novo narejeno druzinico? Pa niso, so samo obiskovale staro kraljico...
Zakaj?
Kdo ve? Lahko je samo zato da se zasigurajo da je z njo vse kot treba? Saj se ve da ce jim nova matica pofali, druzina se bo pa pridruzila tastari. Beri - novonarejeni.
(sem pa o tem ze pred leti pisal, da se druzina katera nima upanja da se bo izvlekla skozi zimo ali pa je na robu propada? Le-te se zdruzijo z kaksno drugo druzino. Cebelarji pa ko opazijo tak roj, (najveckrat jeseni) porocajo kako to da druzine rojijo tako pozno?

No ja, sem se pa spet malo zaklepetal... Sem samo hotel povedati da kar tako naprej... Z ocesom u srcu..?
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35554Odgovor Timijan
To Jul 21, 2009 5:19 pm

Živjo Frank! Sem te dni malo zasledoval požare v Kanadi in upal, da bo s teboj in tvojimi vse OK. Najbrž si kje na severu, požari pa so na zahodu?

Prejšnje dni sem študiral tvoje zapise o naravnem čebelarjenju na tem forumu, pa slike iz tvojih galerij sem šele sedaj odkril in bil fasciniran nad nečem v tebi, kar je prastaro, močno, kot gora. Imaš Duha, kot se zagre in to se čuti skozi slike, skozi tvoje besede. Ta forum bi bil za "alternativce" kot sem jaz precej pust in prazen brez tvojih prispevkov, ki imajo dušo. Še kak otrok, ki mu dam prebrat kake tvoje utrinke iz narave, razume vse in je navdušen.

Danes nisem najbolj vesel, čeprav je bil pri nas vesel dan: točenje medu. Zakaj nisem vesel? Ker sem ob delu s čebelami opazoval, kakšen "masaker" jim naredimo na industrijski način, pa če še tako pazim, četudi jim pustim četrtino ali več medu. Šele sedaj sem točil in videl, kašno veselje so imele z medom zadnjih 14 dni; zelo veliko ga je šlo, zalege pa je polno. Tudi za nas je medu več kot dovolj. Danes sem moral uporabiti dim, pa ne da bi bile kaj hude; niti ena ni bila, ampak so, ker ni paše, prišle vse na naslednja zadnja vratca in čakale, da jih odprem, da planejo v panj po en zalogaj. Z dimom sem jih zadržal do neke mere in vse je bilo v redu. Tudi ko so tujke vdrle v kak panj, se čebele niso teple med seboj. Ne vem zakaj, morda zato, ker so bile le sosede? In kako so brihtne! Točno so vedele, da kradem med, in ko sem čebelnjak pogledal malo od daleč, zadaj, sem videl, da trume čebel čakajo samo pri tistih vratcih panjev, ki jih še nisem odprl! Pri tistih, katere sem že obdelal, pa jih skorajda ni bilo! Navsezadnje je bilo vse skupaj zelo zanimivo, predvsem zato, ker sem bil hiter in se niso pretepale.

Vsekakor pa bom storil vse, da delam z njimi podobno kot ti, torej brez dima, ki ga tudi sam kar nekaj požrem!

Tudi ko smo v hiši točili in je bili nekaj čebel prinešenih vanjo, so, ko sem jih spustil ven, ostale pri vratih, niso šle domov, in vsakič, ko je kdo šel ven, poskušale priti noter. In to zelo vljudno, brez kakšnega nasilja.

Potem sem odvečne sate odnesel v zmrzovalno skrinjo, jo priklopil in zadaj se je vžgal en element ob kompresorju. Zraven pa že stojijo vreče z sladkorjem za zimo. Vse to sem sprejel kot ZNAMENJE. Vsedel sem se in se malo zamislil: tale način, ki sem se ga v dobrem letu dni naučil od profesionalcev, ni zame, čeprav mi gre za zdaj precej dobro! Vsekakor moram drugo leto začeti od začetka, na naraven način. Poznam čebelarje, ki so nekoliko senzibilni in jim je bilo zato vedno muka premetavati čebele sem in tja, gor in dol, jajčka sem in ke, pa kislino not, pa cuker not, pa matico stisnit ali pa posilit z aparatom ... In ker so to počeli malosrčno, so imeli velike izgube s čebelami. Sedaj vem, da so ti čebelarji po duši naravni čebelarji, le znanja niso imeli za ta način. Nikakor niso mogli razumeti nekih specialnosti in zakonov in fint industrijskega čebelarstva. Nimajo tega daru. Imajo pa (izjemen) dar za naravni pristop. Prepričan sem, da, če ga bodo dobro preučili in ne bodo istočasno počeli obeh stvari, uspelo.

Naslednjič pa kanim nekaj napisati o varoji v naravnih panjih in pa o težavah prestopa iz industrijskega na naraven način.

Frank, si kaj preučil način Oscarja Perona? Kako se ti zdi? Če bi ti na novo začenjal, kaj bi verjetno zbral kar TBH, ali ne?


Best regards to Grey Bear, pozdrav vsem, t

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35566Odgovor FRANK IZ KANADE
Pe Jul 24, 2009 12:49 am

Pozdravljen Timijan!

Najlepsa hvala za vse te lepe besede in misli in ne ponizuj se z mislimi da so Tvoje besede prazne. Sam si celo velikokrat zazelim da bi vsaj jaz lahko z tako lahkoto in znanjem tako lepo spletal besede kot jih znas Ti. Toda se pa ne mucim prevec z takimi zeljami, ker vem da je pisanje isto kot recena beseda, vsak ima svoj stil in neko doloceno umetnost z katerimi si ureja besede na papirju. U Angleskem jeziku je taprava fraza za to: "Word-smith" - besedni kovac ali pa kovac besed ? In res, ter prav je tako, vsi po svoje besede kujemo, na pairju, mar ne?

No, hvala za zanimanje in dobre misli... Tejle pozari pa nam ne morejo do zivega. So u Britanski Columbiji jaz pa zivim u Ontario... Malo cez 5000 km proti vzhodu. Pozari u gozdu so tukaj kar nekaksen dnevni dogodek. Saj imamo ogromno gozda, o tem se navadnim ljudem niti ne sanja..? Ko pa strele svigajo pa seveda vsaka u zemljo tresne in gozd se zazge. Imamo pa visoke stolpe, po razlicnih regijah, na katerih stalno nekdo cepi in z respetinom gleda cez tisoce kilometrov sume. Ko se dim opazi - potem pa se stvari zacnejo dogajati.
Imamo posebne gozdne gasilce ki dobesedno u ogenj skacejo iz neba - letala. Tejle gasilci pa so trenirani za to in take gozdne pozare krotijo. Imamo tudi ogromno helikopterjev in "bombers' ki zajemajo vodo iz jezer in tak ogenj bombardirajo iz zraka. Ko se tavelik ogenj iz zraka potolce, potem pa tejle gozdni gasilci to naskocijo z lopatami in rocnimi in motornimi pumpami in seveda se u nekaterih predelih mora celo kopati dol za meter ali pa dva - med korenine - da se ogenj pogasi, ce ne se pa to lahko tudi cez kaksen mesec spet prizge. U enem delu nasega gozda je sel tak ogen pod zemljo, je tam gorel, za malo cez 15 let, preden so ga lahko pogasili. To kar pa gori pod zemljo je pa "maskeg' - menda domaca beseda je 'suta'? Lahko pa se motim?

Vem o cem govoris Timijan. Tudi meni je malo tezko ko cebelicam moram ukrasti med. To pa po moje ni kraja? Mora se ga vzeti, sammo visek!!! Njim, cebelam, pa zadosti pustiti.
Tudi moje zelo dobro vedo kdaj in kam gre njihov med in stalno so pri vratih, na strazi. Presneto dobro vedo kam je njihova osvisna zaloga sla?!
Toda, je pa to treba postoriti. Saj ce bi ga pa pustili na panjih, bi se pa kristaliziral in spomladi bi ga ba kksna mrces nacela ali pa bi ga cebele same ven vrgle.

Sem si pa mislil da si ze vedel o tej fotogaleriji?
Je pa skoda da nobeden noce to pofiksati, tako da bi se spet lahko kaksne slike dalo naloziti.
No, pa ne bom jamral, saj se preje ni niti dalo noter poskiliti. Sedaj se vsaj da videti kaj tam je?
Sem sele pred dvemi urami prisel domov, ko bo malo vec casa bom pa probal tam malo resetariti??? (vcasih se tam malo zafrkavam in si zamislajm da se me bo Andrej usmilil in to galerijo spet ustimal?)


Glede Oskarja Perona?
Sem samo videl skico njegovih kist... Nisem se imel casa da bi to malo podrobneje pregledal. Sem tudi to videl omenjeno na Carnioli.
Mislim pa da je ta mozakar od tukaj, iz Kanade? Nova Skotia?

Jaz sem ze pred leti imel TBH. Se imam eno kisto. Druge sem pa porezal in naredil LR kiste.
Prvzaprav so to bili "Long Hive" ! Tako da je kista bila dolzine stirih LR panjev. (manjse nima nobenega pomena imeti, za nase razmere) Seveda so bili nootri Hofman okvirji, dvatretjinski, tako da se je vse skupaj lahko izmenjavalo med LR sistemom in TBH kistami. Moje so seveda tudi imele mrezasto podnico z predalom. To je zelo pomembno, saj je naraven odpad varoe tam nekje od 30 pa do 40% !?
Saj je najtezje z necem delati ce je vsaka druga kista drugacne mere? Kiste se niso tako problematicne - okvirji so pa. Ce nekdo ima namen da si povzame nekaksen nacin - treba je zadevo preurediti tako da se lahko uporablja ene in izte okvirje. Seveda u tapravi TBH pridejo u postev samo zgornje letvice. Tam je mnogo lajse saj globina , niti ne sirina - nima veze...
Meni se TBH ne dopade. Tejle panji so originalno prisli iz Afrike in za nase kraje niso primerni. So idealni za tople kraje, kjer cbele delajo skozi celo leto. So okej tudi u regijah z milo zimo. U mojem kraju pa so zime hude in cebele sa samo pomikajo 'gor in dol' ! To je da naravno gredo tja kamor gre toplota! Sem jim u drugem letu dal gor naklade, toda prostornina panja pa je potem prevelika in mraz jih pobere. To je - ne zmorejo dvigniti dovolj toplote da bi se pomaknile za hrano...
Tudi ce bi vse drugo bilo kot treba. Cebelje zivljenje ki je primorano da se pomika vodoravno, to mi nagaja. Ni Naravno in tudi cebelam prav nic ne ugaja... (seveda, lahko pa se tudi motim?)
Tako, ce jaz moram dodajati naklade - potem sem pa tam kjer sem ze bil. Za mene TBH ima svoj prav u drugih, toplejsih krajih. Tudi u drugih rokah so menda okej?
U regijah z mrzlo zimo pa ne prezivijo. No ja, bodo prezivele kaksno zimo ali pa dve, toda u resni zimi pa nimajo sans.

Ce bi pa jaz zacenjal z novim nacinom - bi pa to verjetno bil Warre panj ali pa celo Gadde! To ti je pa tapravi TBH (NARAVNI) sistem!!! Toda ni podolgem - toda pokonci - tako kot jim je Bog in Narava najboljse domovanje, ze milijone let nazaj, tudi namenila...
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35567Odgovor Timijan
Pe Jul 24, 2009 9:18 am

Živjo Frank! Hvala lepa za odgovor. Ja, saj bi lahko že sam pomislil, da pri tebi 30 cm sata pač ni dovolj, da bi preživele zimo, zato je edina logika pokončen panj. Daj, vzemi si čas in preštudiraj malo Perona, pa nam daj mnenje, jaz pa bom pogledal, kakšen je Gadde. Vem, da Peron ni zate, kajti brez hranjenja ne boš uspel, prosil bi te za mnenje glede na povprečno klimo.

