Samo za bližnja srečanja čebelje vrste (!)

[Timijan]

Druga tema, ki bi jo rad začel in se jo veselim, so izkušnje čebelarjev s čebelami na način, ki bi ga lahko kdo opisal kot "pravljični", "duhovni", "nenavadni", "sanjski" skratka dogodki, ki jih doživljamo že od otroštva, skozi življenje s čebelami, in jih zaznamo, če smo pozorni nanje, lahko pa se kasneje enkrat izkažejo kot precej preroški. Naj kdo ne zameri, ker bom na tem mestu zbral nekaj zapisov, ki so bili že objavljeni na tem forumu, to je za tiste, ki šele prihajajo, in avtorje, da začutijo smer te teme. Naj vas ne bo sram pisati o tem, kajti tu bomo blizu duši čebelarstva, ostali aspekti pa se obravnavajo na drugih straneh. Vlado Avguštin se je tega dotaknil na eni od svojih strani s stavkom: Pri nakupu čebel in začetku čebelarstva se moramo zavedati, da so tudi čebele domače živali, ki potrebujejo čebelarjevo skrb in nego. V kolikor jim bomo to nudili, nam bodo to vrnile z obilnim pridelkom zdrave in naravne hrane. Koristi čebel pa niso samo materialne narave ampak tudi duhovne, kar je pa nemogoče izmeriti. Upam, da pa jih je možno napisati. Dobrodošli!

Frank iz Kanade je napisal:

Kot sem menda ze opisal nekje, ko so mi zasuli gnezdo cmrljev z peskom. Kako sem jih z lopato poizkusal resiti, pa so me mrcinice presenetile. So si same naredile tunel malo cez en meter - hitreje kot sem jim pa jaz lahko izkopal z lopato.
Potem pa sem skoraj dva tedna vsaki dan, od zore do mraka, na roko lopatil pesek, da sem zemljo dvignil za en meter. Cmrlji pa so skozi vse to marljivo izletavali, sem bil vecinoma brez srajce in niti eden se me ni dotaknil - picil. Veckrat pa je zena prisla z lopato, da bi mi pomagala, so jo pa takoj pognali in opikali - ni imela niti casa da bi se kupu peska priblizala.
On nima rada cebel, toda od takrat pa opazam da jo vse bolj zanimajo, posebno ko z mano klepeta in vidi kako cebele pridejo in sedejo na moje roke, sedejo na razlicno orodje in stvari pregledujejo. Celo ko sem mesal beton sem se moral paziti da nisem katero zabetoniral ker je pregledovala kaj sem pocel.
Zena je pa govorila sosedom da imam inspektorje ki zagotavljajo da vse naredim kot treba. Ce pa ne, se bom pa verjetno na vratih pokazal z debelo glavo, crnim ocesom heeeee, heeee...

Pa kaj cmo kolegi, tako pac je, mar ne?

Kočevski med-ved je napisal:

Ko smo pri samotarskih čebelah si lahko na strani:
http://www.slovenski-cebelarji.com/cvet ... m13&page=1
ogledate nenavaden obisk največje divje čebele pri meni v Kočevju pred tremi leti.

In še:

Včasih me dogodki kar presunejo, ko se mi kaj takega dogodi.
Lansko leto sem našel en majhen roj, okoli kg je tehtal. Pa sem ga iz usmiljenja hranil. (V svoj čebelnjak ga pa tudi nisem hotel prinesti, ker nikoli ne veš kaj najdeš, lahko si prineseš kako bolezen.)
Čebelice so se tako navadile na vsakodnevno dozo 200ml sirupa, da so me vse čakale na zadnjih vratcih in ko sem odprl panj ni hotela nobena izletet ali celo pičit. Lezle so mi po rokah in me z rilčki božale. Kar milo se mi je zdelo. To družinico sem pozno poleti prestavil v 10 satarja in zimo normalno preživela ter mi letos prinesla več kot bilo katera druga. Kot, da se je hotela zahvaliti za rešitev pred zanesljivim propadom na veji gabra v bližnjem gozdu.

In:

Timijan, še malo pa nas bodo imeli kolegi za fantazerje. Pred nekaj leti me je v zimskem času med opazovanjem kapele P.P.Glavar na Lanšprežu obiskala kranjska sivka. Prišel sem z namenom, da si ogledam okolico kjer je delal in čebelaril P.P. Glavar. Med ogledovanjem vhoda v kapelo je priletela čebela in na vsak način hotela skozi zaprta vrata kapele v notranjost. Čez čas se je usedla na obzidje pred vhodom. Ko sem se čez kratek čas vrnil mi je sledila do opazovalnega panja in se usedla na zaprto žrelo OP.
Kdo ve, morda pa mi je hotela pokazati kraj čebelarjenja našega čebelarskega velikana.
Tudi tedaj sem imel ob sebi tako uporabno pričo "Olympus". To je zabeležil
http://www.slovenski-cebelarji.com/cvet ... m06&page=2

Sam pa sem dodal:

Ko sem se odločil in naročil prve družinice, sem v šupi obnavljal stare panje. Takoj je prišla čebela, ena, in bila ves teden skoraj po cel dan nad mojo glavo in naokoli, lahko pa da so se menjavale. En dan, preden sem šel po čebele, je prišel rojček, kakih 500 čebel in bil ves dan v šupi, v senci, ob meni in pregledoval panje. Dal sem jim jesti in mislil, da bodo kar pri meni ostale. Kdo bi rekel, da so bile roparice, jaz pa pravim, da so bile znamenje ... LP

[Timijan]

Še eno moje zanimivo doživetje: K čebelarju sem šel po prvih nekaj rabljenih praznih panjev, na poti nazaj, skozi gozd, ko sem ravno izgovoril besedo "čebele", pa se je s sredine ceste v vrtincu dvignilo listje in se spiralno dvigovalo navpično do višine skoraj dveh mestov, potem pa je veter vse liste zanesel v desno smer. Moram reči, da je bila takrat zgodnja pomlad in da čebele še niso kaj dosti izletavale, listje pa je od daleč zgledalo kot velik roj.

Potem sva šla s prijateljico na pico, picerija je imela nekaj metrov visok strop, z majhnimi zaprtimi okni. Ko sem jedel, je po robu mize desno od mene proti krožniku prišla čebela. Bilo mi je jasno, da v tem prostoru ne bo preživela. Z roko sem šel počasi proti njej, pa je zletela, daleč gor proti onemu okencu, in se začela zaletavati v šipo. Žal mi je bilo zanjo, kajti nobenih šans ni imela, da kje izleti, tam gori. Rekel sem: "Pridi dol, pa te bom spustil ven." In glej, čez minuto je priletela nazaj k mizi, po robu spet prišla k mojemu rokavu, počakala, da sem vzel kapo, jo frcnil vanjo in kapo zaprl, vstal, odprl spodnje okno in jo izpustil. Kot puščica je odletela naravnost, dokler se ni izgubila v daljavi, istočasno pa je lokalu glasno pela Severina - tisto pesem iz Petelinjega zajtrka. Oba sva bila spričo dogodka malo presunjena, in mislim, da tiste čebele ne bom pozabil, dokler bom živ.

[Timijan]

Vidim da je to pri nas kar sramežljiva tema. Marsikateri čebelar svojih "bližnjih srečanj" ne želi povedati, da ga ne bi imeli za "punčko". Nekateri pa teh stvari sploh ne opažajo, a jih, z branjem takih in podobnih vrstic, v bodoče bodo. Čebele nam namreč govorijo.

Povedal bi tole moje opažanje: človek lahko z živalmi zelo dobro komunicira, samo vedeti mora kako. Sam sem že večkrat opazil in preiskusil naslednje: z živalmi se lahko pogovarjamo v slikah, ne le z besedami, kajti beseda so stvar razuma, ki pa je pri živalih omejen. Imajo pa nekaj drugega, kar je pri ljudeh zakrnelo: imajo vedenje. One vedo. Večkrat že vnaprej. Ne znajo si razlagati, a že v naprej so jim stvari večkrat jasne kot ne. Npr., mislim da sem v eni od Kantarjevih knjig prebral, da je čebelar naredil poskuse s svojimi čebelami in jih vsak dan hranil na drugem mestu. Čez čas so ga čakale že na tistem mestu, za katerega se je on doma šele odločil. Vedele so, kam morajo priti. Živali vedo - in manj ko so v stiku s človekom, bolj ko so še divje, bolj so senzibilne.