Pri nas družine, večina, razen največjih, očitno z lahkoto preživijo na 26 cm višine, npr. na enem AŽ in tudi v TBH za zdaj ni bilo problemov. Lahko pa pri TBH malo bolj kukaš v plodišče in pri kakšni izbrani družini izvedeš nekaj kontrole rojenja oziroma si sposodiš kak matičnik, pri Warre ali Christu pa je težje? Pri TBH in treba nič dvigati, si nekje napisal, da je tudi za invalide in starejše, pa mlajše, pa ženske OK?? Jaz mislim, da bi pri mojih zimah v Beli krajini kar šlo; letos je bilo en mesec res okoli -10, potem pa so že ob prvem soncu letale.

Ja pa dvojni (ali trojni?) AŽ tapravo pokončno duplo in zdaj gruntam, kako v njem naravno čebelariti; mislim, da bo kar šlo. Naredil bom še kake tri poskusne TBH, takšne konstrukcije, da sprejmejo AŽ sat, pa le malce poševne, toliko, da lažje izvlečeš sate (lepijo menda na poševne in pokončne enako, pravi na Bushfarms). Te AŽ sate v TBH bi imel le v izrednih slučajih; če bi dodal rezervno družino ali pa kak sat, potem pa bi ga premaknil na rob gnezda in potem spet ven vzel. Kaj misliš o tem, Frank? In praviš da obvezno mrežasto podnico?

S fotogalerijo je tako: ko sem prišel na forum, na domači strani ni praktično nič delovalo, karkoli sem klikal, potem pa sem kar pozabil na vse skupaj. Ja pa zdaj bolj zanimivo.

Izgleda, da ste na požare pripravljeni podobno kot Japonci na potrese in tajfune, torej se se da nekako obraniti in si na varnem, hvala Bogu. Tistemu, kar gori pod zemlja pa si prav rekel: šota. Pri nas so jo včasih rezali na Barju in uporabljali za kurjavo, sedaj pa je to prepovedano, ker je zaščitena, kar je tudi prav.

Glede word-smith-ing: Ni štos v tem, da bi kaj na tem delal, ampak v tem, da bi rad nekaj povedal. Saj si morda slišal misel S. J. Lec-a: "Svetu sem želel povedati eno samo besedo, in glejte, kaj je iz tega nastalo; ker mi ni uspelo, sem postal pisatelj."

Tudi ti želiš nekaj povedati, zato je tvoj jezik tako poln in močan. Večkrat sem že pomislil,da bi zbral tvoje zgodbe v kakšni knjižici. Morda pa, enkrat, ko bo več časa, ko naravno čebelarstvo zalaufa, pa izkoristim tistih tisoč ur viška :lol: :idea: ?

Best regards to Grey Bear, t

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 35580Odgovor janezveliki
So Jul 25, 2009 9:49 am

Timijan in Frank.

Veliko sta napisala o naravnem čebelarjenju a vseeno se mi zdi, da je naravno le eno in sicer tako, ko si čebele same izberejo domovanje in tam tudi nekaj generacij obstanejo. To pa je lahko le v naravi in naj človek ne bi vplival s posegi v njihovo življenje. V primeru pa, ko hočemo imeti od tega panja v naravi tudi svoje koristi in ga poskušamo udomačiti kot recimo psa, mačka ali papigo, pa je stvar drugačna. Čebele naj bi domovale v panju podobnem panju v naravi, kar pa pomeni, da je lahko tako različen, da prav zaprav sploh ni pravila kakšen naj bo. Čebele sem že videl v zemlji, duplu, med oknom, v stropu in dvojni steni hiše. Kateri je torej tisti, ki naj bi bil najbolj podoben lastni izdelavi. Najbrž bi bil podoben duplu najlažje izvedljiv in dosegljiv za posege, torej samo za odvzem medu, saj sicer ne bi bilo več naravno. Tudi medved ali druge gozdne živali so "čebelarji" in na njih ne bi smeli pozabiti. Čebele bi se morale "štimati" same, brez vstavljenih satnic, zdravil in podobnih človekovih izumov. Torej roj, ki bi ga vstavil čebelar naj bi se sam organiziral in preživel poskusno sam vsaj eno leto ali dve, brez posegov čebelarja, potem bi se dalo govoriti o naravnem čebelarjenju. Morebitni roji naj bi bili stvar narave in bi jih lahko ogrebli ali pustili, da si sami najdejo nov dom in se morebiti celo vletijo nazaj. Odvzem medu pa bi bil le po oceni čebelarja na način, kot so nekdaj čebelarili v kranjičih. Morda ne bi panja razdirali ampak recimo odpirali, čeprav bi s tem poškodovali satje. Tudi medved ne bi bil kaj bolj pazljiv, čemur bi lahko rekli naravno dejanje v sožitju čebele in medveda. Če bi čebele v tem umetnem duplu obstale in dajale čebelarju tudi med, pa bi se reklo, da sta čebelar in čebele v sožitju z naravo.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

Problem varoje v naravnem čebelarjenju

OdgovorCOLON # 35581Odgovor Timijan
So Jul 25, 2009 9:55 am

V naravnem panju, kot je Frank pisal že pred leti in o tem poročajo naravni čebelarji z vsega sveta, varoja ne more razviti vseh svojih potencialov, ker jih že obrambni sistemi čebel samih zadržujejo v razvoju. To ne pomeni, da v naravnih panjih varoje ni, ampak je prisotna v tisti meri, ki ni kritična za družino. Zakaj je to tako, je zdaj že jasno vsakomur, ki to želi vedeti. Pa naj vseeno ponovim:
- če je čebelam dovoljeno, da si zgradijo naravno satje, v plodišču v sredini satov delajo mnogo manjše celice, kot jih naredijo, ko jim vsilimo satnice, ki so dobre predvsem za čebelarja, ne pa za čebele. Iz teh celic se čebele rodijo kak dan ali dva hitreje in zato prekinjajo razvojni krog varoje.
- V naravnih panjih je povprečna temperatura gnezda višja od temperature v industrijskem panju (ne-naravno satje, tedenska kontrola družin ... ...), kar dokazano upočasnjuje in ovira razvoj varoje,
- S tem, ko čebelar čebelam jemlje le resnične viške in jim vedno pušča močne medne vence, vitalnost čebel poveča najmanj za 50-90 % glede na industrijske družine, s tem pa se čebele na ugrize varoje odzivajo z veliko manj boleznimi, ki so stalni spremljevalec varoje,
- zaradi ugodne, naravnejše klime z višjo povprečno temperaturo so čebele bližje svojemu naravnemu optimumu in ritmu, zato tudi lažje opravijo z varojo.
- Če pa tega kakšna družina ne zmore, se stvar preprosto sanira z enkratno ali nekajkratno uporabo eteričnega olja, med katere spada tudi timol, desetletja znano in uspešno uporabljeno sredstvo proti varoji, morda v najuporabnejši Apiguard obliki.

V zadnjem času stroka ugotavlja, da se tudi naše čebele prilagajajo varoji oziroma razvijajo resistentnost oziroma samozaščitno obnašanje proti njej (tu lahko omenimo Buckfast čebelo, ki je postala genetsko odporna na določenega zajedalca). Seveda pa čebeli v industrijski varianti nikoli ne bo uspelo, da se toliko okrepi, da bi varojo sama držala na »higienskem minimumu«, ker ji to preprečuje industrijski čebelar.

Znano je, da Apis cerana, vzhodna medonosna čebela, že tisoče let složno živi z varojo in jo obvladuje sama. Tudi pri nas znanstveniki opažajo, da imajo nekatere družine izrazito proti-varojno obnašanje in so dolgoročno okužene precej izpod povprečja. Morda je Apis cerana uspela razviti svojo obrambo zato, ker je tam zahodno industrijsko čebelarstvo zamujalo vsaj za 200 let?

Poleg tega je zaslediti podatke, o katerih je pisal tudi že Frank, da v naravnih panjih varoja sama od sebe kontrolira svoj razvoj do te mere, da svojega gosta, čebeljo družino, ne spravi »čez rob«, kar pomeni v propad. Dobil sem mail z linkom na You Tube, kjer v prispevku želijo povedati, da se moramo bati expanzije muslimanov po Evropi in svetu. Jaz pa vas vprašam: ali so muslimani krivi, če je zahodni-kapitalistični človek tako šibek v svojem duhu in razmnoževanju? Seveda niso! Enako je z virusi in bakterijami v naših telesih in tudi z varojo v panjih. Nič ni narobe z njo, dokler so naše čebele močne. Obe vrsti uspešno sobivata skupaj že sto-tisoče let ali celo milijone. Ko pa pride človek-izkoriščevalec, zaradi njegovega pohlepa oslabi perutnina, govedo, poljščine in tudi čebele. In potem seveda tudi varoja pade iz naravnega ritma in postane rakasta, kar pomeni, da gre tako daleč, da celo uniči svojega gostitelja, s tem pa še sebe. To pa seveda ni naravna stvar, ampak je posledica nespameti človeka.

Vsekakor naravno čebelarjenje čebelam omogoča, da si čebele okrepijo stare in razvijejo nove obrambne sposobnosti. To ne pomeni, da varoja popolnoma izgine iz njihovih panjev, kot si naivno predstavljajo nekateri ne preveč dojemljivi čebelarji, ampak da pride do tega kot pri zdravem človeku: v nas je vsepolno virusev in bakterij, ki pa so pod kontrolo zdravega imunskega sistema. Torej so vseskozi prisotni, a ne v nadlego. Če pa človek oslabi zaradi nenaravnega življenja ali naravnega starostnega slabljenja, ti virusi in bakterije udarijo s točno tolikšnim pritiskom, kolikor popušča naš obrambni sistem. Primerjava je jasna in logična, kajti ne pozabite, čebele so naše sestre in z njimi moramo ravnati kot s člani naše ljube družine. Bistvo naravnega čebelarjenja je v odnosu do čebele, ki mora biti spoštljiv. Ali bi svoje otroke preko zime hranili le s sladkorjem in makaroni in na njih opravljali preventivne kempterapije? Ne bi? Zakaj pa potem tako delamo s svojimi »sestrami«? Ali niso tudi zaradi tega tako slabotne, da so letne izgube v svetu in pri nas že preko 50%? Naraven procent izgub je vedno nekajkrat manjši, odvisno od leta, a nikoli 50%. Kar pa preživi, je dvojno močno, kar je do neke mere dokazal čebelar Kirk Webster iz Vermonta, ki poskuša s to metodo: iz močnih preživelih družin spomladi dela narejence (nukleuse) in z leti je prišel do stopnje, ko proti varoji ne potrebuje nobenega tretiranja več, medtem ko so zimske izgube v soseščini, s tretiranjem, tudi 60%! Na ta način krepi in razmnožuje samo-očiščevalne sposobnosti družin. Ta postopek pa ima v sebi še eno proti-varojno skrivnost ali metodo, morda bi nam to lahko potrdila Danilo in Boris, ki spomladi, kolikor vem, opravita podoben postopek deljenja družin.

Lep pozdrav, t


Once I was blind, but now I see ...

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35582Odgovor Timijan
So Jul 25, 2009 10:19 am

Živjo Janez! Imaš prav; a če čebele pustimo v naravi lepo pri miru, so to naravne čebele, ni pa to čebelarjenje. Če pa človek načrtno odvzema med, je čebelarjenje. Kako torej do naravnega čebelarjenja? Podobno, kot si zapisal ti. Vsekakor pa je prehod nazaj k naravi zahteven in mora biti postopen, o čemur bi bilo dobro še kaj napisati. Vsak centimeter nazaj k Naravi, torej k dopuščanju čebelam, da same čimveč odločajo o svojem življenju (koliko z aparati oplojenih matic letno preležejo družine, ki so jim take matice vsiljene, ter vzgojijo svoje, ki lahko živijo veliko dlje, če jim le čebelar dopusti! Cena take matice v tujini? Tudi do 250 dolarjev!).

Obstaja vmesna pot med betonskim mestom in afriško džunglo. Npr. vasica v hribih ali sredi narave. To je pot, ki jo iščejo naravni čebelarji. Ne odhajajo v Afriko plezat na visoka drevesa brez opreme, niti ne poskušajo gojiti čebel v mestih, na strehah stolpnic. Tega naravni čebelar ne dela. Že izbira stojišča je zelo pomembna; vsaj polovico okolice naj bo narava, kjer človek še ni povsem prevladal in kjer se naravni sestoji naravno premenjujejo.

Janez:
Torej roj, ki bi ga vstavil čebelar naj bi se sam organiziral in preživel poskusno sam vsaj eno leto ali dve, brez posegov čebelarja, potem bi se dalo govoriti o naravnem čebelarjenju.

Prav k temu se stremi; a ta roj NE SME BITI iz industrijskega panja!!! Kajti tudi čebele rabijo čas, da pozdravijo nevrotične težave, ki so jih dobile od svojega čebelarja oziroma industrijskega načina čebelarjenja. Če študiraš naravno čebelarstvo, odkriješ tudi takšne variante, ko se panja dotakneš le spomladi, da razširiš gnezdo s spodnjimi nakladami, in pa jeseni, ko pokukaš, če je v zgornji nakladi (etaži) ali dveh, kaj viška zate. Ostalo prepuščaš njim. Roji se lovijo v manjše panje, ki stojijo v bližini čebelnjaka. Seveda je smrtnost takih družin v naravnem procentu, če pa čebelar še enkrat ali dvakrat več vtakne svoj nos v panje, lahko tudi to spravi na minimum. To je bolj odvisno od števila družin; več ko jih imaš, manj rabiš brskati po njih, povprečno gledano seveda. Da je nekaj naravno čebelarstvo boš najlažje odkril tako: prihranjenih tisoče ur dela, stroški zmanjšani za 40-90%, izgube veliko manjše od povprečnih svetovnih, ki so 50-60%. Pridelek? Manjši, nedvomno, a zato družine močnejše, med pa je resnični Bio izdelek. Vsakdo naj se odloči sam, glede na njegove osebnostne lastnosti in vest.

Lepo soboto želim, danes čebele že od ranega jutra prinašajo velike bunke rumenega CP; osem od desetih! t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

Študija celic na naravnem satovju

OdgovorCOLON # 35609Odgovor Timijan
To Jul 28, 2009 6:07 pm

Povezava za študij velikosti celic v naravno zgrajenem satju (v TBH panjih, brez satnih osnov): http://www.bwrangler.com/ncom.htm

Kot vidimo, čebele gradijo večino manjših celic (od 4,6 mm in še manjših, pa navzgor) v bližini vhoda in pod vencem medu, pa vse tja do 5,6 mm, za čebeljo zalego, za trote pa od 5,2 do 7,3 mm. Vse večje celice služijo tudi kot shramba za med, manjše pa puščajo za zalego in pa za prezimitev. To velja za sate v bližini vhoda, kjer je tudi gnezdo. Bolj v ozadju pa gradijo izključno bolj velike (širše) celice, ker so sati namenjeni shranjevanju.

S satnimi osnovami jim vse to onemogočimo. Naredimo jih za neumne, kljub njihovim 150 milijonov let starim izkušnjam, sebe pa za pametne. In ne pozabite, da čebele naredijo 20 naravnih satov v istem času, kot 2 sata s satnimi osnovami!! Think deep.

Na tej strani lahko vidite že »slavno« fotografijo naravnega pokončnega sata v zidu hiše, katerega izmera celic je pokazala približno enake odstotke različno velikih naravno grajenih celic, kot v TBH panjih. Le v »Davidovem« TBH panju je število majhnih celic manjše od drugih, kar pa ima očitno vzrok v manjši višini njegovega panja, in s tem tudi v manjši višini satov.

Na tej strani: http://www.bwrangler.com/nbro.htm si lahko ogledate zgradbo gnezda, naložite zadevo na računalnik, skupaj z Googlovim 3D CAD programom (free), ter zadevo vrtite in si ogledujete od blizu; tega v svojih panjih nikoli ne boste videli, razen če jim pustite naravno gradnjo satja ali če v naravi odkrijete gnezdo »divjih« čebel.

Avtor navaja:
Gradnja satovja je delikaten proces. Čebele med gradnjo iščejo ravnotežje med mnogimi različnimi elementi. Vendar pa nimajo mehanizma, s katerim bi se lahko soočile z obračanjem, premikanjem, prestavljanjem v ozadje ali izginjanjem satov.
Torej je najhujša trenutno znana čebelja bolezen še vedno sodobni človek in čebelar? Odstotki propadlih družin v razvitem svetu, kar smo tudi mi, že kažejo na to. Zato bo kak korak nazaj k Naravi dobrodošel in blagodejen tako za nas, kot za čebele.

Bee Natural, lp, t

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35611Odgovor FRANK IZ KANADE
To Jul 28, 2009 10:10 pm

[quote="Timijan"]
Živjo Frank! Hvala lepa za odgovor. Ja, saj bi lahko že sam pomislil, da pri tebi 30 cm sata pač ni dovolj, da bi preživele zimo, zato je edina logika pokončen panj. Daj, vzemi si čas in preštudiraj malo Perona, pa nam daj mnenje, jaz pa bom pogledal, kakšen je Gadde. Vem, da Peron ni zate, kajti brez hranjenja ne boš uspel, prosil bi te za mnenje glede na povprečno klimo.

Odgovor:
Ne me narobe razumeti: tudi jaz sem se pred leti zelo navdusil na TBH zaradi mojega slabega kriza, ne smem dvigati vec od 20 lbs. Je res, mnogo invalidov uporablja ta sistem, kar se u drugih panjih nebi dalo.
To je zelo dober sistem toda za moj kraj se ne obnese.
pa tudi po parletnem poizkusu sem ugotovil da jim vodoraven nacin zivljenje prav posebno ne pase. Kot sem ze omenil, sem jim dodajal naklade in ce moram tako pocenjati da jim postorim to kar jim je bolj po godu, potem pa sem nazaj - tam kjer sem zacel. Razlika je samo ta da se da TBH narediti doma (Tisti ki nimajo nobenih mizarskih izkusenj)
Pa se vse sorte materiala se lahko uporabi.
Vsekakor dober panj, saj so TBH u uporabi u vec krajih sveta kot pa bi si nekdo zamislil. . .

Glede Perona?
Sem se seveda malo ustel, ko sem nekje omenil da je on iz nase Nove Scotie? Samo prevajatelj je od tam in menda je tudi Peron tam okoli malo resetal? (mu ni pasala nasa klima?)
Sem pa malo bolj pogledal u njegovo idejo: On je ta sistem zacel nekje okrog leta 2002. Takoj u zacetku se je preselil u neko drugo regijo Argentine (le-ta je znana kot raj za cebele)
Sistem u katerem on klepeta, ni nov. Torej, tudi on odkriva toplo vodo?! Lahko se tudi rece da njegov nacin temelji na CHrist/Warre in celo na Gede? Samo je malo spremenil "RULES!" Stalno poudarja da se cetrto kisto ne sme nobeden dotikati ker je le-ta namenjena cebelam! (Mar ni to na umu vsakega dobrega cebelarja?)
To je seveda lepo in fajn, toda ce pa nikoli ne smemo poskiliti u kiste in videti za kaj se gre in 'kako in kaj je?" Kako bomo pa vedeli da jim je cetrta polna? U Warre kistah imamo vsaj pozadi majhna steklena okenca skozi katera se kuka in zasleduje razvoj druzine.
(U BK, Beli Krajini, je celo mozakar ki je naredil nekako mesanico Warre/Gede panj in u njih cebelari?)
Kako vedeti kaj se u panju dogaja?
Kako boste, u regijah kjer vsak med ni za zimsko hranjenje, vedeli kaj imajo? itd, itd, itd. . .
Ideja je idilicna. Ne odpiraj in celo da cebelarja ne rabijo?
To je vse lepo in fajn, toda u danasnjih casih, ko cebelam marsikaj fali in manjka, vsaj jaz nebi dobro ponoci spal, ce nebi vsaj imel idejo o cem se u panju gre. U dansnjih casih in razmerah, tudi cebele se zlahka ne dobijo, takrat ko jih rabimo?
Ne pa pozabiti da on cebelari u Argentini in da tam cebele ne prebijejo sest ali pa osem mesecev u zimski gruci! Tam se razvijajo celo leto!
Tudi cebel tam ne kupujejo. Vse se dogaja okoli rojev?! Imajo roje da ne vedo kam z njimi? (Seveda, saj cebel ne pregledujejo?!)
Ocitno je da jim stalno rojijo? Torej, da pridelajo kaksen med - tam mora biti res CEBELJI RAJ???
Mozakar govori o 99 pobranih in naseljenih rojih - u eni rundi?. Rojev je tam na razpolago celo leto. Ko nekdo cuti da rabi cebele je treba samo stopiti pod drevo in si ogrebsti to kar potrebujes?
Najvecji stos pa je u tem da imajo tam Afrikanske/cebele ubijalke. Cebelarjenje z njimi pa je popolnoma posebna igra!? Ce je on cebelar, kot si on misli da je, ON NIMA PRAV DA TO NJEGOVO DOKTRINO USILJUJE U PROSTRANI SVET!
Afrikanke se ne dajo rokovati! Vsaj ne prevec ali pa pogosto?! Cim manj jih slatas - tembolje je za cebelarja.
To kar pravi, da niso dobre nabiralke, je pa popolnoma bosa!
So boljse nabiralke. Ce ni pase pa poropajo kar se poropati da! Poropajo vse kar je slabse/manjstevilcno od druzine ki je na ropu. Pobijejo vse kar jim je na poti in nasproti!
Tudi jaz bi tam imel nekaksno kisto in jo cimmanj ogledoval. Tudi enkrat na leto, ko jim ukrades med, je prevec - je tudi en poseg u tako druzino kar prevec!? Nimate pojma kako te take druzine nasekajo. . .
(Jaz sem jih osebno imel okrog leta 1982 pa do 1985-6!)

Tako, Peron dela tako kot njegovi okoliscini in njegovim cebelam najbolj pase. Obenem pa tudi propagira to kot nekaksen novi nacin cebelarjenja in za to tudi racuna.
Pozabljate pa da se je treba na njegovo spletno stran ukljuciti in za vsako vprasanje in posvetovanje pa pride racun.
Po moje je to samo se en nov nacin izkoriscanja cebel in kasiranja tudi z znanjem/sistemom, mar ne?