In čebele tudi vedo, kaj bo čebelar z njimi naredil, ko se ga malo navadijo. Vedo, da jih bo jeseni in pozimi našprical s kislinami, vedo, da jim bo pred tem "ukradel" med, vedo, da bo stikal po panju in premikal satje, vedo, da jih bo nekam odpeljal. One vedo, ker vidijo slike naših misli, zato so bile v vseh starih kulturah sveta spoznane kot glasnice "med Zemljo in Nebom". In če čebelar za njih ne poskrbi dovolj, če so lačne, če stojijo panji na mestih s slabim sevanjem, enostavno uidejo drugam, Frank iz Kanade pravi da tudi v druge panje.

Rad bi, da se čebelarji "ojunačite" in opišete te dogodke, drugače pa jih bom jaz po malem zbiral in zapisal, ker mislim, da jih vsak ljubitelj Narave in čebel rad prebere. Kogar je sram, mi zgodbo lahko pošlje na PM (osebno pošto) ali na moj mail, anonimno. LP t

[divji cebelar]

Kolega Timijan hvala za ta prispevek. Sedaj mi je jasno zakaj imajo nekateri čebelarji vedno prazne panje. Ker so čebele bolj pametne od svojih čebelarjev.

Upam, da so to prebrali tudi na ČZS, ki vsako pomlad zganjajo hura okrog izginulih čebel in se v iskanju odgovora na ta fenomen zatekajo občasno tudi v mistiko.

[Timijan]

Spoštovani Divji-čebelar, podrobno sledim tvojim prispevkom, ki se nanašajo tudi na čebelarsko politiko. Večkrat daš vedeti, da so nekatere stvari zmanipulirane. Čeprav ta stran ni najbolj primerno mesto, bi ti podal dve informaciji o takih politikah po svetu: Matthias Thuv v predavanju na Brdu pri Lukovici (2003) pravi, da so odkrili, da je eden od glavnih vzrokov za nosemo tudi v tem, da po poletnem sončnem obratu dodajajo matice same, brez kakega sate njenih čebel in zalege. Če matico dodaš skupaj z njenim nukleusom, vsaj majhnim, take družine drugo leto ne dobijo močega napada noseme. In potem pravi: "Ko so to ugotovili, so vsi nemški inštituti delali preizkuse, toda nemško združenje je preprečilo objavo teh rezultatov, ker se je pri raziskavi čisto jasno pokazalo, da po poletnem sončnem obratu dodane posamezne matice kažejo močan napad noseme v naslednjem letu." ... "... Moj takratni čebel. učitelj je bil zelo hud na nemške vzrejevalce matic, ki so bili dobro organizirani in so preprečili objavo teh resnic."

Kot drug primer bi ti navedel raziskave Zdravka Ilijeva glede vpliva škodljivih sevanj na čebele, kjer v Kantarjevi knjigi Matica je pojem, piše: "Kakšne rezultate bi dale podobne raziskave vzrokov obolelih in odmrlih čebeljih družin v naših čebelnjakih, za kar običajno krivijo varojo? Odgovor je napisan v dnevniku Ilijeva za leta 1990-1994. Zakaj? Čebelarske veličine ne dovolijo, da bi to izvedela čebelarska javnost."
Tako, dragi Divji, skupaj s tvojimi ugotovitvami lahko že pridemo do določenih spoznanj. Če dodam še kakšen dokaz: pred drugo sv. vojno je neki zdravnik Armstrong z urinoterapijo in postenjem ozdravil tisoče ljudi, ki so bili od medicine dokončno odpisani. Rezultat? Popolnoma so ga sesuli in onemogočeili. Tega je še veliko, zato ti svetujem: ostani anonimen, bo bolje, kajti kemični lobi ima svoje lovke stegnjene prav do predverja tvojih panjev. Lep pozdrav, t

[FRANK IZ KANADE]

Timijan, se kar strinjam z vsem kar si zgoraj napisal glede sramezljivosti in da vecina ljudi z zivalmi sploh nima tapravega stika/vedenja.
Jaz nisem solan u tej smeri in me strokovni papirji niti nic kaj dosti ne zanimajo, ker vem iz svojih zivljenskih izkusenj da u zivo, veckrat kot ne, taki papirji tezko drzijo vodo.

Kot menda veste sem jaz imel, in se imam, okoli sebe kar precej divjih zivali? No, nisem jih imel, bile so proste in so prisle na "obisk" ce se jim je tako zazdelo. Imam pa vse od pticev, lisic, podzemnih veveric pa do volkov in medvedov... Celo ribe u jezeru - verjemite ali pa ne?! Celo netopirje... Z njimi pa sedaj osebno ne delam nobenih stikov ker me je eden u vrat ugriznil in je takole tudi pred dvemi leti en 12 letni fant umrl od stekline ki jo je dobil od netopirjevega ugriza. To se je zgodilo samo kaksnih sto kilometrov od nas. Tako da sem se jaz malo u hlacah tresel, za nekaj tednov - nisem pa sel k zdravniku da bi mi dali teh 12 inekcij za vsak slucaj...