Lahko pa se tudi motim?
Moj prevod iz spanscine ni bil najboljsi, ker jaz nimam sistem na mojem racunalniku, za katerega seveda Peron trdi da bi jaz moral imeti za pravilen pogled u to zadevo. Ne bom se mucil in nalagal zadev na mojo kisto ker ze na prvi pogled vem da je to samo ena od mnogih taktiks z katerimi nekateri dobro kasirajo. . .
Menda je to dobro za Juzno Ameriko? Dvomim pa da se bo tudi tam "ujelo"? Pred nekaj desetletij so tam imeli sans da se preselijo na "Stingless bee," cebele ki ne pikajo. probali so toda so pa idejo takoj odvrgli. Nobeden ni pridelal nobenega medu. Kar zivali niso pobrale so pa tatovi odnesli. tako da sedaj u Juzni ameriki kar vztrajajo z Afrikanko ker jo vsaj tatovi pustijo pri miru. je pa seveda potrebno cebelariti ki je primerno tamkajsnjim razmeram in Oskar Peronovo je pa prav to. . .

Jaz tega nikoli ne bom izprobal, ker je ze u uporabi od 1600-ga leta - samo cebele so od 1956...
Peron pa pozablja da obstajajo tudi druge drzave ki se ubadajo z Afrikanko toda nobeden pa se se ni polotil zadeve tako ekstremno. Potem pa, ce clovek samo odvzema in nic ne ulaga - kaksen perfekt biznis pa to potem lahko je. . ? !
Ljudje tudi tukaj pozabljajo da je USDA ze okoli 1930 uvazal Afriske matice u ZDA in pozneje celo sperme in trote. Industrijski cebelarji si niso/si ne zelijo samo vecjo, super cebelo - toda tudi Afrikanko ki je bolj agresivna in jo skoraj nic ne ustavi pri pridelavi/kraji medu. . .

[Quote]
Pri nas družine, večina, razen največjih, očitno z lahkoto preživijo na 26 cm višine, npr. na enem AŽ in tudi v TBH za zdaj ni bilo problemov. Lahko pa pri TBH malo bolj kukaš v plodišče in pri kakšni izbrani družini izvedeš nekaj kontrole rojenja oziroma si sposodiš kak matičnik, pri Warre ali Christu pa je težje? Pri TBH in treba nič dvigati, si nekje napisal, da je tudi za invalide in starejše, pa mlajše, pa ženske OK?? Jaz mislim, da bi pri mojih zimah v Beli krajini kar šlo; letos je bilo en mesec res okoli -10, potem pa so že ob prvem soncu letale.

Odgovor:
Prav imas... Imate u Sloveniji ze nekaj TBH panjev in lastniki le-teh so zadovoljni. Jih je pa ze kar dosti tudi drugod po Europi.

[Quote]
Ja pa dvojni (ali trojni?) AŽ tapravo pokončno duplo in zdaj gruntam, kako v njem naravno čebelariti; mislim, da bo kar šlo. Naredil bom še kake tri poskusne TBH, takšne konstrukcije, da sprejmejo AŽ sat, pa le malce poševne, toliko, da lažje izvlečeš sate (lepijo menda na poševne in pokončne enako, pravi na Bushfarms). Te AŽ sate v TBH bi imel le v izrednih slučajih; če bi dodal rezervno družino ali pa kak sat, potem pa bi ga premaknil na rob gnezda in potem spet ven vzel. Kaj misliš o tem, Frank?

Odgovor:
Taprava smer razmisljanja.
Ni pa nic narobe z uporabo celih AZ okvirjev, seveda je pa stos da so brez umetnih satnic. Okvir sam - ni cebelam prevec problematicen. jaz menim da jim je celo vsec ker one presneto dobro vedo da se jim ni treba bati da bi se kaj potrgalo in sesulo. Treba je vedeti da u visokaih vrocinah (posebno sedaj ko nam napovedujejo da jih bomo imeli?) prosto viseci sati so zelo problematicni. Jaz dobivam skoraj vsaki dan podatke iz juzne US da se jim polni sati medu lomijo pod tezo in vrocino in tam izgubljajo cele druzine. Druzina obicajno ne prezivi, ko se ji kasen sat ali pa dva zlomita in se vse skupaj nakopici na dnu kamor se cebele u paniki zaletijo z zeljo da resijo svojo zalogo.
Afriski trik je, da se u vrocini dela z sati ki niso tako globoki/dolgi. Tudi u sredino se jim da eno zico ali pa palcko, tako da cebele lahko malo zalepijo in dosezejo zazeljeno stabilnost?
Posevnost ali pa ne, tudi nima veze. Eden je iz ene afriske drzave - drugi pa iz druge - Kenije ali pa Tanzanije. Res je da je tak sat, iz posevne kiste malo lajse izvlect - toda z celim okvirjem pa nima veze ker se sat ne zlomi ce se dotaknes stene ali pa ce je malo zalepljen ali pa prepoln toplega medu...
Napredek je u tem da se tak sat u okvirju lahko da drugim, revnejsim druzinam, ce je potreba taksna, (Izven Afrike obicajno je.) Pa se rezervne druzine se da narediti, za sebe ali pa za prodajo. Ce je Bog namenil da bomo mi - majhni cebelarji, tejle ki bomo ohranili cebelo - potem je treba pomisliti da bo prisla tudi potreba za prodajo druzinic, mar ne?


[Quote]
In praviš da obvezno mrežasto podnico?

Odgfovor:
Osebno, jaz brez mrezaste podnice sploh nebi delal. Mreza je prevec pomembna in bi bilo neumno da bi se ji upiral. Nadelc pod mrezo je zelo pomemben pri naravnem, tudi vsakem drugem cebelarjenju. je celo boljsi kot pa je opazovanje na bradi, pred zrelom? Dosti se da videti na podnu ..?
(so, celo u Angliji so naredili nekaj raziskav glede le-te?) Tudi pri nas so in mislim da sem ze nekajkrat nalepil povezavo do teh raziskav?
Najvecjo napako pa cebelarji z to mrezo delajo ko imajo to rec odprto celo celo leto!? Tudi u dokaj ostrih zimah. (Nekateri se niso dognali kako se resiti vlage u panjih pa jim mreza prav pride - do neke mere...)
Ve se da je hladnejsi panj ugodnejsi za razvoj varoe in torej nobeden pa od mreze nima nobene koristi! Mrezasta podnica je bila narejena za kontrolo varoe in ni in ne sme biti nekaksen aparat za ventilacijo!!!
Seveda je pa nujno da je daljina med mrezo in nadelcem/izvlecnim podnom najmanj 1,5/8 of an ich! Manjso razdaljo, tako pravijo raziskovalci, varoa prekoraci in gre nazaj u panj!?
Brez mreze pa do 40% varoe dnevno pade dol toda zlezejo pa spet nazaj in kolobar se kotali brez prestanka. . .


[quote]
Tudi ti želiš nekaj povedati, zato je tvoj jezik tako poln in močan. Večkrat sem že pomislil,da bi zbral tvoje zgodbe v kakšni knjižici. Morda pa, enkrat, ko bo več časa, ko naravno čebelarstvo zalaufa, pa izkoristim tistih tisoč ur viška :lol: :idea: ?

Odgovor:
Ze od samega zacetka je bilo nekaj bralcev zelo navdusenih in so mi tudi pripovedovali da bi bilo dobro zadevo natisniti u nekako knjigico? Dobra ideja, toda jaz se je na znam polotiti.
Se pa velikokrat sprasujem ce nebi bilo res lepo ce bi vsak bralec na moji strani pustil en euro..? Glede po stevilu bralcev - jaz potem nebi imel nobenih problemov skociti domov - vsaj denar ne bi bil any problem, heee - malo za hec - malo tudi zares. . . :D
Regards,
Frank

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 35612Odgovor volk
Sr Jul 29, 2009 9:06 am

Frank,tudi pri nas so razmere slabe.Npr.Vcasih je bilo po gozdu veliko divjih rojev,sedaj pa nic.Ni potrebno biti pameten,da ves,da roj lahko se enkrat roji v istem letu,in ni varoje.
No pa jih ni vec.Ker ni hrane.Ce zamedi gozd(mana),pol druzin cez zimo propade.Ce pa ne,pa hrane nimajo.Npr.Letos pri meni ni bilo nic za tocit,medila je cesnja,pa je bil mraz med cvetenjem jabolk,tako,da so pojedle.Potem so do kostanja imele komaj zase,okoli 1 junija je bil tak mraz,da so sle v zimsko gruco,krajni sati zalege so propadli.2 dni so bile zleht,potem pa je bilo scisceno satje,...
Kostanj je zacvetel,po treh dneh pa dez,ki je trajal vec kot 20 dni.Akaca in lipe pa pri meni ni.Tako,da ni bilo tocenja.Sedaj so na faceliji,res letos medi tudi po travnikih,vendar nimajo pretiranih zalog,tako,da sklepam,da brez hranjenja ne morejo preziveti.Torej gre not izum civilizacije,beli cuker.
Drugo leto prevazam.Ce ne bi imel facelije,se preziveti ne morejo.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35615Odgovor Timijan
Sr Jul 29, 2009 11:26 am

Res hvala Frank za odgovore! Z njimi si odgovoril na kar nekaj mojih dilem ali jih potrdil. Res, mislim da mora imeti čebelar tudi priložnost, da malo pokuka v plodišče, čez nekaj let pa bo itak tak zakon, da bo inšpekcijam dovolil vpogled, kar je morda tudi prav.

Torej bom kar poskusil z naravnim čebelarjenjem v AŽ dvojčkih, pa še TBH panje bom preskusil, oboje pa morda res z možnostjo križanja okvirjev. Warre in Christ mi še nista potegnila, vseeno ne želim snemati nekaj naklad, da pridem do plodišča in si ga lahko ogledam.

Kar se Oscarja tiče je zame najpomembnejše njegovo spoznanje o nujnosti venca (četrta naklada) nad gnezdom, ki je amortizer vseh šokov za družine, kar je povedal moj čebelarski prijatelj. To znanje pri nas le malokdo prakticira, morda kdo z mini nakladico nad plodiščem v nakladnih panjih, drugače pa: užgi ga, izcedi vse do zalege!

Vsekakor je treba nazaj k Naravi, morda res z nekaj kompromisi; okvirji za lažje barantanje z družinami, in pa hranjenjem družin, na kar opozarja Volk, ko res nimajo ničesar za nabrati in pa seveda majhnih družin, ki si še niso uspele nabrati zalog.

Frank, ti torej smatraš, da naravni sat v okvirju ni nič drugačen od visečega? Vidiš kakšno razliko med polnim okvirjem in okvirjem brez spodnje letvice?

Drug problem je 23 cm sata AŽ okvirja, ki se mi zdi premalo za prezimljanje.

Volk: Ker ni hrane.Ce zamedi gozd(mana),pol druzin cez zimo propade.

To je res, a iz mojega pisanja o vencu medu v naravnem gnezdu se da spoznati, da če je bila družina že spomladi močna in je bila dobra pomladna paša, zagotovo preživi, ker je v vencu tudi veliko akacije, sadnega drevja, torej lahkega medu. Če pa tega medu ni v shrambi, pa je propad družin bolj verjeten. Torej kak čebelarjev poseg ali dva, če sta nujno potrebna, tudi pri naravnem čebelarjenju zmanjša odstotek letnih izgub.

Best regards to Grey Bear, lep dan vsem, t

Ja, tole glede knjižice, Frank: dela z njo je kar precej, dobička itak ne bo nobenega (kar se izvajalcev tiče), bi pa bilo dobro za čebele, čebelarje, ljudi in Zemljo. O tem sem prepričan, a zaenkrat pustimo času čas. Glede tvojega obiska pri nas pa bo morda kaj bolje čez čas (ko mine recesija?); če je želja velika, se bo enkrat že pokazala možnost.

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35619Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Jul 29, 2009 3:48 pm

Volk,
tole Tvoje pisanje je isto kot ce bi opisoval situacijo pri meni. Ze od lanskega novembra imamo nadpovprecno grdo vreme. Zima je bila seveda zelooo mrzla z vecjo kolicino snega in tudi nekaj dni dezja, kar je za nas kraj skoraj neznano, pozimi. . .
Odkar pa je sneg skopnel pa je stalno dez. Samo nekaj dni smo imeli (12) ko je temperatura sla cez 32 stopinj, toda cez dva dni pa nas je oboskal sneg. Ta slika se je koncala sele z koncem junija. Sedaj pa se vedno dez in nizke nocne temperature. Cez dan cebele skoraj nic ne pridejo iz kist, vsaj ne pred dvanajsto uro. Popoldne pa se ponavadi malo ogreje tako da letijo tudi pozno u noc. Jih zvecer opazujem ko prihajajo domov in revice komaj zlezejo do zrela... Jih skoraj vsak vecer pobiram in dajem na naletalno desko. Moje kiste so na nogah, zaradi gozdnih obiskovalcev ki se radi gostijo z praskanjem po procelju... Imam obcutek da revice letijo izredno dalec? Tudi dez, posebno plohe in toca, jih kar redno desetka?
Tudi prejsnji petek sem opazoval kako so ven metale pozeblo zalego. Sem malo poskilil u kiste in me je kar groza!? U vseh 54 letih z cebelami jaz se nikoli nisem videl kaj taksnega! Tudi ce bi bila pasa obilna - ni cebelje sile da bi lahko kaj takega izkoristile. Madonca, slika u kistah je kot ce bi jih pred letih odprl u sredi aprila - je pa poletje skoraj za nami!?

Tako da kljub slabosti, katere ima beli cuker, ta ki ne zeli da mu druzine padejo, zaradi lakote, pac mora po cukru poseci. Jaz, osebno, ze celo leto cebelam pomagam z kaksnim enoliterskim glazem sladkorne, da jih obdrzim pri zivljenju.
Vse pisanje o eco in naravnem cebelarjenju je fajn, ko vse gre kot treba. Narava nam pa zadnje case meclje pod noge vse sorte krivulj in ce hocemo to neugodno dobo prekoraciti - je pac treba postoriti kar se postoriti da in kakorkoli si nekdo zna/znajde?

Glede rojev je pa res da ni potrebno imeti nobenih prevec razvitih sivih celic da se ve da roj/cebelja druzina ne more preziveti brez zadostne hrane. Cetudi je hrana obilna je pa to samo ena tretjina resenega problema. Ve se da cebelja druzina/roj rabi en sat medu, en sat peloda in en sat vode da se vzgoji en sat zalege. Medicina je lahko obilna, toda peloda pa ni, vsaj tako je dostikrat pri meni in zalege u tem casu ni. lahko pa je vsega cez glavo in ce ne morejo ven po vodo - spet zalege ne bo in ce se to ponavlja ali pa traja malo dalje kot normalno, potem pa je usoda take druzine/roja za prezivetje zime zapecatena. Vsaj tako se ta igra odigra u moji "dzungli!"

Volk, ce lahko kaj spremenis, pac tako naredi. Narava nam nagaja, smo pa menda nekaj clenov u verigi nad primitivci, tako da si lahko, do neke mere, sami pomagamo, mar ne?
Jaz imam obcutek da imas nekaj zemlje in si lahko marsikaj spremenis?
Jaz pa sedim na majhnem skalnatem koscku z katerim ne morem dosti poceti. (celo zemljo privazam in pokrivam skalovje da si kaj zasejem?)
letos pa mi celo srnjad prihaja in zre vrhove, cvetove Fireweed kar je ena najboljsih pas. (sem videl po slikah na Tour de France da imate kar precej fireweed tudi u Europi?)
Tako, cetudi smo cez glavo zakopani u rastlinah in medonosnih cvetlicah, vremena pac ne moremo prilagoditi svojim potrebam? Tako, vsak dan pac zagrabimo to, kar nam Bog pred prag vrze...
Regards,
Frank

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35620Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Jul 29, 2009 5:28 pm

Timijan:

[quote="Timijan"]Res hvala Frank za odgovore! Z njimi si odgovoril na kar nekaj mojih dilem ali jih potrdil. Res, mislim da mora imeti čebelar tudi priložnost, da malo pokuka v plodišče, čez nekaj let pa bo itak tak zakon, da bo inšpekcijam dovolil vpogled, kar je morda tudi prav.

Odgovor:
Tukaj, pri nas, imamo ze kar nekaj casa ta zakon, o lahkoti pregledovanja druzin, tako da Warre in Gede panji tukaj niso dovoljeni. Seveda tudi kosev ni.
Nekaj cebelarjev je vsako leto pozagalo debla z divjimi cebelami in to privleklo u svoja stojisca? Seveda so pa inspektorji tudi temu kar hitro naredili konec. Take reci se kar preprosto pozge.
(zadnje case pa tudi divjih druzin ni. Ne zaradi CCD-ja ali pa Varoze - vremenske neprilike in z njimi propad pase je njim naredil konec!)
Sedaj nam vsaj dajo sans da si sami znebimo to kar jim ne ugaja. ce pa to u dolocenem casu ne postorimo, pa nam potem oni sanirajo. Seveda pa racunajo sto dolarjev na uro, za cas , poleg tega pa zaracunajo kilometrazo, pa robo in orodje, ter se eno zelooo mastno kazen - povrhu!
(mi je zadnjic inspektor rekel da si celo nabavi nekaj pomocnikov - da je racun se bolj masten?)


[Quote]
Torej bom kar poskusil z naravnim čebelarjenjem v AŽ dvojčkih, pa še TBH panje bom preskusil, oboje pa morda res z možnostjo križanja okvirjev. Warre in Christ mi še nista potegnila, vseeno ne želim snemati nekaj naklad, da pridem do plodišča in si ga lahko ogledam.

Odgovor:
Pametno je malo misliti za vnaprej?
Me kar zanima kako se bodo cebelarji u Europi pocutili, ko jim bo prisel cas, ko ne bo vec mogoce cebelariti u kistah z nepremakljivim satovjem? Jaz vem da so pri vas, no ja, u Franciji, Spaniji, angliji in drugod, tudi profiji ki imajo po nekaj sto Warre druzin. Celo u Svici in Nemciji jih je nekaj, da o manjsih, ljubiteljskih niti ne govorim.
Ja Timijan, ni nic narobe z AZ in TBH u katere pase AZ okvir. Treba je stvari primerno pripraviti, da ne bo u bodocnosti kaksnih denarnih stroskov. Lahko tudi kaksen kres kjer se bo neprimerna ropotija pozigala???

[Quote]
Kar se Oscarja tiče je zame najpomembnejše njegovo spoznanje o nujnosti venca (četrta naklada) nad gnezdom, ki je amortizer vseh šokov za družine, kar je povedal moj čebelarski prijatelj. To znanje pri nas le malokdo prakticira, morda kdo z mini nakladico nad plodiščem v nakladnih panjih, drugače pa: užgi ga, izcedi vse do zalege!

Odgovor:
Sem se prav vceraj praskal po glavi, ko sem bral napotek, kjer naj bi se vse kar ima kaksen med notri, iztocilo?


[Quote]
Frank, ti torej smatraš, da naravni sat v okvirju ni nič drugačen od visečega?

Odgovor:
Seveda je drugacen, toda vsak je pa seveda primeren svojemu prostoru u katerem se nahaja.
Prosto viseci sat je okej u Warre in Gade, toda ni pa primeren u AZ panju. (Je seveda tudi u TBH) Seveda se ga tudi tam, u AZ-ju, lahko namesti? Toda jaz se ga nebi polotil ker imam "long term" na mislih. Ne bom se pa spuscal u preglavice katere naj bi cebelarju tak sat delal? Ce ne ravno pri delu, pac pa pri pobiranju viska in seveda pri vasi pogosti rotaciji satov?
Mar vam ze ne diktirajo, koliko satov morate letno zamenjati?
(samo zamisli si kaksno mesetarjenje bo treba letno narditi da se bo vsaj dva sata izrezalo? Pa vik in krik cebel???

[Quote]
Vidiš kakšno razliko med polnim okvirjem in okvirjem brez spodnje letvice?


Odgovor:
Razlika je u tem kar sem ravnokar omenil zgoraj.
Naprimer u Warre panju ni spodnjih letvic. Puristi imajo samo zgornjo letvico! Tako da je snemanje in odpiranje skoraj nemogoce. Zato pa oni odpirajo samo enkrat letno, ko odvzemajo visek. (Tudi Perone)
Ta pravila so prisotna zato ker jih tak sistem cebelarjenja njim vsiljuje. Tudi ko se Warre kiste sname, je treba previdno spraviti med dve kisti "piano wire" - klavirsko zico, z katero se pocasi in previdno prereze te prosto-visece sate. Potem ko pa je vse to z vec-ali-manjso muko zacne dvigati - dvigati tako narezane, posamezne kiste. Moliti pa je treba da so sati na straneh zapacani na stene?! Ce niso - bo pa na tleh en kup voska, medu in ubogih cebel, ki bodo utonile u svojem trdim delu/medu?!
Nima veze koliko let izkusenj, naj cebelar ima, z takimi kistami? Nima veze kako spreten ali prirocen je? Ko je sat poln medu in prosto visec, je vse odvisno od gravitacije? Garantiram da bo vec na tleh kot pa u kangli!

U naravnem duplu pa s tem ni problemov, ker se satov ne pobira.
Torej, vse ima svoje mesto - tudi u naravi. Lepo in fajn bi bilo ce bi bilo mogoce imeti torto in jo tudi pojesti?
"One can not have a cake and eat it too!"

Timijan, jaz nimam namen da Te tukaj "discourage" jaz govorim iz iskusenj. Lahko tudi sam uprasas par domacinov ki ze uspesno cebelarijo u TBH panjih? Sem siguren da se jim je ze marsikateri tezak sat kar sam od sebe u kisti utrgal ? Vse to se je ze pred sto in se vec letih zacelo, zato pac imamo okvirje z spodnjo letvico.
TBH panj se temu lahko izogne, toda bo se pa ta luksus stokrat poplacal z odvecnim delom, casom in glavobolom. Verjemi mi, Timijan, nima veze kako miren, pocasen in premisljen poseg bo - bo pa kar nekaj primerov ko se bo kasen (pogosto kar najlepsi) sat odtrgal in koncal u pesku med cevlji...