Enega lisjaka sem jaz imel za 15 let. Mislim da je ta lisjak bil najstarejsi na tem svetu. Saj nam strokovnjaki praavijo da povprecna lisica zivi samo 2.4 leta?
Ta lisjak je pa bil nekaj posebnega. (se ga lahko ogledate na foto galeriji) Vsako pomlad bi on s seboj privlekel njegovo "soprogo" in seveda jaz bi jima pa vsaki dan stregel meso, tako da sta imela malo boljse pogoje za uspesno hranjenje svojih mladicev.
Pozneje pa bi mi tudi do vrat privlekel svoje mladice, kot da se je malo pobahal in se mi s tem tudi zahvalil za mojo pomoc.
Interesantno in zanimivo pa je bilo to da je on presneto dobro vedel kdaj se jaz nisem dobro pocutil? Tako da je tole zgoraj kar korektno glede "pogovarjanja" med ljudmi in zivalmi, ce to lahko sploh tako imenujemo?!
Jaz imam probleme z Post Traumatic Stress Disorder, tako da imam dobre dni, kaksne dneve je pa vcasih kar malo tezje za prenasati, kot pa tadruge?
Tako da je on, lisjak, u takih tezjih dnevih kar ostal pri vikendu. Cel dan in celo noc. Podnevi je spal kar na sprednji verandi. On bi se samo umaknil ce je kaksen tujec/sosed prisel okrog na obisk ali pa se je kak coln prevec priblizal nasi obali. Hisa je samo par metrov od vode...
Ponoci pa bi on vsakih toliko casa prissel do steklenih vrat, in notri u dnevno sobo gledal, kjer sem jaz sedel in buljil u TV.
U takih, nocnih slucajih, pa bi on cakal pred steklom dokler se nisem premaknil. Obicajno bi jaz z levo nogo malo pomigal, potem pa bi se on spet umaknil u temo in pocel kar mu je pac ponoci pasalo.
Velikokrat me je takole njegovo pocetje kar malo begalo, ker sem si stalno mislil da ce se ne zganem, si je sigurno mislil da sem mrtev?
No ja, karkoli se mu je pac u glavi vrtelo, je pa pomenilo da ko sem se zganil je njega pomirilo in je bil s tem vidno zadovoljen.
(Velikokrat sem celo videl kako se mu je ustnica dvignila in sem lehko videl zobe na eni strani gobca. Mrcina se je nasmehnila?)
Ko pa sem kaj takega komu povedal so se mi pa takoj u obraz zasmejali in mi rekli da se ni nasmehnil - se je pa razjezil - ker sem bil se ziv in on ne bo imel nobenih kosti za glodat. Heeee, tipicen odgovor nevedneza?
Zanemivo pa je bilo tudi to da se pa ta lisjak ni priblizal k bajti ko je bila zena, ali pa nasa dva otroka, z mano. On se je tako ponasal samo ko sem bil tam sam. In tudi vedel je ze vnaprej, vidno z njegovo maniro in obnasanjem, ce sem bil sam ali pa ne.
Tudi podnevi, ko se jaz se zmeraj za uro ali pa dve vozim okoli z kolesom, me je on veckrat tudi na cesti spremljal. Najveckrat bi ga jaz opazil par kilometrov dol na cesti. On bi jo kar po sredi ceste mahal na njegovih treh nogah, ena mu je bila zlomljena in malo na stran strlela. Ko pa bi jaz prisel blizje bi ga pa malo okaral in mu ukazal da se z ceste umakne ker ga lahko tam kaksen auto povozi.
(Vecina lisic je na cestah ubitih?! Taksna je pac njihova zivljenska usoda/pot)
Velikokrat bi se jaz tudi ustavil. Kdaj bi si on tega zelel, sem pa spoznal po njegovem nervoznem obnasanju. Lisjak bi pa potem sel cez kanal in se usedel pod kaksno drevo in me potrpezljivo cakal da se z kolesa skobacam in se na rob ceste namestim. Potem pa bi mu jaz vse svoje misli in grehe razlagal, he, heeeee... Velikokrat bi nama vzelo tudi eno uro ali pa dve. Veliko automobilov bi se tudi ustavilo in ljudje bi klikali fotoaparate in se seveda cudili, celo zahtevali da grem in ga poslatam, tako da si lahko boljso sliko kliknejo. Sem pa se sedaj mnenja da bi ga jaz lahko poslatal in ga pod brado popraskal - ce bi si jaz to hotel. Nimam pa nobenega namena da bi jaz kaksno divjo zival navadil na clovesko roko - ker bi to samo pomenilo siguren propad... je pac bolje da se cloveske roke bojijo ker le tako jim bo zivljenje malo lajse... Saj cloveska roka skoraj zmeraj unici - kar poslata.
Se do danes me fascinira dejstvo da lisica ne more cloveka gledati naravnost u oci? Cez kaksne pol minute si bo lisica zaprla oci in vsakih toliko casa bi si pa samo malo poskilila in ce sem jo/ga se gledal u oci bi mu pa kar postalo malo nerodno. Do dansnjega dne si ne najdem pravega odgovora na to uganko? Vem pa, da tamlade lisice, mladici, nimajo tega problema. Samo tastarim to pocetje ne pase. Menda jim to nagaja ker u lisicjem svetu je lisica pac na vrhu te verige - food chain? Ko pa jo nekdo, ki je na vrhu druge food chain - u oci pogleda, jim pa menda to ne pase ker se pocutijo kot "prey" in ne kot "predator"?
Verjetno so pa tukaj pomembni tudi drugi razlogi katerih pa jaz se nisem kos?

No ja, u petnajstem letu tega prijateljstva je pa ta lisjak en dan kar izginil? Najpreje sem se malo tolazil, da je menda nekje nasel kaj dobrega za pod zob in da ne bo prisel na obisk dokler ima se kaj u zalogi?
Toda dnevi so se pa vlekli u tedne, in na skrivaj sem pa vedel da ga je pobralo.
Cez par mesecev sem pa od enega soseda izvedel da je mojega lisjaka nekdo na cesti povozil.
Se sedaj se pa tolazim da je verjetno z starostjo postal malo prevec korajzen, in prepocasen, da bi se umaknil od teh norcev ki slepi po cestah drvijo. Zadnje case tudi opazam da je takih voznikov vsako leto vec in vec in je ze kar redko da se kaksno lisico lahko vidi ob cestah. Dosti pa je povozenih in ne samo lisic. . ?!

[Kočevski med-ved]

E, Frank kaj si ti vse doživel v tek nekaj desetletjih. Vidim, da imaš izreden smisel za čitanje misli. Škoda da nisi kje bližje. Velikokrat bi se zbrali in debatirali o rečeh, ki jih na žalost vsak ne dojame.

[Timijan]

Simobilov internet me včasih z.....a, pa sem bolj počasen.

To pa je zgodba, mojster Frank! Tam, na tvojem koncu so včasih živeli modri ljudje, ki jih je sedaj manj kot lisic, se mi zdi, Indijanci, in ti so znali povedati, da v nekatere živali vstopi Duh, zato, da ljudi vodi, ali pa kaznuje, če so polni napuha. Tudi v čebele. Saj res, kdaj kaj povej o tvojih srečanjih z Indijanci! Tistole ni bil navaden lisjak, so komentirali moji, ko sem jih povabil na branje zgodbe. Živali vedo, a ne znajo si razlagati. Na primer velikokrat vedo, kje boš čez čas, čeprav ne vedo kako boš tja prišel. Tvoj lisjak ti je pomagal pri lajšanju PTSD, ni dvoma. Pri tem sem se spomnil dogodka pred par dnevi, ko je naš mali kuža, mlad še, spal na kišti, ker je bil bolan (prehlad), nenadoma pa dvignil glavo in začel cviliti. Mislil sem, da hoče ven na stran, ko pa sem odprl vrata, sem videl, da je po skalah, 2-3 metre visokih, v naš atrij skočil sosedov večji pes, ki se je našega malega vedno izogibal - zbežal je. Malo sta se pogledala, poskakala, in oni je že hotel oditi, zato sem mu odprl glavna vrata in je odšel. a od tiste ure naprej je bil naš mali kuža - zdrav! Začel je jesti, skakati ... Neverjetno, pasji doktor ga je prišel obiskat!

Sam sem pred časom veliko hodil v Kočevski rog in tam srečeval vse sorte precej velikih zverin, kot tudi ti v Kanadi. Naj povem en tak dogodek: za tri dni sem odšel taborit, tam imam en gnil šotor spravljen med skalami, in zvečer, ko sem šel spat, sem začutil, kot da mi pred obrazom stoji medvedja glava in sili vame. Rekel sem ji, naj mi da tri dni mir, potem pa vse gozd spet njegov. V mislih sem mu rekel, naj se umakne kakih 100 metrov stran, do neke stare hruške, kočevarske, ki sem jo popoldan videl ob robu gozda. Zjutraj sem šel ogledat tja in res: hruška je bila sveže spraskana od medvedjih krempljev, kajti vsaj dva sta ponoči lezla nanjo (bile so "zrele" hruškice gori), v bližini pa je bil ogromen kakec. Tisto leto sem videl 9 medvedov, medtem ko drugače ne vidim po nekaj let niti enega! Od takrat naprej, tisto leto, kamor sem šel, sem srečal medvede, tudi po tri skupaj!

Sedaj pa še o čebelah eno, sem se spomnil zdaj. Imam majhen štantek za 3 panje, 20 metrov stran pa sem jeseni delal še enega, za 8 panjev in kak prašilček. Med delom so okoli mene vseskozi letale čebele, ne veliko, a vedno, ter se vsedale na deske, orodje ... Stvar sem naredil, in mizo "stojnice" pokril s polivinilom. Prišli so mrzli dnevi in ko sem enkrat šel tam mimo ter pogledal moj novi štant, sem na ploskvi, kjer bodo čez nekaj dni stali panji, zagledal, na polivinilu, precej mrtvih čebel, kakih 50! Ko sem si jih ogledal, sem spoznal, da so tja odhajale umirat stare poletne čebele, najbrž tiste, ki so me med delom obiskovale! Res, čebele že vedo, kaj se pripravlja za njih. Le zakaj nekaterim čebelarjem nikoli ne uide/umre družina jeseni ali med zimo, drugim pa vsako leto, četudi so predsedniki društev?