Tako, okvir z spodnjo letvico ni nic drugacen od prostega sata ce se kista ne odpira na vrhu in z tem izgubi panjska klima.
Okvir z spodnjo letvico je lahko tudi zelooo zaliman z zgornjo letvico spodnjega okvirja? Toda ko se kista snema, pa se to samo po sebi odtrga in sat je neoporecen.
Taki okvirji, z spodnjo letvico, so bolj primerni za prezimovanje in celo za komunikacijo med cebelami ki je drugace, u prosto visecih, nimajo medsebojni stik in komunikacija sta u panju zeloooo pomembna! Brez te, cebele pogosto delajo vse po svoje, posebno u posameznih ulicah ki so osamljene od ostalih.
Celo rojilno razpolozenje je lahko u kaksni ulici - ko ga u drugih ni?!
Posebno u mrzlih zimah ali pa u druzinah z bolj skopim vencem - je ZELO pomembno da se cebele lahko premikajo iz ulice u ulico - torej pocez. U drugih, prostovisecih pa to ni mozno in je veckrat kot ne - za njih usodno!
U tem primeru morajo iti vse dol do kraja sata in nazaj gor. ce to ni prava lokacija pa morajo to narediti se in se, dokler ne pridejo do kraja kjer je rezerva hrane ali pa peloda. Verjemi mi Timijan, druzina u stiski se tega zelo dobro zaveda in jim to prav nic ne pase. Pa se prepogosto pomrejo kar ob polni skledi. To pa je zato ker niso zmogle priti do hrane. Ko so cebele letargicne in jih mraz stisne u gruco (tudi sedaj u mojem kraju, ceprav smo na koncu julija) ce ne zmorejo do hrane jih je kar hitro konec.
Mraz in neugodno vreme je eno - prazen zelodcek pa je drugo. . .
Cebelar kateremu je mar za svoje cebele pa si mora vse to kar malo premisliti, saj se ve da jih ze tako in tako imamo u neprimernih stanovanjih - zakaj pa bi jim se bolj komplicirali zivljenje.
To je seveda receno in misleno tudi na Eco in Naravnemu nivoju...
Nobena rec, ki pride iz nasih rok, ni cebelam prilagojena, lahko jo pa samo izboljsamo ali pa, Bog-ne-daj, poslabsamo!?

Da si ne bo kdo kaj slabega zamislil glede tega kar sem zgoraj navedel. Vse to se tice nasih, bolj skopih, mrzlih in maj "cebeljinem raju" podobnim krajem.
Narava tudi ni perfekt!
Prav zato pa se najde najvec divjih cebel u toplejsih krajih. . . . U zgoraj navedenih, slabsih, so do nedavnega cebe u divjini obstajale, zadnje case pa jih narava sama trebi. . .

[Quote]
Drug problem je 23 cm sata AŽ okvirja, ki se mi zdi premalo za prezimljanje.

Odgovor:
Lepo je videti, Timijan, da se brigas za dobro svojih cebelic...
Glede AZ okvirja pa si jaz nebi prevec belil glave. Sem siguren da si je mozakar ki je prisel do te mere kar sam zadosti pobelil glavo in si verjetno tudi nekaj las izpulil?
AZ panj obstaja ze lep kos casa in cebele u njih zelo uspesno prezivljajo, mar ne?
Te, ki pa zime ne prezivijo, pa po moje niso padle zaradi velikosti satov? Njihov propad je vec ali manj delezen temu, kar u takih satih nebi smelo biti. . .
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35622Odgovor Timijan
Če Jul 30, 2009 12:42 pm

Živjo Frank, hvala za odgovore! Glede TBH višine mislim, da je 30 cm sata pri nas dovolj, saj si naredijo debele vence in ne rabijo hoditi vodoravno (tudi zime imajo tople dni, takrat pa se premaknejo, proti pomladi pa celo iz oddaljenih satov prinašajo hrano k prvi zalegi). 23 cm sata v AŽ sem mislil v eni nakladi (TBH-ja, če bi takega naredil), kar je pri veliki družini lahko malo premalo za zimo, srednje in male pa z lahkoto prezimujejo.

Sati pri TBH se res rušijo, a izkušenim čebelarjem ne več, kot poročajo. Pri TBH je pač treba skrbeti za delno senco popoldne, pa streho svetle barve, pa streha malo dvignjena za zračenje, pa luknja z mrežico zadaj, kot ti pišeš, pa bo šlo, no problem, testirano celo v vročih krajih.

Tu malo govoriva o tehniki, a gre se za idejo; preseči dandanašnji mučiteljski način totalnega izkoriščanja; kravo ubiti po enem teletu, kuro ko ne zbese vsak dan jajca, matico po pol ali enem letu, odpuščanje starejših delavcev, v bolnicah ljudi nad 75 let sploh nočejo videti oziroma jim dajo marsikaj vedeti; maksimalno iztočenje medu, za nadomestek le beli cuker, prodaja medu iz kemoterapevtskih panjev kot "zdravilni", "naravni" med ...

Vidim, da na vaših koncih pogosto ne vladata znanje o Naravi in nravnosti, ampak se preseravajo neki državni inšpektorji in to preko vseh meja; gre celo za osebne obračune. Saj zato pa je Ameriško čebelarstvo v takšni izgubi, pa Kitajsko tudi ... Vse je ponorelo; POHLEP in neznanje, se mi zdi, sta bistvena v tem fijasku.

Malo gruntam glede vremena, paš; Vsekakor je treba imeti stojišče tam, kjer desetletno povprečje prinaša toliko paš, da imajo čebele dovolj za preživetje, pa še nekaj malega za čebelarja. Čebelariti v krajih, kjer so paše prepičle za normalen razvoj čebel prav tako kaže na neetičnost, morda pohlep ali pa neznaje. Kakšno leto ali dve od desetih se že pomaga čebelam, da pa bi vsako od njih cepil in jim dajal tablete, ker so celo v naravi prešibke za preživetje, pa nima smisla; ne za njih, ne za čebelarja. V takem primeru je bolje, mislim, da goji kako drugo stvar, ki lahko tam preživi, morda koze? Tudi klimatske spremembe so posledica našega svetovnega pohlepa in če čebelar opazi, da čebele lahko preživijo le zaradi njega, njegove dobre volje in denarnice, mislim da je bolje, da tam preneha s čebelarstvom ali pa se preseli za nekaj 100 km drugam (južneje?). Tudi to spada k naravnemu čebelarstvu, mislim; ne čebel spravljati v nemogoče razmere, potem pa jih na velike stroške poskušati oživljati. A mar ne dela tako ves razviti svet?

Da se vrnem k okvirjem, Frank. Potemtakem meniš, če prav razumem, da je idealna stvar TBH z okoli 30 cm satja, z okvirjem? Kajti ti priporočaš okvir, a AŽ-jev je premajhen, LR tudi, potem pa je konec s standardi pri nas. Da pa naredim 30 cm okvir, pa ne bo pasal nikamor, razen v moj TBH? Mar ni najboljša moja prva varianta, da imam TBH 30 cm, z možnostjo začasnega vstavljanja AŽ satov, vendar ne za prezimljanje? Say a word, please.

Best regards to Grey Bear, t

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 35623Odgovor volk
Če Jul 30, 2009 4:57 pm

Timijan,cebele daj v kose,pa ven roje pobiraj,jih dajaj na DB satje pa prodajaj,pa bos imel se najvec od cebel.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35624Odgovor FRANK IZ KANADE
Če Jul 30, 2009 5:11 pm

Madonca Timijan, imas pa prav vse resno razmisljeno in vidim da ni prostora kamor bi se kaj drugacnega dalo stisniti?
Glede visine sata u TBH?
Moje blebetanje seveda vzema u okvir nas nakladni LR panj. Le-ta je lahko 1/1 mere, ce pa je 2/3-tinski, pa panju enostavno dodamo tretjo kisto, lahko tudi cetrto, da bo dovolj hrane za prezimovanje.
Ce se ti zdi da je 30 centimeterski sat idealen, potem pa kar takega uporabi. Jaz seveda namigujem k uporabi okvirjev, ker zame so bolj prakticni. (tudi moja tresoca roka jih z lahkoto izvlece, kjer pa te brez stranic lahko polomi?) Imam seveda tudi nekaj okvirjev brez spodnje letvice, pa zakaj? Cebele sat dogradijo do dolocene mere, potem pa nehajo. Torej, zakaj brez spodnje letvice ce pod takim satom ni neskoncne luknje???
Naredi si TBH kateri ti bo najbolj ugajal in nima potem veze, kaksni so tipi ostalih panjev? Nic nima take pomembnosti da se nebi moglo uporabiti, ce u regiji, kjer clovek cebelari, le-to dusi ugaja in pride prav.
Imas tudi prav, ko pravis, da doma cebele gredo zlahka vodoravno, na stran in celo nosijo, prenasajo hrano blizje k zalegi?
Tudi jaz se se spomnim ko so tudi pri nas tako delale? Zadnje case pa se tega ne polotijo ker je cisto enostavno premrzlo. (Hurrra za globalno segrevanje!?)
Tudi lansko zimo mi je najmocnejsa druzina padla/zmrznila, ker jo je mraz ujel, ko so se razprsile. Menda se jim je zdelo da so dovolj mocne? Verjetno je bilo za njih dovolj toplo za tako pustolovscino? Slabse in manj stevilcne, so pa lepo cepele u gruci in prezivele ta kriticen cas. Mraz je tamocno ujel in so bile razdeljene u dve gruce, kar je bilo za njih usodno. Niso potem zmogle da bi se pomaknile za hrano. Pojedle so kar se je dalo in padle u kistah z nekimi 50 kilami medu na razpolago...
Tako, ce je u tvojem cebelarskem okolisu vse kot je treba, sigurno je tam bolj mila klima? Saj slabsa od moje je menda samo Alaska in verjetno severna Skandinavija? Pa izkoristi to in si nastimaj kar ti najbolj pase. Saj sem ze veckrat pisal, da je tezko vzeti nekaj za svoje, kar tam ne sodi in je torej zaradi drugacne lokacije in klime neuporabno.

Isti klinc je ko govoris, da ce regija cebelam ni ugodna, itd, itd... da naj mozakar raje redi koze kot pa muci cebele? Ali pa se odseli 100 kilometrov stran, najrajse juzneje, itd. . ?
Pri vas je verjetno mogoce da se nekdo odseli na jug in z tem omogoci da si lahko mirne-duse privosci par panjev, ki mu bodo lepo uzivali u takemcebeljem raju?
Pri nas pa to ni mogoce, razen seveda ce ima nekdo zelooo dobro denarnico in povrhu tega pa mu se ni treba delati, da bi sebi in druzini postavil kruh in puter na mizo, etc. . .
Tukaj, u kanadi, je ze priblizno 90 odstotkov prebivalstva na jugu in jaz tam nebi zivel cetudi bi me zasuli z zlatom in diamanti. U Torontu, naprimer, ko sem jaz tam zivel, je takrat bilo okej. Sedaj pa ko temperatura gre gor do 25 stopinj pa imajo "polution alert" in starejsi in nezdravi ljudje naj ostanejo doma - za zabitimi okni in vrati z mocno klimo ki jim bo cistila in hladila zrak. (Tukaj poletna vrocina in nezdrav zrak "polution" letno ubije preko 8000 ljudi)
Sem nedolgo nazaj, po mnogih letih, sel u Toronto z mojim sosedom na automobilski sejem. Bilo je to tudi meseca marca ko je se hladno. Ko sva se pa vozila dol po HWY 400, pa cez en gric (tukaj nimamo planin/hribov) pa sem u daljavi samo videl polovico CN stolpa in sem kar zacuden rekel: "Glej kako so oblaki zakrili celo mesto? Madonca saj nismo sedaj tukaj tako visoko?"
Mozakar me je nekaj casa zacudeno studiral potem pa dejal: "Frank, ti pa bi res nisi bil tukaj ze precej let? To je smog, ne pa oblaki."
Cez nekaj minut sem to tudi osebno zacutil, grlo mi je postalo praskavo in za vse dni u Torontu me je grlo tudi peklo, tako da sem stalno kasljal in pljuval.
Revcki ki pa tam morajo vsaki dan "z trebuhom za kruhom" pa zrejo smog in automobilske izpuhe ki so tako tezki da se skoraj ne da videti cez cesto. U takih dneh tam niti sonce ne prebije dol do cest - zrak je tako umazan in zasran. Tam tudi koze nebi zivele - toda vsako leto pa tja drvi okoli 250.000 novih kanadzanov - vecina le teh pa prihaja iz Azije in Afrike.
(Nima veze kam te utaknes - vse je za njih boljse kot pa kraj od koder so prisli. Posebno pa jim ugaja da jim nasa drzava da takoj en lep apartma in okrog $1,200 mesecno vse dokler se ne naucijo anglescine in si najdejo primerno zaposlitev. Tudi to je vec kot pa so oni kdaj u zivljenju videli!?) Belcev, iz Europe, je pa lansko leto samo prislo okoli 2600! Se to pa iz Ceske in to pa samo Roma - cigani! (prav pred par tednih pa je nasa drzava uvedla zakon da se mora sedaj iz Ceske imeti VIZO. Hocejo ustaviti preselitev ciganov ) (in se tejle so verjetno bili nekaksni kriminalci ki so od doma usli?) Boljse u kanadi kot pa zapor? (to tudi amerikancem ne pase, pravijo da daje kanada zavetje vsem svetovnim kriminalcem in teroristom?)
Ja vidis Timijan, jaz zivim u neokrnjeni naravi z svezim zrakom. Ko moji sosedje, pri vikendu, prideje gor, od juga, pa u prvih nekaj dneh vsi nekako polegajo po verandah in se pritozujejo da jih nas zrak boli u prsih in se ne pocutijo dobro. Jaz se pa ze precej let z njimi hecam da naj ne pretiravajo, ker jih bo svezi zrak pobil?
Je res in je tudi zalostno, da je obla tako zasrana . Ljudje pac zivimo tam kjer je delo in kjer si najbolj znamo urediti nekaksno, nam pristojno zivljenje...
Jaz prekleto dobro vem da u mojem kosu kanade ni idealno za cebele. Toda tudi tukaj Narava cebele rabi. Jaz nimam z kozami nobene koristi. Mogoce bi pa koze bolj pasale mojim gozdnim mrcinam?
Sem pac po rodu cebelar in ker tega profi nic vec ne pocnem, mi pa pase da imam par kist poleg katerih jaz vsaki dan uzivam. Ni mi mar za med, niti za kdo ve kaj drugega. Sem skoraj gluh, toda slisim pa kar lepo, vsako cebelo, ki brenci nekaj metrov okoli mene.
Tastara pripoveduje ljudem da jaz nisem gluh - da imam samo selektivni sluh - slisim kar hoce ali pa kar mi pase?
Ne vem, verjetno ima tastara prav. Tudi u gozdu jaz slisim ko jereb previdno masira skozi podrast. Pa celo, ko komaj slisno opozarja tamlade, da naj se skrijejo pod listje?
Slisim srno, ki z nogo u tla udari, da bi iznenadila nepridiprava ki je u blizini, toda ga ne more zavohati ali pa celo videti. . .
Lahko uprasate mojo zeno, tastaro, heee, kako dobro slisim okoliske ptice ki nervozno civkajo o nevarnosti ki se plazi skozi grmovje. Nima veze kaj pocnem, slisim pa to pticje cvekanje in se ustavim in tudi vem kam pogledati? Tam bo stoprocentno cepela lisica in me opazovala. . . lahko tudi medved, ki parkrat tedensko pride pogledat ce mi je akumulator crknil na elektricni ograji?
Tudi moja zena skoraj vsak vecer pride k meni, ko zunaj mesam beton, in mi pove da je lisica bila ze pred oknom in hoce svojo vecerjo. Ona pride k meni in mi pove, ker se ji ne da vec kricati skozi okno ali pa od vrat - predobro ve da je ne bom slisal. Ko pa pride ji pa takoj povem: "Ja, vem da je ze tu..."
"Kako ves," ona ze iz navade uprasa, "ko je pa nisi videl?"
"Majcken pticek mi je povedal," ji odgovorim, ne da bi prekinil kar delam.
"Ja, sure?" ona blekne.
Takrat pa zapicim lopato u tla in jo ostro uprasam: "Je prisla pred kaksnimi petimi minutami?"
Na njenem obrazu se obicajno opazi vidno presenecenje. "Ja, res. ni vec kot pet minut. Pa mu bos dal kaj za pod zob," ona uprasa?
Z roko zamahnem u grmovje in odvrnem: Ne vidim nobenega ognja da bi me silil da bi pohitel. Mu bom postregel ko imam cas. Mar si mislis da bom kar vse na tla vrgel in mu stregel?"
Zena se seveda boji da bo lisjak odsel brez grizljajev katere vsak vecer nosi svojim mladicem. (sedaj so ze dovolj veliki da ze tudi sami starse sledijo do okna)
"Ce se ne zganes jo bo pa popihal, lacen?"
"Nahhh," zamahnem z roko proti bliznjim cedram, "je kar tam ... caka?"
Takrat se tudi sam obrnem in res, tam, zakrinkan med vejami cedre, sedi stari lisjak in naju potrpezljivo opazuje.
Vsakokrt pa, ko ga takole pokazem tastari, pa se mi kar zasmili ker se vidi da mu nic posebno ne pase da sem ga odkril? Menda mu bolj pase, mislec, da je zakrinkan in da ga nobeden ne vidi? Razen, seveda, tega ptica ki komaj-slisno naglasa svoji sorti, da je krvolocni morilec na pohodu. . .

No ja, sem se pa malo zaklepetal, heee, hee.
Pa nazaj k cebelam:
Timijan, ne bom vec debatiral, o cebelam naklonjenim, zemljiscem ali pa tem komadom zemlje kamor cebele nebi smele spadati. Prav zaradi takih misljenj tudi cebele izginjajo, ne samo melifera - izginjajo tudi njene divje vrste.
Ni samo pohlep za denarjem in vse drugo kar se je z clovesko roko zasralo, da jih zene u pogubo? Je tudi to, da veliko ljudi razmislaj prav na tej ravni katero si ti zgoraj navedel: "Ce ni cebelji raj, tam cebele ne spadajo?!" Tako nekako jaz to slisim?
Tako, vecina cebelarjev je svoj biznis ali pa hobi ze opustila. Ne da se jim vec stiskati ficnike in se pretepati z Naravo, birokracijo in vse kar je nasprotno cebeljim vrstam. Vse prevec pusk ze lezi u koruzi! Narava pa strada z tem pocetjem.
Jaz pa se nimam namena kaj takega postoriti in tudi na jug se nimam namena preseliti. Moje muhce mi ne prinesejo prevec medu, imam ga pa vec kot si ga pa zelim. Moje muhce so zdrave, med je cist in zdrav. Cebele pa so celo zelo vesele in zdi se mi da bi jim tudi bilo zelooo zal ce bi jih jaz opustil, ceprav jih bom verjetno se prezgodaj moral. . ?

Tako Timijan, pozabi o okvirjih in ne delaj jih. Ocitno je, da ti ne pasejo in niti ne disijo prevec? Naredi si to, kar ze nekaj casa imas na mislih?!
Tukaj, spodaj, ti nalepim to kar si ze nekajkrat napisal in ti priporocam da tako tudi postoris. Saj nima veze, niti smisla, imeti kaj takega ki ustreza drugim in ne to kar imas ze nekaj casa na mislih in tebi pase. Glavno je, da imas to kar ti pase in da imas cebelce u kistah katere so za tebe, za tvojo duso in tvoj lokal najbolj primerne... Bolj pomebno kot pa vse to moje blebetanje, pa je to, da imas veselje z tem kar pocnes.
Sem tudi siguren da bo to tvojim muhcam pasalo in da bodo zahvalne in vesele - nima veze kaj in o cem si sosedje, ali pa nek stari norec u daljni kanadi misli, o vsej tej zadevi...

[Quote]
Mar ni najboljša moja prva varianta, da imam TBH 30 cm, z možnostjo začasnega vstavljanja AŽ satov, vendar ne za prezimljanje? Say a word, please.

Kar zagrabi zago in kladivo ter "good luck my friend."
Regards,
Frank

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35627Odgovor Timijan
Pe Jul 31, 2009 8:45 am

Volk, dober nasvet za nas vse si dal in o tem sem že gruntal, problem imam le z lovljenjem rojev, ker sem sredi hriba, pa roj veter takoj odnese daleč, daleč, v dolino, morda na železniško postajo?

Ko sem gledal čebelarja, ki čebelari na roje, ima bolj pripraven poligon: ravnino, travnik in par nizkih dreves, pa gre, 100 rojev na leto.

Bom še dobro preštudiral tvoj predlog, lep pozdrav, t

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35629Odgovor Timijan
Pe Jul 31, 2009 9:18 am

Med branjem tvojega prima sporočila sem se nekajkrat dobro nasmejal, Frank. In spet je iz tebe prišel indijanec, ki z besedami sicer diplomatske, a močne vtise deli.

Saj nisem mislil, da greš ti na jug, pa koze gojiš, ha, gre se za idejo, da če nekaj nekje ne uspeva, nima smisla predolgo vztrajati. Tu, pri meni na primer, uspevajo fige le pogojno; če je takoj zadaj za drevesom visok zid, hiša, obrnjena proti jugu, potem figa uspeva, če pa ni zidu, jo pozimi porežejo mrzli vetrovi s hriba dol, pa spomladi le en pušelček novih mladic požene in trave, steblo pa je mrtvo. Enako nekateri poskušajo s čebelami tam, kjer se one ne bi naselile, npr. na balkonih hiš in strehah stolpnic v velikih mestih, kar pa zahteva nenehno čebelarjevo posredovanje, še najmanj od tega s sladkorjem.

Ja, res si razvil čute do tistega nivoja, ki je človeku sicer prirojen, je pa zakrnel, če nismo nenehno v Naravi in še to v takšni, ki je dokaj divja. Če kdaj koga peljem v odročne predele Kočevskaga roga, pa je sicer vajen gozdov, tukaj začuti nekaj drugega; narava sama ga prisili, da je močan in da je pozoren, da gre ven iz svojega zaprtega sveta svoje mestne glave, drugače se mu lahko marsikaj zgodi. In če gre, se marsičesa nauči.

Če bi bil malo mlajši, ko sem še po svetu hodil, bi pa kar v Kanado prišel, le kak mesec pred tem bi se dobro nasončil, pa bi dobil tisti apartma, pa še "tringelt" zraven? Sicer pa, če se posončim kar tukaj, bo enako, le na socialno stopim s kupom otrok, pa sem že posebno zaščiten in tretiran državljan; saj veš, tudi pri nas imamo indijance, pa še všeč so mi, ko pridejo po staro železo in pleh.

Na koncu si povedal bistvo, kot jaz vidim čebelarjenje; na prvem mestu je oseben odnos s čebelami in veselje, potem pa dooolgo ni nič, potem pa so prodaja, društva, praporji, oprema, izumi, knjige, predavanja, ocenjevanja, Apimondije ... Če pa je tega, drugega, preveč, izgubimo stik s svojimi lastnimi čebelami in jih ne čutimo več kakršne so, ampak kakršne mi mislimo da so in bi morale biti. In takrat se začne cikel propada. In o tem govoriš ti; pravilno čutiti, potem pa odgovorno storiti, a vse v skladu z Naravo. To ni blebetanje, to so lekcije za odprtoglave.