Best regards, t


Jaz sem pisal o kočevskih medvedih, pa je eden prišel! No, če ne boš nič napisal, bom pa jaz prišel, pa si bova kaj povedala. LP, t

[FRANK IZ KANADE]

Hey Branko,
Ze od samega zacetka, ko sva se spoznala na temle forumu, sem tudi jaz obcutil da nisi Ti samo en navaden cebelar. Stalno spremljam Tvoje pisanje in tudi Tvojo spletno stran. Posebno slike so mi vsec. Kot te z umirajoco cebelo na marjetici, madonca se sedaj se mi oci zmeglijo. . .
Ja, je res skoda da nisva malo blizje, jaz bi Ti tudi pomagal malo s tem medvedom ki je razsajal okoli tvojega cebelnjaka... Slutim pa da ga ni vec, vsaj odkar je sosedov ovcar izginil.
(Ce je tam okoli cebelnjaka kaksen, ta ni isti.)
Jaz imamm svoj nacin da jih drzim od mojih panjev, do sedaj se je obneslo. Kolko casa se pa bo, pa ne vem?
Timijan bi pa verjetno uzival kak pogovor s tabo. . .

[Kočevski med-ved]

Frank, pod čebelnjakom so še vedno vidne stopinje, tako da medved je v bližini le zdi se mi da so te stopinje manjše. Tako, da je morda mladič od tiste, ki je tedaj razkopavala panje. Ob pastirju pa imam sedaj kar nekaj časa mir. Predvčerajšnjim ko sem obiskal čebelnjak nisem v okolici zaznal nobenih stopinj. Verjetno se je pa le odpravil na zimski počitek.
Lp Branko

[FRANK IZ KANADE]

Branko, imas verjetno prav? Je to njen mladic in ne bo pa sel u brlog, spi u brlogu, toda sepa ne hibernira. Bo zacel zimsko spanje samo takrat ko ve da mu bo snega zamedel stopinje do njegove luknje. Oni nocejo nobenih presenecenj ko u luknji spijo. (se tam ne morejo obraniti pred nevarnostjo, pa tudi spanje ni dobro ce se u hlacah trese da ga bo kdo/kaj naskocilo?)

Branko, jaz ne vem lepe besede za to kar ti bom povedal, bo kar po domace in upam da mi bralci ne zamerijo?
Vsaki dan ko hodis okrog po svoji domaciji in obiskujes cebelnjak, izberi si stiri vogale okoli cebelnjaka. Na te vogalr pa se moras podpisati kot se psi, macki, lisice in tudi medvedi. Medved se obicajno odrgne z hrbtom po drevesu tako da tam pusti na lubju svoje kocine. Potem se pa stegne na drevo in ga s kremplji opraska. Ce se te ne boji bo drevo opraskal nizko, se ne bo niti na tazadnje postavil ce je on sef okrog tvojega cebelnjaka (teritorije!)

(Pri meni si je izbral en hras samo par metrov od panjev in bi se tam podpisoval skoraj vsak dan, vcasih tudi veckrat na dan. Oznacil se je dokaj visoko, znak da se me malo boji. Jaz pa sem popreskal drevo neke pol metra visje in parkrat na dan poscal po deblu. Ni ga vec tam na dvoriscu se je pa umaknil za cebelje stojisce.)

Lahko se pa tudi poserje in sigurno se po pa tam poscal in tako tudi drugim medvedom povedal da je to njegovo in da se morajo odstraniti - ce ne - bo pa karambol.
Tako, ce se je on podpisal s kremplji na derevesu, ti vzemi grablje ali nekaj takega spicastega in sam popraskaj drevo samo moras se pa podpisati visje na drevesu od njega. (tako da mu poves da si ti gospodar!)
Na drevo, in okoli, pa se poscij in to stalno, vsakikrat ko moras iti. Tukaj indijanske druzine, tudi samotarji in druzine ki zivijo u divjini, celo nabirajo to "vodo" od cele druzine - mora pa biti samo od moskih! (zenske - to ima pa spet drugacen pomen in jih bo samo bolj privlacilo)

To moras pa narediti vsaj na stirih koncih cebelnjaka, tam kjer slutis da se medved sprehaja? Tako da medvedu poves da je to tvoja teritorija in on tam ni zazeljen. Obenem pa ko hodis okoli cebelnjaka, pa lahko kultiviras resne misli glede medveda ki ti "nagaja" oni prekleto dobro vedo kaj si mislis in ce imas u mislih, da ga bos unicil, ce ti naredi skodo, te bo on spostoval in pustil pri miru...

Ko pa sneg zapade pa ti tega ni treba vec poceti do spomladi. To ni nic napornega, je pa zivljenska poteza po katerih se vse zivali ravnajo - samo ljudje smo pa to ze pozabili, ker smo se odselili u betonsko dzunglo. . .

[Kočevski med-ved]

Branko, imas verjetno prav? Je to njen mladic in ne bo pa sel u brlog, spi u brlogu, toda sepa ne hibernira. Bo zacel zimsko spanje samo takrat ko ve da mu bo snega zamedel stopinje do njegove luknje. Oni nocejo nobenih presenecenj ko u luknji spijo. (se tam ne morejo obraniti pred nevarnostjo, pa tudi spanje ni dobro ce se u hlacah trese da ga bo kdo/kaj naskocilo?)

Branko, jaz ne vem lepe besede za to kar ti bom povedal, bo kar po domace in upam da mi bralci ne zamerijo?
Vsaki dan ko hodis okrog po svoji domaciji in obiskujes cebelnjak, izberi si stiri vogale okoli cebelnjaka. Na te vogalr pa se moras podpisati kot se psi, macki, lisice in tudi medvedi. Medved se obicajno odrgne z hrbtom po drevesu tako da tam pusti na lubju svoje kocine. Potem se pa stegne na drevo in ga s kremplji opraska. Ce se te ne boji bo drevo opraskal nizko, se ne bo niti na tazadnje postavil ce je on sef okrog tvojega cebelnjaka (teritorije!)

(Pri meni si je izbral en hras samo par metrov od panjev in bi se tam podpisoval skoraj vsak dan, vcasih tudi veckrat na dan. Oznacil se je dokaj visoko, znak da se me malo boji. Jaz pa sem popreskal drevo neke pol metra visje in parkrat na dan poscal po deblu. Ni ga vec tam na dvoriscu se je pa umaknil za cebelje stojisce.)

Lahko se pa tudi poserje in sigurno se po pa tam poscal in tako tudi drugim medvedom povedal da je to njegovo in da se morajo odstraniti - ce ne - bo pa karambol.
Tako, ce se je on podpisal s kremplji na derevesu, ti vzemi grablje ali nekaj takega spicastega in sam popraskaj drevo samo moras se pa podpisati visje na drevesu od njega. (tako da mu poves da si ti gospodar!)
Na drevo, in okoli, pa se poscij in to stalno, vsakikrat ko moras iti. Tukaj indijanske druzine, tudi samotarji in druzine ki zivijo u divjini, celo nabirajo to "vodo" od cele druzine - mora pa biti samo od moskih! (zenske - to ima pa spet drugacen pomen in jih bo samo bolj privlacilo)

To moras pa narediti vsaj na stirih koncih cebelnjaka, tam kjer slutis da se medved sprehaja? Tako da medvedu poves da je to tvoja teritorija in on tam ni zazeljen. Obenem pa ko hodis okoli cebelnjaka, pa lahko kultiviras resne misli glede medveda ki ti "nagaja" oni prekleto dobro vedo kaj si mislis in ce imas u mislih, da ga bos unicil, ce ti naredi skodo, te bo on spostoval in pustil pri miru...

Ko pa sneg zapade pa ti tega ni treba vec poceti do spomladi. To ni nic napornega, je pa zivljenska poteza po katerih se vse zivali ravnajo - samo ljudje smo pa to ze pozabili, ker smo se odselili u betonsko dzunglo. . .

Frank, ravno zaradi tega mislim, da je šel medo spat ker je pred petimi dnevi padel sneg.
Lepo si razložil kaj misliš o medvedu in njegovem označevanju teritorije.
Bom pocahnal "moj" teritorij. janez je moj teritorij!.
Frank bodi lepo. In hvala za nasvete.

[Micky]

Tudi jaz sem predvčerajšnjim zasledil stopinje medota ob mojem kontejnerju. Sprehodil se je kakih 20 m od njega. Tudi te stopinje niso bile ravno velike. Morda mladič ?

[Kočevski med-ved]

Emil, sneiper.

[Micky]

Emil, sneiper.

Trotil !!!

[bogdan]

Emil! Eno gajbo pira, pa fantovsko družbo, pa hitro označite teritorij! Da ne bo mrcina mislila, da je kaj priposestvovala!

Genialnost je v preprostih rešitvah, Frenk ni od muh. Kdor ga še ne pozna, naj si vzame čas za njegove prispevke lepo od začetka... http://new.slovenski-cebelarji.com/foru ... 40&start=0
Frenk! Lep pozdrav va Kanado!

[Timijan]

Jaz sem pisal o čebelicah, pa vseh teh prefinjenih, subtilnih zadevah, vi pa: snajper, trotil, sc..je ... A ste zelo dobro odgovorili in se elegantno vklopili v temo, namreč, mojster Frank iz Kanade je dejal:

Obenem pa ko hodis okoli cebelnjaka, pa lahko kultiviras resne misli glede medveda ki ti "nagaja" oni prekleto dobro vedo kaj si mislis in ce imas u mislih, da ga bos unicil, ce ti naredi skodo, te bo on spostoval in pustil pri miru...

Torej misli na puško in podobna "orodja" medvedu zares poženejo mrzlo kri po telesu, kot tudi senzibilnemu človeku. Take misli, ki so energijske slike, torej delujejo in potrjujejo, kar trdim: da živali VEDO, tudi vnaprej, le razlagati si ne zmorejo. In čebele tudi marsikaj vedo o nas, še posebej, če se nekaj časa družimo z njimi. Način, kako razmišljamo o njih, kot njihovi "lastniki" se lahko neposredno odraža na njihovem življenju. Samo pomislite na moč negativne pozornosti, polne skrbi, žalosti, jeze ali pohlepa. Zares, takim čebelarjem čebele hitreje pobegnejo, v primeru, da poleg tega niso primerno oskrbovane. Tej tezi pritrjuje dejstvo, da nekaterim čebelarjem še nikoli ni "ušla" nobena družina, in če te ljudi pobliže spoznamo, vidimo, da je v njih zaznati srčno toplino in razumevanje življenja na splošno. Imeti čebele le za lastno preživljanje (kot tudi druge živali) pa neminovno pelje v povečane težave pri sami vzreji teh živali. Lep zimski pozdrav, t

[Kočevski med-ved]

Timijan, ti pa res vse verjameš o pokanju na medveda
A to pa ne veš da sem okoli čebelnjaka že vse pocahnal do kje lahko medved pride.

[Timijan]

Ha, ha, to je tapravo! Saj sem mislil na "pokanje" le v mislih, a te morajo biti res "grde". Spomladi pa malo pazi, glede cahnanja, da ne bo preveč, ko bodo prišli kaki obiskovalci; da ne bodo zavohali in še oni pomagali. Potem bi moral poklicati medveda na pomoč ... LP!

[Kočevski med-ved]

Frank je opozoril da treba cahnat visoko, šele takrat medo ve da je nezaželen.
Zato jaz visoko označim moj revir. Tako da nebo neporazuma.

[Timijan]

!! LP t

[FRANK IZ KANADE]

Genialnost je v preprostih rešitvah, Frenk ni od muh. Kdor ga še ne pozna, naj si vzame čas za njegove prispevke lepo od začetka... http://new.slovenski-cebelarji.com/foru ... 40&start=0
Frenk! Lep pozdrav va Kanado!

Sele danes sem opazil da je bilo malo klepetanja tukaj, odkar sem zadnjic bral... Tale skatla pa mi vcasih ne oznaci nove teme, tako da moram poskiliti na datume ce hocem zvedeti ce je kaj novega?

Bogdan, tudi Tebi lep pozdrav tja u toplo Ajdovscino... Hee, mogoce ne toplo, toplejso pa, mar ne?

[FRANK IZ KANADE]

Vidim da je bilo nekaj omenjeno glede pokanja, vam moram tudi sam priznati da sem tudi jaz u preteklosti pocel dosti tega.
Tam, u zacetku, sem malo pisal in tudi nekaj slik nalozil na naso fotogalerijo o teh zadevah. Seveda je bilo to namenjeno predvsem lovcem, kar tudi sam sem. Sem tudi ribic.
U zacetku je bilo tudi mene sram, ce bi kaj nehote bleknil, kar bi me lahko postavilo u slabo luc, glede kako "mucho" sem, ali nisem? (parkrat mi je tudi necak pisal, da mu ni pasalo ker sem jaz ubijal zivali? On, posebno pa njegova boljsa polovica, sta pa clana neke organizacije ki se bori proti ogrozevalcem zivali, itd...)
Seveda sem mu pa takoj prebral nekaj kozjih molitvic glede "ubijanja na lastno roko - ali pa da gremo u stacuno in niti ne pomislimo da nam, to kar tam zagrabimo - nekdo drug ubija?!
Tudi razliko med ubijanjem za hrano ali pa sport, sem mu razlozil.

No, vsak ima svoj nacin zivljenja in nimam namena da bi jaz kateremu oporekal njihov - ceprav naj nekateri kricijo preko mojega nacina...
Isto gre z cebelarstvom.
(Odkar sem opustil profi ceebelarstvo, mi je nekako krona padla z glave in nisem dosti omenjal, (ce sploh?) da sem dosti let imel kaksno druzino ali pa dve in jih jeseni dal znancem - raje kot pa se zbadal z prezimovanjem.) Tudi ne omenjam da sem vsako leto "delal" za profi cebelarje. Nisem posebno ponosen na to, ker profi cebelarjenje, odkar smo dobili varozo - ni kar je vcasih bilo.
(Se tudi do danes se ne ubadam z temi kislinami in zdravili !)
Tudi u mojem delu za druge, je to bil en pogoj, da so se oni zbadali z zdravljenjem in vsem tem in podobnim packanjem.

Tudi cmrlje sem imel, kot seveda mnogi ze veste? No, pa spet zavijam z moje poti..?!
Kot je Timijan ze nekajkrat omenil, je nam velikokrat kar zelooo nerodno ko damo drugim u vednost svoje notranje misli ali pa celo, vec ali manj, razkrinkamo kaksno svoje "blazno" pocetje..?
Jaz seveda govorim o svojih pocetjih. Za mene je to bilo zelo tezko, kar si lahko zamisljate, da bi en stari rudar ki je prezivel 32 let, par kilometrov pod zemljo? Tak tip je, ali pa bi moral biti, precej trd, na robovih, posebno pa u sreedini!?
Smo... Sem, toda imamo pa vsi tudi svoje mehke strani, katere pa zelooo neradi rzkrinkamo tem okoli sebe, se manj pa ostalim, katere preradi drzimo u neki doloceni razdalji, za neko nevidno, samo nam znano, crto?!

No ja, pri vikendu imam dosti problemov tudi z majhnimi zivalmi, ne samo medvedi in kaj se ne?! Naprimer: nic vec tam ne krmim pticev, ker to privablja rakune. Te mrcine so zeloooo prirocne in so zmozne tudi udreti u bajto. Zelo hitro pogruntajo kako odpreti okno, vrata automobilov, hladilnike in te hladilne skrinje, katere vlecemo sabo na taborenje, itd.
Nekaj jih je bilo tako nesramnih in spretnih da sem jih moral pociti - ker so napadali clane moje druzine, sosede in tudi mene.
Zivali so kot mi, ljudje? Vecina nas je zakonopravnih..? Nekateri so pa pac kriminalci in tudi nobena kazen jim ni mar. Njihovo zivljenje pac tece po nasprotni poti in na taki se vecinoma tudi konca.
Isto gre tudi za tako "nesramno" skododelno zival. Nic se jim ne da "povedati." Da se clovek obrani le teh - jih je vcasih tudi treba pociti. Seveda to le u skrajnem slucaju, ko nic drugega ne pomaga...

Taki primeri so pri meni rakuni in veverice. Ker pa sem par veveric in rakunov pocil, pa sedaj vse druge prekleto dobro vedo kaj jim preti ce se ne obnasajo tako kot treba.
Celo nas psicek ve za kaj se gre? Menda bere moje misli? Cel dan ima ta psicek to na mislih in jih preganja tudi ko je u dnevni sobi, za sipo.
Mojo zeno pa vse tole kar malo na smeh vlece. Stalno se cudi kako to da veverice vedo kdaj sem jaz tam in kdaj ne?
Dnevno, ko zjutraj ustanem, prvi opravek je da se sprehodim po moji parceli in vidim kaj je novega? Zacnem pri mojih cebelah. Pregledam elektricnega pastirja, pogledam bodeco zico na ograji in seveda medvedje kocine so to kar iscem. Pa razne znake opazujem, ki mi povedo kaj se je cez noc dogajalo. Pa tudi okrog vode, jezera, je treba stvari pregledati in evaluirati!?
Sele potem pa imam zajtrk in na kolo, pa po cestah za kaksno uro ali pa dve?
Tako je vsaki dan, in ce je pa zena z mano, sem vecinoma sam, pa se ona ne more zabiti u glavo kako to da zivali vedo kje sem.
Naprimer: Rakuni se prikazejo na steklenih vratih in ce so vrata odprta in je samo mreza zaprta zoper komarjem, te mrcine to zelo hitro odprejo in gredo u bajto in takoj k kuhinjskim omaricam kjer so seveda razne dobrote za pod zob.
Takili primeri so pa lahko zelo nevarni, ce recimo, imas doma majhne otroke in oni nevede lahko zival presenetijo. Ce ima presenecena zival prosto pot do vrat ali pa okna - ni problemov. Isti zakon je zunaj na prostem, u divjini. Paziti je treba da se zival ne najde u situaciji kjer se lahko najde ali pa zamisli da je ogrozena - odcepljena od prostosti. Takrat pa postanejo tudi najmanjse in najmanj agresivne - zelo nevarne!

Veverice, te majhne mrcinice pa ne bodo zlepa sle skozi vrata, cetudi so le-ta odprta na stezaj. Imamo pa tudi izjeme. Nasi chipmonki, podzemne veverice, le-te pa so kar hitro skozi vrata in jih je pa potem kar sam hudic nezmozen spet ven pognat.
Nase rdece veverice, te pa bodo nasle, ali pa si same naredile luknjo, nekje na robu strehe in sle u podstresje in si tam naredile svoja gnezda. Veverice imajo u naravi zeloooo veliko predatorjev in zelo dobro vedo da so varne pri bajtah, kamor predatorji neradi zahajajo.
Jaz zadnjih nekaj let celo opazam, zena tudi, da srne in losi pridejo na, ali pa blizu moje parcele, u lovski sezoni. Izgleda da so zaznale da jih jaz ne lovim in da tudi lovce u moji bliznji okolici ne odobravam!
Tako, zeni ne gre u glavo, kako to, da ko skocim na kolo - cez par minut je pa vsaka veverica, u krogu nekaj sto metrov, kar na nasi sprednji verandi, deck/terasi... Tudi psa se prevec ne bojijo, ker vedo da le-ta ne pleza po kolih in drevesih, heee...
Zena pa tudi ve, po obnasanju veveric, kdaj sem nazaj od mojega kolesarjenja? Pravi da veverice takoj izginejo, kot da bi se u zemljo udrle?!

Heee, sem pa sedaj ze skoraj pozabil zakaj sem tole zgodbico sploh zacel? Ja, menda samo hocem poudariti in vam u glavah narisem kaksno slikico, katera vam bo pokazala da zivali prekleto dobro vedo kaj je na vasih/nasih mislih. Jaz ze nisem veverice pocil ze kar nekaj let. Nisem jih niti ko so mi ze zadnji dve leti, u strehi zunanjega stranisca, (ta na strbunk) naredile gnezdo in notri uzgojile cel kup tamladih. Sem jih pa celo z veseljem opazoval, kako so se skrivale pod streho majhne cvetlicarske lope, ki je poleg, je zunanji del tega stranisca.

(Za te ki naj bi se sprasevali zakaj imamo u ameriki se stranisca na strbunk? To je zato ker je tukaj zelooo mrzlo in pozimi jaz tam ne zivim - torej jaz vodo odklopim in vse cevi in vodne zadeve izpraznim in nalijem z antifrizom. Tako da ce sem tam od konca septembra in do junija in je treba iti na stranisce - se pa potem uporablja ta, na strbunk, kjer ni potrebna voda, razen kangla za umivanje rok...)

Je kar komicno kako se po plankah stisnejo, pozabijo pa da jih jaz vidim, ko imajo svoje glavice cez rob, tako da me lahko gledajo kam in kaj pocnem.
Je takole opazovanje lahko tudi zelo poucno? Naprimer: Jaz si u glavi zastavim namen da bom temu naredil kraj in se jih znebil iz te podstrehe? Kot da bi nekdo zalaufal nekaksno nevidno, neslisno sireno? Samo nekaj sekund susljanja slisis, pa praskanja majhnih nozic, in ni jih vec za videti.
Jaz se posebno rad ubadam z mladici raznih zivali? Recimo: Tastare ze presneto dobro vedo za vse moje navade okoli vikenda. Mladici pa me ne poznajo - toda se pa obnasajo kot da bi jih jaz ze zdresiral? Torej? Se medsebojno in z menoj menda mentalno "pogovarjajo"!?
U drugih primerih pa se jaz naredim kot da jih ni, jih sploh u mojih mislih nimam. Takrat pa lahko kar hodim mimo, grem nalasc u to lopo in si vzamem kaksen cvetlicni lonec ali kaj takega. Takrat so pa te veverice kar nad mojo glavo in bi jih lahko kar poslatal. Samo njihova mama se pa takrat zaskrbljeno oglasa iz bliznjega javorja in jim ukazuje da se ne premaknejo. Je celo mozno zaznati na njihovih obrazih kako se oddihnejo ko se nazadnje le malo oddaljim in se spet poglobim u svoje delo.

Tudi ptici so na isti valovni dolzini kot jaz. Tukaj imamo povsod nekaksne kose, robin jih klicemo. So velikosti kosa, samo so tukaj mlecnorjavi z rdecerjavim trebuhom. So zelo teritorijalni in vsak robin ima seveda svoj kraj kjer zivi in si naredi gnezdo in vzgoji par rund tamladih.
Pri vikendu pa jaz stalno poslusam kaj robin "govori"? Takoj ko je nekaj u okolici? Clovek ali pa zival ki ni del tega - moje parcele - pa se robin-i takoj vznemirijo in zacnejo vzklikati nevarnost ali pa glasno poizkusajo nepridiprava odgnati tja od koder je prisel. Tako da ce se zavedamo kaj je okoli nas, njihovim glasovom an pocetjem - nam ni niti treba nic videti, kajti eden drugemu, (nevede, za tagluhe in taslepe) pa drug drugemu objavljamo vse kar se okoli nas dogaja. To se posebno drzi tudi za cebele.

Ja, skoda da si vec ljudi ne vzame malo casa in si kaj takega pocne?
Potem pa dosti ljudi tudi nima take priloznosti ki jih imam jaz? Ce pa jih imajo, so pa slepi in nimajo casa za take traparije, mar ne?

[Kočevski med-ved]

Frank, Zadnji stavek Ljudje smo slepi je edini razlog da to zaznavanje znajo opazovat le nekateri, morda izbrani?
Hvala za čudovit prispevek.

[Timijan]

Frank, malo sem te že pogrešal. A si čutil, ko sem te, ob branju tvojega prispevka, kar čez rame objel? Res si iz preganjalca Savla postal zaščitnik Pavel. Tvoja življenjska izkušnja je zelo poučna in nekaterim ljudem, s katerimi delam, bom pripiročil v branje tvoje prispevke. Namreč, bil si profi, ve se kaj to pomeni, sedaj pa postajaš pravi Kosobrin, k čemur bi moral na koncu vsakdo priti. Če Narave in so-bitij ne čutimo neposredno, s srcem, pomeni, da imamo tudi svojo družino, prijatelje, znance le na disketi: ne zaznavamo neposredno, ampak le za trenutek, potem pa avtomatsko vstavimo disketo na tisto temo in komuniciramo le s tistimi starimi omejenimi prepričanji. Bistvo pa je v čimjasnejši neporedni zaznavi. Takrat lahko vidimo, da nam živali, včasih, povedo marsikaj, še posebno, ko nas kaj muči. Npr. imaš kak problem ali vprašanje, in napol meglen laziš okoli z mislimi, prileplenimi na tisti problem, življenje pa teče mimo tebe. Takrat, če gremo ven, večkrat pride v našo bližino kaka žival, lahko je ptiček, veverica, čebela ..., in če jo opazimo, vidimo, da se vede precej nenavadno. Ali brez strahu zre v nas ali izvaja kak ples, kaj poje tja proti nam ali pa pride na naš rokav ali kapo. Če takrat to živalco zaznamo, se umirimo, in vprašamo, kaj nam želi povedati, nam skozi um bliskovito prileti neka misel. Če jo ujamemo, ja ta misel pomembno intuitivno sporočilo, ki nam ga nekdo ali nekaj pošilja (lahko le naša podzavest ali nadzavest ali pa kaj "višjega"). Ponavadi nam taka misel reče, kaj naj storimo, katero knjigo naj zagrabimo, koga naj pokličemo ... Če to z zaupanjem storimo, se velikokrat marsikateri vozelj hitro razreši. Sam to "metodo" občasno uporabljam in vedno deluje, če ne takoj pa kmalu.

In sedaj bom povedal, navezujoč se na Frankov izjemen prispevek, nekaj, kar že dolgo vem: ČEBELE SO MOČAN NARAVNI DUH. Kot vse naravne sile pa tudi ta duh deluje na principu fer trgovine: ti meni, jaz tebi. Nobene kraje, le ravnotežje. In če človek podre to ravnotežje, ga Narava kmalu udari nazaj s tem, da utrpi takšno ali drugačno osebno izgubo, katere bistvo je, da mora biti boleča.

Frank dokazuje, da je v svojem življenju to ravnotežje vzpostavil. Vsi moramo priti enkrat do tega, ali pa nikoli ne bomo zadovoljni, srečni, kajti brez tega ravnotežja z okolico, Naravo, se naš ego prenapihne ali pa je presesut, in ker ni zdrav, ga ne moremo nikoli preseči. Tudi to je morda vzrok, da nekateri ljudje iščejo zatičišče pri čebelah in da v stiku z njimi lažje najdejo samega sebe in notranji mir.

Frank, best regards, pa spet kdaj kaj napiši! Ali veš morda kaj o Indijancih in ali so čebelarili? LP t

[FRANK IZ KANADE]

Timijan, na zalost nisem zacutil nobenega objema. (mogoce sem pa samo jaz, ker objemi niso u moji nosi..?

Je pa res cudno tole: zadnja dva dni sem od casa do cas imel na mislih Indijance in ce bi se dalo kaj dobrega najti in dati sem, ker sem bil mnenja da bi te zanimalo? Mislim njihov misticni/verni odnos do nekaterih zivali ki so pomembne u njihovi folklori?
Recimo: medved je njihov brat.
Zemlja je njihova mati?
Cojote je misticen in "shapeshifter" Nekateri Indijanci (shemani) imajo moznost da se spremenijo u Cojota?
Bald eagle, Plesasti orel... Smesno, ta orel ni sploh plesast, ima pa popolnoma belo glavo... Ta ptic je navrhu njihove lestve. Perje teh orlov se seveda uporablja u izdelavi njihovih nos in posebno u teh zadevah ki jih njihovi "sefi/poglavarji nosijo na glavah. Tako da so Bald eagli tukaj ze dolgo na ogrozeni listi. (Za indijance pa je vse to - problem za belce!?)
Vrane in oni se vecji crni ptici? Ne vem ce jih imate doma in kaj se imenujejo? Trenutno pa sploh ne morem anglesko ime na jezik spraviti... Crow in Raven! To je ta - Raven ! (Mi je kar malo casa vzelo za tega. Menda zato ker se mi ta dva ne dopadeta, sta pac povezana s carovnistvom in podzemnim svetom - undervorld...)

Ne vem kaj bom lahko nasel in prebrskal? Indijanci nimajo navade nam belcem razkrinkavati svojih skrivnosti. (Nekako tako kot so Kitajci skrivali svoje znanje (Marshal arts - so do nedavnega take "izdajalce" celo likvidirali, da bi se znanje obdrzalo?) Pa o tem menda sam vec ves kot pa jaz?

Tudi razlicna plemena imajo svojo loro. Tukaj u Kanadi se jih gleda bolj tako kot se doma cigane... Smo imeli samo par res autohtonih plemen z svojo civilizacijo, toda z prihodom belcev so jih pa nase bolezni na Vzhodni obali popolnoma iztrebile... Na zahodnji obali pa jih je se neka mala pescica, ki bo pa menda tudi kmalu sla u zaton. Vidi se pa se nekaj "dolgih his in seveda totem poles - toda tudi te pocasi tuji tatovi odnasajo in seveda cas jih tudi kar dobro grize.

Druga nasa plemena so pa samo bande ki so se priklatile sem iz ZDA ker so jih seveda tam mnozicno zatirali.
U ZDA pa so se rezervacije kjer se do danes njihovo znanje in "Medicine" prenasa na now rod. Seveda je pa tudi to namenjeno samo "izbranim" in se seveda skriva pred nami, belci... Tam pa so najbolj znani indijanci u Novi Mehiki, Arizoni in Teksasu. Kot so: Apaci, Navajo, itd... Te in njihov nacin zivljenja je ze tudi Holywood kar posteno obdelal. Kar pa je se izven tega - pa seveda omene ni vredno.

Tukaj se tudi stalno prepiramo z njimi. Pred leti ko so Europejci kolonirali Severno Ameriko, so indijanski poglavarji prodajali nam, ogromne kolicine zemlje za kaksen sodcek "ognjene vode" - whiskey - snops. Se dandanes je najvecja bolest le-teh se zmeraj alkoholizem!
U zadnjem desetletju ali pa dveh, pa so se nekateri izsolali za odvetnike in imajo tudi nekj u glavi - ni jim to za oporect. Tako da sedaj uspesno sodijo naso vlado. Njihove bande pa dobivajo nazaj ogromno zemlje in moramo jim tudi letno izplacevati na milijarde in milijarde dolarjev za to kar smo cez zadnjih nekaj sto let iz njihove zemlje odvzeli.
Tudi nasega zakona pa oni ne opostevajo. Pobivajo zivali, posebno takrat ko so nosece, (jih je lazje ujeti). Lovijo ribe - zascitene ali pa ne, vse pobijajo izven sezone in nicesar se jim ne da dopovedati. Ce probamo pa takoj pred nas vrzejo da je to zapisano in dovoljeno u njihovi veri. (Tukaj pa je seveda nek mednarodni zakon u veljavi ki ne dovoljuje da se jih kaznuje/zatira zaradi njihove vere. Ne samo indijance - za vsako clovesko duso je enako.
Tukaj u nasem okolju smo nekoc imeli Karibuje - so jih indijanci iztrebili. Rdece jelene, elk, so jih indijanci skoraj pred sto letih iztrebili. Ne za svojo uporabo, toda so jih dnevno pobijali in prodajali turistom in jih izvazali/svercali u ZDA.
Pred nekaj letih pa so se tukaj lovci in znanstveniki zjedinili. Nabrali cez 60 milijonov dolarjev in zaceli sem uvazati te jelene in jih spuscati u naravo da se spet tukaj ustanovijo. Zadnje case pa se ze javno pise po nasih casopisih da je vse to bilo vse zamanj. Indijanci so pozimi z skidoo masinami sneg dol steptali. Namestili seno in zito - hrano. Ko so pa cele crede lacnih jelenov prilezle iz globokega snega na trda tla, in se oblozena z hrano, so jih pa bande indijancev pobile in spet presvercale u ZDA kjer jih strezejo u restavracijah.
Tukaj indijanci sploh ne upostevajo nase zakone. Pravijo da je belcev zakon za belce?!
Vozijo automobile vecinoma brez vozniskih dovoljenj, ne placujejo takse u stacunah, ne placujejo nobenih davkov in celo nasa vlada jim vsakih toliko let mora narediti nove bajte. To pa zato ker so tako leni da na rezervacijah ne zagajo drva - polomijo pohistvo, polomijo dol bajto in jo u sporgetu pokurijo. Ko pa nimajo kje ziveti pa nahajkajo medije in cvilijo kako neclovesko jih zanemarjamo. Bilijone dolarjev, ki jim jih pa vlada izplacuje, pa seveda gre u zepe tabrihtnih, kar pa se ne izgubi pa bande popijejo in raztrosijo na droge...
Tako pac je z nasimi Indijanci. menda bi bilo bolje da bi jih pustili pri miru, u njihovih vigvamih in naj bi jih narava sama zdesetkala. Tako pa jih silimo da naj se sprevernejo na nas nacin zivljenja in to pa za njih se dandanes nima nobenega ucinka...

Jaz sem imel u mestu nekaj apartmajev in indijanci bi hoteli apartma najeti. Nisem jim mogel odrekati ker bi me sodili. Niti jim ni trba iti na sodnijo. Samo telefonirajo serifu in le ta mi ukaze da jim dam apartma u najem. Pojma nimate kaksno skodo so delali. Tudi na stropu bi bile njihove stopinje...
Pocasi pa so celo bajto napolnili in nobeden ni nobene najemnine placal. Jaz sem na tisoce dolarjev na leto trosil za popravo in nazadnje sem pa bajto nekomu prodal za skoraj badava samo da se resim te gromozanske luknje u katero sem svoj krvavo zasluzen denar metal...
Sem se po sodnijah vlacil in nic se jim ne da postoriti. vsi se jih izogibajo in nobeden jim noce nic slabega storiti ker stalno kricijo da so zanicevani, itd, itd...

Zal, tako pac je. . .

Ja Timijan, ko sem zgoraj prebral tvoj zadnji stavek me je pa kar sunilo...?

[Timijan]

Pozdravljen, mojster Frank. Hvala za boleče poročilo o indijancih. Že med branjem sem stvar obračal naokrog, in poglej: kot so belci delali z indijanci in so zato ti postali bolni v duši in tudi telesu, enako belci delamo z naravo, drugimi rasami (alborgini, romi, afričani ...), IN S ČEBELAMI. In enako kot so indijanci, oddvojeni od svoje kulture in zemlje zboleli (kot pri nas nekatere romske skupine, predvsem na dolenjskem), tako tudi naše čebele slabijo, ker jih vseskozi pravažamo sem in tja, paše so vse bolj "kapitalistične", desetina (davek meda gospodu) je postala devetdesetina, hranimo jih s sladkorjem, kot ZDA hranijo indijance z belo moko, makaroni in sladkorjem (paketi pomoči revnim družinam), od česar so že vsi napihnjeni in bolni. To, kar kradejo, ubijajo in prodajajo belcem, zahtevajo belci - kar znajo indijanci pa je belcem brezvezno. A dejstvo je, ker so vse stvari med seboj prepletene, da dokler indijanci ne bodo srečni, tudi belci ne bodo. To tako je, ne da se temu zakonu izogniti.

Obstaja pa še vedno neko zdravo jedro, kajti neki narod ne moreš kar izničiti (kot niso mogli Judov, Judje pa zdaj ne morejo Palestincev), praviš, kjer se jedro duše, učenja, prenaša tistim, ki so tega še sposobni. Res je tako kot praviš tudi pri Kitajcih, šel sem delno skozi to šolo in plačal svojo ceno, da sem bil lahko nekaj čas "učenec zaprtih vrat", kar pomeni - da z mojstrom vadiš v kuhinji, medtem ko njegova žena kuha kosilo, sto drugih učencev pa lahko vadi le v klubu. Pri Japoncih pa je drugače - če si zares iskren in si "lomiš kosti", te sprejmejo bolj kot svojega sina.

Crow in raven sta vrana in krokar. Sicer ne vem čisto jasne razlike med njima, sem pa videl ogromne vrane, na tisoče, ki so dvakrat dnevno prekrile nebo v Vojvodini, ko sem upravljal in stražaril tiste ruske radarje, krokarje pa poznam predvsem iz gora, ko je kdaj v steni začelo čudno šumeti, kot da leti kamen, sam sem se komaj z nohti držal skal, krokar, gorski, mali, pa je priletel mimo moje glave in se mi posmehoval. Za kar je on rabil eno minuto, sem jaz potrošil 5-8 ur mučenja.

Spet in spet se spominjam tvojega stavka, ko si rekel, da kar človeška roka pošlata, tisto kmalu propade. Ta roke je seveda pretežno bela, tista, ki le jemlje, nič pa ne daje. Zaradi tega smo vsi na tem planetu v veliki stiski.

Thun je rekel, kot sem že večkrat zapisal: "čebele so naše sestre", ti pa dodajaš, kar so vedeli modri indijanci: "medved je naš brat". Mar ni? Prav rad použije vse tisto, kar tudi mi: meso, sadje, med, ribe ... Za svoje mladiče skrbi še bolj kot mi, prav rad pa spi v votlini, kot so to počeli našo pra-predniki, kakšen hribovec pa še dandanes, če ga ujame noč ali dež.

Praviš: Cojote je misticen in "shapeshifter". Zanimivo, kajti enako vlogo pri Japoncih igra lisica. In lahko rečeva, da sta ta dva v sorodu. Torej, različne stare kulture sveta so trdile enake stvari. Glej, še Slovenci smo peli ribi Faraoniki, na kateri sloni svet, naj bo mirna, in naj ne udari z repom, zavoljo malih otočičev. In enako zgodbo govorijo eskimi, indijanci, afričani in vzhodnjaki! Potem pa pridejo zahodni diplomirani "kaveziolozi", ki se posmehnejo na vse to, ker sami ne vidijo nič, in v svojo lastno škodo začnejo vsa stara znanja, vrline in veščine odmetavati in nadomeščati z omejenimi razumskimi razlagami. S tem pristopom svet ne bo preživel. Problem ni v pijanih indijancih in slabotnih čebelah, problem je v nas, mar ne? Frank, ko si v formi, vsekakor spet javi svoja opažanja. Very best regards, t

[Kočevski med-ved]

Frank in Timijan, vidva sta nenadkriljiva. Z zanimanjem sledim vajinemu razgovoru. Tu in tam mi tudi kaj kapne.
Lep pozdrav Obema

[Timijan]

Frank in tvoje, Med-ved, foto-zgodbe, so krive teh zanimivih razgovorov. Tudi tebi prav lep pozdrav tja na Kočevsko! t

[Kočevski med-ved]

Danes sem sanjal da sem šel v Poden. (bilo je poleti) Kot ponavadi sem se takoj, ko iztopim iz avta odpravil mimo brunarice, (v kateri je v kletnih prostorih tudi točilnica za med) proti čebelnjaku. Na orehu pred čebelnjakom so bili na dolgi veji štirje roji (dva zelo velika in dva majhna), na slivi, ki raste zraven oreha pa še dva roja, ki sta segala skoraj do tal.
Timijan, ti kaj več veš iz astrologije, kakšen je to znak? a bom letos samo roje pobiral?