Very best regards to Grey Bear, t

Nova doba
PrispevkovCOLON 3
PridruženCOLON Pe Avg 14, 2009 10:09 am

Nova doba čebelarstva

OdgovorCOLON # 35812Odgovor Nova doba
Pe Avg 14, 2009 1:35 pm

Pozdravljeni! Že kar nekaj mesecev sledim debate na tem forumu in to me je spodbudilo, da vam napišem spoznanja do katerih sem prišla.

Sem čebelarjeva vnukinja in že od malih nog se vrtim v krogu čebelarjev. Najprej kot mala vedoželjna opazovalka, kasneje kot pomočnica pri točenju, prenašanju satov, pripravi sladkornih napitkov... Z babico sva vdano in pridno pomagali,drgnili, ribali in bili vsak trenutek na voljo, da priskočiva na pomoč. Babico sem večkrat tolažila, ko je dedi svojo slabo voljo trosil po hiši. Enkrat zaradi porabljenega sladkorja, drugič zaradi premalo medu, »stare matice«, rezanja trotovine, in kaj še vse smo morali poslušati. Že takrat sem spraševala, če obstaja kakšen drug način čebelarjenja, bolj sproščen, bolj vesel. Ko sem opazovala čebele, so se mi zdele vedno naravno preproste, s točno določeno nalogo, ki so jo veselo in predano opravljale. Dedijev način pa nam je večkrat jemal dobro voljo. Najprej čebele, ki jim je iztočil vso prigarano ozimnico, potem pa še nas domače, ko je zaskrbljen taval po hiši in jamral glede preslabe zalege. S čebelarskimi »prijatelji« pa ni bilo nič boljše. Ropotali so drug čez drugega, kdo ima prav. Groza. Jaz pa sem veliko časa prečepela pri čebelnjaku in opazovala ta čudež narave. Nič se ni skladal z dedijevem odnosom do njih in seveda tudi do nas, ki smo skušali imeti bolj ljubeč in spoštljiv odnos do njih. On je kar zmečkal dvoletno matico, češ da premalo zalega in mrzlično iskal druge po plemenilnicah. Z babico sva ga spraševali ali je to res nujno potrebno, pa ni imel pametnega odgovora, ki bi ga medeve lahko razumeli.

Tako sem se sedaj kar oddahnila, ko sem prebirala vsa ta spoznanja in zgodbe, ki jih pišete. Timijan je s svojim pisanjem odprl vrata v novo dobo čebelarstva in me spodbudil, da bom na ta način tudi jaz kljub obveznostim imela svoje panje, ki bodo koristili naravi in vsej družini. Tudi Frank iz Kanade s svojimi izkušnjami potrjuje, da živali niso samo sredstvo izkoriščanja in če to postanejo, nas to začne dobro tepsti. To pa se kaže, kaj ne? Vsak človek in vsaka žival se odzove z boleznijo, zajedavci, če je preveč izkoriščana in pod stresom. Kako bi bili šele mi kilavi, če bi nam vzeli vso ozimnico, ki smo jo težko pridelali in nas vsako leto preventivno cepili proti gripi. Bili bi slabotni in prava hrana za viruse in bakterije. Tako je tudi z našimi ljubimi čebelami. Včasih je imela skoraj vsaka družina na vasi kakšen panjič, kranjič, koš, da so imeli za otroke kaj sladkega, medenega, a niso hranili čebel s sladkorjem, saj ga niso imeli. Živeli so v sožitju. Malo za nas, malo za vas. In vse je bilo v redu. Sedaj pa je postalo vse zakomplicirano, tretiranje, menjava matic, pa toliko opreme...

Hvala za nov – prastar pogled in delo s čebelami, saj bomo brez čebel tudi mi propadli. Na tako preprost način pa se bo veliko več ljudi odločalo imeti čebele pri hiši. Tako bomo imeli nekaj sladkega zdravega medu za sebe in veliko korist za čebele in naravo. Seveda pa tega pohlepne glave ne morejo razumeti, ko sem se poskušala z njim pogovoriti o tej smeri. Babica pa me je takoj razumela, me potrepljala po rami in rekla: »Punca, to je prava pot, vse sem že videla, vse izkusila in to zagotovo VEM!« Tako spomladi začnem s THB-jem. Se že veselim.

Čebele je treba najprej imeti v korist narave, šele potem v korist samega sebe.

Če pohlep vodi čebelarja, nesrečna je čebela
in žena tudi ni več zala in vesela.

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 35813Odgovor FRANK IZ KANADE
Pe Avg 14, 2009 3:14 pm

Dobrodosla k nasemu forumu, Nova doba. . .
Pa hvala za lep,iskren in dobro napisan prispevek. Mislim da mi je nekaj "padlo u oko" ko sem tole kar nekajkrat prebral. Lepo je videti da se ljudje prebujajo in doznavajo, kaj in o cem se gre, ko se okvarjamo z temi nasimi ljubimi cebelicami?!
Tako, samo nekaj besed, ker nimam casa za kaj vec.
Kar korajzno naprej... Spomladi pa Ti zelim vse najboljse z TBH in seveda se kar naprej uporabljaj svojo glavo... Ne poslusaj prevec kaj tadrugi o cebelah klepetajo, itd. . . Najvec bo teh ki Te bodo poskusali napeljati na pot po kateri sami z tezavo in tezkimi srci tavajo?
Vidim da imas svojo, ze zacrtano pot? . . . da tudi samo pravilno cebele opazujes - z srcem in ocesom. . . Pa prev je tako in vem da bojo muhe u tvojih kistah srecne in vesele.
Treba jih je pac poslusati, saj nam one stalno govorijo o svojih tegobah in bolecinah - redki pa jih poslusajo?
Tudi na dedka ne valiti vso krivdo, pa saj je menda poskusal? Saj je po bajti mencal in nehote slabo energijo na svoje okolje nalagal? Je pa vsaj vedel da stvari niso sle tako kot bi jih on rad imel?! Zal, ni pa vedel kako zadevo resiti, u dobro cebelam (najpreje) sele potem pa sebi in okolici/okolisnikom...?!

Good luck in se enkrat hvala za prispevek...
Regards,
Frank

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 35816Odgovor Kočevski med-ved
Pe Avg 14, 2009 6:40 pm

Nova doba, tudi jaz se ti iz vsega srca zahvaljujem za tvoj prispevek, ki je naravno naraven.
Veliko veselja v čebelarstvu ti želim.
Lep pozdrav
LP
Koèevski med-ved

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 35822Odgovor Timijan
So Avg 15, 2009 7:58 am

No, lepo presenečenje, Nova doba. Strinjam se s tabo, naj bodo novi časi v čebelarstvu polni dobrih zadev starih časov in čimmanj zakomplicirani ter popoprani s kemijo.

Bolj ko gruntam, se mi zdi TBH res pripraven panj za tak način čebelarjenja: lahko jih na eno stojišče, eno "mizo", daš skupaj kakih pet, krajših, do enega metra, če pa hočeš imeti samostojno stoječega, narediš 120 cm dolgega, ga obrneš po celi dolžini proti soncu, in na vsakem koncu narediš po eno bočno žrelo. S tem imaš prostor za eno veliko in eno rezervno družino (ki jo narediš iz prve, ko je čas). Če se torej eni od družin kaj zgodi, jih samo na primeren način združiš nazaj v eno.

Tudi hraniš lahko kadarkoli je kriza, brez strahu da bi sladkor prišel v med; ko ni paše in družina rabi hrano, enostavno dodaš pitalnik poleg prvega ali drugega medenega sata ob gnezdu. Tako bodo vse znosile v in nad gnezdo. Ko pa pride paša, pitalnik umakneš in same bodo nadaljevale na letvicah naprej od gnezda s čistim medom.

Tako da je TBH res lahko družinski panj, če pa z njim deluješ, kot je nekoč napisal Frank v svojih izjemnih sestavkih: http://new.slovenski-cebelarji.com/foru ... hlight=tbh , potem so lahko prinosi že kar precej spodobni. Jaz bi pripomnil le, da jemanje prvega ali drugega sata ob zalegi prakticiramo le v času dobre paše pri močnih družinah, drugače pa ne, ker s tem čebele spravljamo v res velik šok in živčnost in postanemo običajni industrijski tip čebelarja.

Tudi kdaj pa kdaj razširiti gnezdo z novo letvico vmes lahko pomaga, da ti ni treba trgati matičnikov, če pa želiš roje in imaš primeren teren, pa še boljše; le še nekaj časa rabiš, da preždiš ob čebelnjaku, ko je čas za to, pa se bo dobra stara nova doba vrnila tudi k tebi domov; v srcu pa jo itak že imaš. Srečno in hvala za ženski aspekt in pogled na težave čebelarstva ter namig, kako jih reševati. Lp t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

ZADOVOLJNI ČEBELARSKI BERAČ

OdgovorCOLON # 35823Odgovor Timijan
So Avg 15, 2009 9:57 am

Kar nekaj mojih razmišljanj je zbudilo pisanje Nove dobe (in to ravno na Marijin dan), pa bi dodal še tole:

Najpomembnejše v čebelarstvu se mi zdi, da vsakdo pri sebi razčisti, koliko časa je povprečno dnevno pripravljen nameniti čebelam. Če se mu račun izide tako, da s čebelami najnujnejša opravila opravlja sproščeno, mirno in brez naglice, potem bodo čebele primerno oskrbljene, dogajalo se mu bo manj napak in končni rezultat bo zadovoljiv, zato bo zadovoljen čebelar, kot tudi njegova družina. Pa še čebele.

In ker sodoben stil življenja zahteva angažiranost na veliko področjih, so ljudje vseskozi v stresu, ko pa greš takšen v čebelnjak, bodo slej kot prej prišli slabi rezultati. Čebel pač ne smeš jemati z levo roko. Če pa si življenje urediš tako, da imaš za čebelarstvo dovolj časa glede na število tvojih panjev, je s tega stališča vseeno, ali si industrijski ali naravni čebelar; važno je, da nisi v prevelikem stresu ne ti, ne čebele.

Pot se ločuje pri OBČUTENJU. Če čebele začutiš kot svoje zaveznice pri zdravju, kot člane svoje družine, takrat pa senzibilni čebelarji sedejo na klopco in se začno praskati po glavi; tukaj nekaj ne štima.

Mislim, da poskus ljubiteljskega čebelarjenja s TBH ali kakim drugim načinom, ki čebelam dovoljuje več naravnega življenja, združuje oboje;
1. tak način zahteva veliko manj časa s strani čebelarja, kot tudi stroškov,
2. tak način veliko manj posega v naravne avtomatizme čebel in jim pušča več svobode, s tem pa manj načenja njihove obrambne mehanizme.

Naravni čebelar pa iz "čebeljega boga" postane dostojni berač: nekdo, ki vljudno pride k hiši, in je vesel kakršnegakoli viška, darila, ki ga dobi. Darilo je šumenje čebel. Darilo je biti ob njih. Darilo je njihov vonj. Darilo je njihov zgled. Darilo je njihovo opraševanje. Darilo je žlička medu. Darilo je kozarec medu. Darilo je nekaj kozarcev medu. Darilo je en frakelj propolisa ... Nemogoče je od čebel oditi reven, če si SKROMEN in spoštljiv. Nemogoče je od njih oditi nezadovoljen, če si skromen, spodoben berač. Vsi, ki vam diši bolj naravno čebelarstvo; ali ste pripravljeni biti skromni berači? Če ste, boste zagotovo obogateli. Na duši in zdravju.

Lep vikend želim, t
Frank iz Kanade: Glavno je da so èebelar in njegove èebele ena enota - trdno povezani kot kakšna stara, kmeèka dvorišèna metla...

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov