Poraba EU in drugih sredstev ?????

Arhivirane teme 2006
Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15603Odgovor bara
To Okt 11, 2005 6:55 pm

Evo divji, je že vse razdelano..., samo še na papir...
Torej:
Čimprej strateški plan 2007-2013!
Si pa dal dobro idejo, valda, da se bomo ukvarjali s čebelami..., Kapun bo pa glavni kosec..., oz. bo pazil, da ne pokosijo kmetje prehitro, pa če bo drugo leto tudi toliko dežja kot letos, bo naganjal kmete..., kar z njihove zemlje... (za take metode so na ČZS usposobljeni)

BF je pa zakon, tako da bo Janko še bolj obremenjen, ker se njegov oddelek širi na Orehovski vrh. Boštjan bo pa lahko pomagal v Vinotoču Gi...
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

JAVNO VPRAŠANJO MKGP IN ČZS

OdgovorCOLON # 15604Odgovor divji cebelar
Sr Okt 12, 2005 8:33 am

Javno postavljam navedenima naslovoma naslednja vprašanja:

1. Zakaj se že enkrat ne pristopi k izdelavi predloda razdelitve Slovenije na medonosne okoliše ? skupaj z

2. izdelavo predloga razdelitve Slovenije na okoliše z manjšimi in boljšimi možnostmi neposrednega trženja s čebelarskimi proizvodi ?;

3. Na osnovi prej navedenih razdelitev k pripravi predloga razvrstitve čebelarjev v posamezne kategorije in dodelitve ustreznih proizvodnih in tržnih statusov ?;

4. V skladu s prejšnjimi osnovami pripravi predloga ustrezne, pravične in vzpodbudne obdavčitve ?

Uporabniški avatar
tonepoljak
PrispevkovCOLON 153
PridruženCOLON So Jun 18, 2005 4:46 pm
KrajCOLON Gorenc

OdgovorCOLON # 15634Odgovor tonepoljak
So Okt 15, 2005 10:34 am

JAVNO VPRAŠANJO MKGP IN ČZS
Javno postavljam navedenima naslovoma naslednja vprašanja:

1. Zakaj se že enkrat ne pristopi k izdelavi predloda razdelitve Slovenije na medonosne okoliše ? skupaj z

2. izdelavo predloga razdelitve Slovenije na okoliše z manjšimi in boljšimi možnostmi neposrednega trženja s čebelarskimi proizvodi ?;

3. Na osnovi prej navedenih razdelitev k pripravi predloga razvrstitve čebelarjev v posamezne kategorije in dodelitve ustreznih proizvodnih in tržnih statusov ?;

4. V skladu s prejšnjimi osnovami pripravi predloga ustrezne, pravične in vzpodbudne obdavčitve ?
Divji, a si spet na javno? Upam, da si vsaj poslal tudi na MKGP. Kaj pa Bara pravi na tole? Sigurno ji ne bodo šli medonosni okoliši, trženje, ker je stvar posameznike - glej razpise, obdavčitve se pa raje ne dotikaj.

Bara mi je povedala, da je status zasran, ker so na kmetijskih trgih s svojim neznanjem zdrkali še tisti del ZOK, ki je bil vsaj v skladu z EU zakonodajo. Baro sem prej videl in je taka, kot da bi jo povozil kamion, ker je popolnoma neprespana.
Naj živi Gorenjska!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15635Odgovor divji cebelar
So Okt 15, 2005 7:33 pm

Tonepoljak piše:
Divji, a si spet na javno? Upam, da si vsaj poslal tudi na MKGP. Kaj pa Bara pravi na tole? Sigurno ji ne bodo šli medonosni okoliši, trženje, ker je stvar posameznike - glej razpise, obdavčitve se pa raje ne dotikaj.
_________
Spoštovani kolega !
Ne nisem poslal na MKGP in ne na ČZS, ker gospe in gospodje obeh institucij kar pridno spremljajo razprave na te forumu.
Kaj Bara pravi, pa boš moral vprašati kar njo.
Kaj pa ima Bara z medonosnimi okoliši v Sloveniji ???, in kaj s trženjem ???? Da je Bara strokovnjak za pridelavo in ponudbo zdrave in varne hrane pridelane po načelih in postopkih sodobnih strokovnih in zakonskih zahtev, mi je bilo do sedaj jasno, da pa je tudi marketinški strokovnjak, pa mi je nekaj novega.
In zakaj se bodoče obdavčitve čebelarjev ne bi smel dotikati ??? Ker to nekaj sto večjim čebelarjem trenutno ne odgovarja ?? Prišel bo čas, ko bodo prav ti najbolj obžalovali, da niso začeli pravočasno o tem govoriti.
Lepo te pozdravljam!

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15636Odgovor bara
So Okt 15, 2005 7:56 pm

Spoštovani kolega !
Ne nisem poslal na MKGP in ne na ČZS, ker gospe in gospodje obeh institucij kar pridno spremljajo razprave na te forumu.
Kaj Bara pravi, pa boš moral vprašati kar njo.
Kaj pa ima Bara z medonosnimi okoliši v Sloveniji ???, in kaj s trženjem ???? Da je Bara strokovnjak za pridelavo in ponudbo zdrave in varne hrane pridelane po načelih in postopkih sodobnih strokovnih in zakonskih zahtev, mi je bilo do sedaj jasno, da pa je tudi marketinški strokovnjak, pa mi je nekaj novega.
In zakaj se bodoče obdavčitve čebelarjev ne bi smel dotikati ??? Ker to nekaj sto večjim čebelarjem trenutno ne odgovarja ?? Prišel bo čas, ko bodo prav ti najbolj obžalovali, da niso začeli pravočasno o tem govoriti.
Lepo te pozdravljam!
Divji, Tone!

Res nima smisla pošiljati na MKGP in ČZS, ker stalno visijo na forumu. Na medonosne okoliše se ne spoznam, vem le to, da si jih nekateri pišejo na etikete za med. Marketinški strokovnjak nisem, zato so usposobljeni drugi..., pa še teh je res bolj malo... Tone kaj si imel v mislih glede obdavčitve? Mali čebelarji bodo verjetno res zelo nasankali na račun tega, no upam, da ne bo kakšen črn scenarij v prihodnosti... Velikim čebelarjem je pa že sedaj lahko žal, namreč, če narediš primerjavo kar z nekaterimi DČ, je ravno njim izredno težko, sploh če so profiji...

Tone, tudi počutim se tako, kot da me je povozil kamion..., zgledam pa grozljivo, ker sem popolnoma neprespana...
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

MaP
PrispevkovCOLON 76
PridruženCOLON Sr Maj 24, 2006 9:16 am

PRP 2007-2013

OdgovorCOLON # 21687Odgovor MaP
So Okt 14, 2006 6:33 am

Terminski plan PRP 2007-2013
Skladno s pravili reformirane skupne kmetijske politike EU (SKP) mora vsaka država članica povezave za uveljavljanje ukrepov razvoja podeželja in črpanje evropskega denarja v novem finančnem obdobju poleg Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013 pripraviti tudi Program razvoja podeželja 2007 – 2013 (PRP) in ga predložiti v potrditev Evropski komisiji (EK).


Ali kdo ve, koliko s(m)o čebelarji zraven pri pripravi teh dokumentov?
Ne moti me, da kradejo moje ideje, moti me, da nimajo svojih (Nikola Tesla)

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 21713Odgovor bara
Po Okt 16, 2006 10:22 pm

Na posameznih koncih, kjer so se organizirali, so zraven. Vsaj kolikor sem uspela videti raznih programov...
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 21731Odgovor zoro
To Okt 17, 2006 9:54 pm

Pa verjetno si se ob branju fejst zabavala. Poznam že vse tvoje grimase in smeh, ko bereš kakšen fajn štof.
jest

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 21736Odgovor divji cebelar
Sr Okt 18, 2006 1:06 pm

Sneto s spletne strani ČZS:



UČINKOVITA TER PREDVSEM PREVERJENA IN ZANESLJIVA POT DO NEPOVRATNIH SREDSTEV EU ZA SLO. ČEBELARJE


Pridobivanje nepovratnih sredstev evropske unije na področju čebelarstva

Namen pričujočega prispevka je predstaviti možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije, saj želimo, da bi bilo v primerjavi z drugimi kmetijskimi dejavnostmi čim več razpoložljivih nepovratnih sredstev za investicije usmerjenih v čebelarsko proizvodnjo. S tem bi namreč ustvarili dodatne možnosti za pospešen razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenskega čebelarstva, to pa bi vplivalo na večje zaposlitvene možnosti ter s tem tudi na blaginjo čebelarskih gospodarstev.

Na voljo so zelo različne oblike pomoči. Razlikujejo se tako višine denarnih sredstev kot tudi nameni, za katere jih lahko pridobimo. Lahko bi rekel, da za vsako obliko čebelarske produkcije obstaja kakšna podpora. Ker pa so postopki za pridobitev teh pomoči dokaj zapleteni, je zelo pomembno, da vemo, katere pogoje moramo izpolnjevati in kakšni so administrativni postopki, ki omogočajo njihovo pridobitev. Iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da je treba v okviru razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva za naložbe na področju čebelarstva izpolnjevati številne pogoje, tako administrativne kot tudi povsem specifične, šele vse to pa bo prosilcu omogočilo pridobitev nepovratnih finančnih sredstev.

Dejstvo je, da bo Slovenija v okviru prihodnje finančne perspektive v obdobju od leta 2007 do 2013 lahko iz evropskih skladov porabila precej bolj polno malho denarja, kot je bilo to mogoče doslej.

Zaradi tega naj najprej predstavim pogoje razpisa, to je, kdo lahko kandidira, kako veliko mora biti čebelarsko gospodarstvo, katere vrste investicij na področju čebelarstva so upravičene do podpore, način priprave razpisne dokumentacije s poslovnim načrtom, merila za izbor projekta, pa tudi, kaj bi bilo koristno postoriti v obdobju do novega razpisa, da bi bile naše možnosti za uspeh projekta, prijavljenega na razpis, večje. Predstavitev je pripravljena na podlagi drugega javnega razpisa za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006 (EPD) za leto 2006, ki se je v tem letu že iztekel.

Pogoji razpisa

Pogoji razpisa za naložbe na področju čebelarstva so dveh vrst: začetni (vhodni) določajo merila o tem, kdo se lahko prijavi na razpis, in končni. Te je treba izpolnjevati predvsem glede na zahtevan obsega proizvodnje. Pomembno je opozoriti, da je vloga za pridobitev nepovratnih sredstev zavrnjena, če prosilec ne izpolnjuje teh pogojev. Zdaj pa poglejmo poglavitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati morebitni investitorji na področju čebelarske dejavnosti.

Na razpis se lahko prijavijo čebelarska gospodarstva (fizične osebe, kmetije, združenja kmetov, podjetniki in pravne osebe), ki imajo ob oddaji vloge vsaj 40 gospodarskih čebeljih družin in ki so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev. Glede na to se torej čebelar, ki čebelari s 30 panji, na razpis ne more prijaviti oziroma bi bila njegova vloga zavrnjena. Tem čebelarjem priporočamo, da v obdobju do novega razpisa kupijo manjkajoče število gospodarskih družin, saj bodo le tako dosegli prag zahtevanih 40 gospodarskih družin.

Čebelarsko gospodarstvo mora glede na vrsto izvedene naložbe najpozneje ob njenem koncu dosegati naslednji minimalni obseg proizvodnje: imeti mora vsaj 80 gospodarskih čebeljih družin, ne glede na vrsto investicije. Če so pridobljena sredstva namenjena za graditev novega objekta in pripadajočo opremo ali za adaptacijo, mora biti v čebelarskem gospodarstvu ob koncu naložbe vsaj 200 gospodarskih čebeljih družin, če pa so ta sredstva namenjena za vzrejo čebeljih matic, mora čebelar ob koncu naložbe imeti 80 čebeljih družin ter zagotoviti vzrejo 1500 matic na leto.

Predmet razpisa
Predmet razpisa so naložbe v čebelarska gospodarstva na različnih področjih (v oklepaju je naveden najvišji priznan investicijski strošek za posamezno naložbo), in sicer:

1. Naložbe v graditev novih objektov oziroma prostorov ali v njihovo obnovo, vključno s pripadajočo opremo:

- objekti oz. prostori za skladiščenje medu in drugih čebeljih pridelkov (za graditev novega objekta 80.000 SIT/m² na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/m² na enoto, za opremo 3.500.000 SIT na objekt);

- objekti oz. prostori za dodelavo in polnjenje medu (za graditev novega objekta 80.000 SIT/m² na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/m² na enoto, za opremo 5.000.000 SIT na objekt);

- objekti oz. prostori za točenje medu (za graditev novih 80.000 SIT/m² na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/m² na enoto, za opremo 5.000.000 SIT na objekt);

- objekti oz. prostori za vzrejo čebeljih matic (za graditev novih 80.000 SIT/m² na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/m² na enoto, za opremo 1.000.000 SIT na objekt).

2. Prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin (po predračunski vrednosti).

3. Nakup čebeljih panjev (40.000 SIT na panj).

4. Nakup zabojnikov za prevoz čebeljih panjev (50.000 SIT/proizvodni panj).

5. Postavitev stacionarnih objektov oz. čebelnjakov (za graditev novih 80.000 SIT/m² neto površine, za adaptacijo 50.000 SIT/m² neto površine).

6. Dodatna oprema:

- oprema za pridelavo matičnega mlečka (1.000.000 SIT/gospodarstvo),

- oprema za pridelavo cvetnega prahu (2.000.000 SIT/gospodarstvo),

- oprema za pridelavo čebeljega voska (500.000 SIT/gospodarstvo),

- oprema za pridelavo čebeljega strupa (1.000.000 SIT/aparaturo).

Priprava razpisne dokumentacije s poslovnim načrtom

Zelo pomembno je, da začnemo projektno dokumentacijo pripravljati dovolj zgodaj, saj pridobitev vseh dovoljenj in izdelava poslovnega načrta trajata kar nekaj časa. Prijavni roki so zelo kratki, zato moramo imeti vso dokumentacijo zbrano že pred objavo razpisa, saj je v mesecu dni praktično nemogoče zbrati vse potrebne dokumente.

Razpisna dokumentacija obsega izpolnitev vloge, poslovni načrt ter naslednja zahtevana dokazila: dokazilo, da so za proizvode, ki so v poslovnem načrtu navedeni v tabeli Prodajni trg, na voljo običajne prodajne možnosti; dokazilo za graditev objektov ali nakup opreme v objektih; dokazilo o izpolnjevanju minimalnih standardov na področju varstva higiene; dokazila o registraciji; dokazila o finančnem stanju; dokazila o lastnih finančnih sredstvih; dokazilo o predračunski vrednosti naložbe; dokazilo o izobrazbi; dodatna dokazila, specifična za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar je končni prejemnik kmetija ali samostojni podjetnik posameznik; dodatna dokazila glede na posamezno vrsto upravičenih naložb na kmetijskem gospodarstvu; dodatna dokazila glede na naložbe po posameznih sektorjih primarne kmetijske pridelave na kmetijskem gospodarstvu; dokazilo o velikosti kmetijskega gospodarstva glede na število stalno zaposlenih oseb, dodatno dokazilo o izobrazbi nosilca kmetijskega gospodarstva (velja za fizične osebe), izjava o zadolženosti kmetijskega gospodarstva, dokazilo za HAB-območja; dokazilo o že prejetih sredstvih iz proračuna Republike Slovenije oz. iz občinskega proračuna oz. iz sredstev evropskih skladov za naložbe v kmetijska gospodarstva v minulem petletnem obdobju.

Merila za izbiro projekta

Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga je ocenjena na podlagi točkovanja 13 meril za izbor. Projekt, ki zbere večjo število točk, ima v primerjavi s konkurenčnimi prijavljenimi projekti večjo možnost za uspeh na razpisu. Največje možno število točk je 100. V nadaljevanju navajam merila za izbor z navedbo največjega števila možnih točk v okviru posameznega merila. Merila vključujejo presojo finančne upravičenosti (15), kakovost proizvodov in varnost živil (10), izobrazbo vlagatelja (6), starost vlagatelja (7), pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (10), velikost kmetijskega gospodarstva glede na kmetijska zemljišča v uporabi (12), obseg primarne kmetijske pridelave (6), velikost kmetijskega gospodarstva glede na število stalno zaposlenih oseb (6), okoljsko sprejemljivost projekta oz. kmetijskega gospodarstva (10), ekološko pomembna območja (3), že prejeta javna sredstva iz državnega oz. občinskega proračuna oz. iz evropskih skladov za naložbe v kmetijska gospodarstva v minulem obdobju (15).

Kaj je treba postoriti v mesecih do novega razpisa?

Dejstvo je, da bo Slovenija v okviru prihodnje finančne perspektive za obdobje od leta 2007 do 2013 lahko iz evropske malhe pridobila precej več denarja, kot ga je do zdaj.

Zaradi tega je zelo pomembno, da začne morebitni vlagatelj na področju čebelarstva dovolj zgodaj pripravljati projektno dokumentacijo, saj pridobitev vseh dovoljenj in izdelava poslovnega načrta vzameta kar nekaj časa. Ker so prijavni roki zelo kratki, moramo imeti vso dokumentacijo zbrano že pred objavo razpisa, torej pred konkurenco iz drugih kmetijskih dejavnostih.

Pomembno je tudi, da se čebelarsko gospodarstvo v obdobju do novega razpisa tudi ustrezno prilagodi, poveča svojo konkurenčnost ter s tem tudi možnosti za uspeh na razpisu. Svetujem, da opravite vse potrebno, da bi vaš projekt pridobil kar največje število točk.

Za dodatna pojasnila ter pomoč pri pripravi celotne razpisne dokumentacije za pridobivanje nepovratnih sredstev Evropske unije na področju čebelarstva me lahko tudi pokličete na tel. št.: 051/374 759 ali email igor.vajda@espero.siElektronski naslov je bil zakrit pred oglaševalskimi robotki; Če ga želite videti, morate imeti omogočen Javascript .

mag. Igor Vajda, dipl.ekon.

scopoli
PrispevkovCOLON 369
PridruženCOLON Ne Maj 30, 2004 3:04 pm

OdgovorCOLON # 21739Odgovor scopoli
Sr Okt 18, 2006 2:17 pm

Le čemu služi ta prispevek ....

Kolikor mi je poznano, je omenjeni finančnik mag. Vajda pripravljal prijavo projekta za EPD Tomažu Škorjancu (slednji je bil eden izmed redkih) ... upam, da uspeta.

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 21745Odgovor bara
Pe Okt 20, 2006 12:29 am

Eni so optimisti in mislijo, da bo kar tako ostalo. Evropa ima z drugim letom nov način subvencioniranja.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 21748Odgovor guliver
Pe Okt 20, 2006 12:40 am

Itak je bil ta zadnji razpis totalno skrpucalo. Hvala bogu, da se zadeve sanirajo. Sicer pa dokler ni razpisa, ne moreš pisati o pogojih. A se motim?

MaP
PrispevkovCOLON 76
PridruženCOLON Sr Maj 24, 2006 9:16 am

OdgovorCOLON # 21753Odgovor MaP
Pe Okt 20, 2006 3:15 pm

motiš se.
Ne moti me, da kradejo moje ideje, moti me, da nimajo svojih (Nikola Tesla)

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 21757Odgovor bara
Pe Okt 20, 2006 8:46 pm

Guliver, razpis je bil za čebelarje res pravo skrpucalo, ki ni v skladu z zakonodajo ES, bil je totalno zdrekan. Razlogi za to so vemo kje. Ali se bo to uredilo, sicer bi se moralo, bomo pa videli. Odvisno je od tega, kakšne kadrovske spremembe bodo po volitvah. Vsekakor moramo kot DČ to urediti, ker bomo drugače ob vse. Na Agenciji je res prava štala.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 21758Odgovor guliver
Pe Okt 20, 2006 8:52 pm

Bara, a govoriš o tistih zadevah, ki so v raznih zapisnikih EK, ko te srat prime, kako imamo narobe, pa se nihče ne zgane?

Sicer je vseeno, kdor se dobro pripravi na razpis, mu znese. Itak pa država vrača denar, če ima vse narobe, ne čebelar. A se motim?

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 21761Odgovor zoro
Pe Okt 20, 2006 9:50 pm

Guliver, btk, ker je bwz.
jest

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 21765Odgovor guliver
So Okt 21, 2006 3:18 am

Btk, pride FVO, Evropsko računsko sodišče etc.

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 21766Odgovor bara
So Okt 21, 2006 5:21 am

Kmet za petdeset jurjev
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja obvešča kmete, da jim bo pogledala pod prste. Prejemniki državne pomoči morajo dokazati, da njihova petletka v praksi ne odstopa od zapisanega.Toda, razgalja MARJETA ŠOŠTARIČ, šlamparija agencije, znana iz epizode o subvencijah, se nadaljuje. Več sto zapisnikov priučenih inšpektorjev s terena je neuporabnih. Zakaj molčijo sindikat in kmetje?
Pet 20.10.2006, Revija VEČ


Z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki se je je prijelo neuradno ime državni bankomat za kmete, so medijem razposlali sporočilo za javnost, s katerim pa v resnici seznanjajo kmete, da bodo začeli preverjati namenskost porabe dodeljenega denarja za ukrepe iz slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in za tiste, ki spadajo v sklop pomoči za omejene možnosti kmetovanja. Začetek preverjanja ne zato, ker bi v AKTRP sami tako želeli, ampak ker jih k temu silijo veljavni evropski in nacionalni predpisi. V medijih omenjenega sporočila za javnost ni bilo zaslediti, saj bi tako napisanega lahko objavili le kot plačan oglas.
Pet let, pet odstotkov. Sporočilo je nehote razkrilo, da na AKTRP delujejo po načelu, da je sistemske zadeve, ki bi morale biti domišljene in kadrovsko ustrezno zorganizirane, mogoče reševati na hitro in sproti. Takrat, ko že teče voda v grlo, tako kot je bilo poleti s terenskim preverjanjem podatkov, zapisanih v subvencijskih vlogah kmetov za razpisane ukrepe v letu 2006. Dejstvo, da bo AKTRP v teh dneh začela prvo preverjanje porabe denarja pri prejemnikih sredstev iz programa za omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (OMD) in sredstev iz ukrepov Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa (SKOP) v letih 2004 in 2005, so namreč podkrepili z razlago, da mora agencija skladno z evropsko in nacionalno zakonodajo preverjati izpolnjevanje obveznosti prejemnikov teh sredstev. Za kakšne zneske natančno gre, ni jasno. Znano je, da so se razpoložljiva sredstva za te namene razdeljevala na podlagi oddanih petletnih programov v različnih obdobjih, in sicer v milijonskih zneskih. Prav tako je znano, da so se prejemniki s pogodbo zavezali, da bodo kmetijsko dejavnost opravljali še pet let po prejemu prvega izravnalnega plačila za program OMD in da so se tisti, ki so sprejeli ukrepe SKOP, obvezali, da jih bodo izvajali najmanj pet let. Zdaj je prvi petletni krog naokoli in po predpisih je na vrsti tudi preverjanje porabe.
Agencija je napovedala razpošiljanje pozivov vlagateljem, pri katerih so pri primerjavi površin iz leta 2005 z letom 2004 ugotovili več kot 5-odstotno odstopanje. Pozive za ukrep OMD pa bodo prejeli tudi tisti prejemniki sredstev leta 2004, ki v letu 2005 niso oddali zbirne vloge za neposredna plačila. To pomeni, da najbrž sploh ne kmetujejo več.
Nadzorovanje in kaznovanje. Pozivi kmetom so, kot pravijo, namenjeni razjasnitvi razmer. Prejemniki pozivov morajo nanje odgovoriti v osmih dneh. Če bodo odgovarjali ob pomoči kmetijsko-svetovalne službe, morajo pripraviti ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bodo utemeljili zmanjšanje površin, so med drugim zapisali na agenciji v pozivu kmetom. Pričakujejo, da bodo zgolj z odzivi na pozive lahko razjasnili, zakaj je pri tem ali onem poklicanem kmetu, prejemniku evropskega in državnega denarja, bilo opaznejše odstopanje pri obdelovalnih površinah oziroma številu rejenih avtohtonih domačih živali, za katere so na agenciji administrativno ugotovili večja odstopanja (nad pet odstotkov). »Vsekakor naj vlagatelji svoje navedbe utemeljijo in podkrepijo z dokazili, če jih imajo. Opozorili pa bi, da se bo, po analizi tveganja, ki jo predpisuje Program razvoja podeželja (Uradni list RS 116/04, 45/06), za potrebe izvajanja sledenja, izvajala dodatna kontrola na terenu za vlagatelje, ki bodo v odgovoru na poziv trdili, da dejansko niso zmanjšali površin v obveznosti za posamezen ukrep SKOP,« so zapisali v sporočilu AKTRP.
Kako uspešni bodo pri preverjanju, si niti tamkaj zaposleni ne morejo prav predstavljati, saj še ni jasno, kdo bo preverjal. Je pa jasno vsaj eno: če kmetje ne bodo mogli dokazati, da je bil denar iz OMD in SKOP dejansko porabljen za namene, ki so bili navedeni v vlogah, na podlagi katerih so ga pridobili – če so medtem opustili proizvodnjo ali pa jo zmanjšali; če so prodali kmetijo in opustili kmetovanje – bodo kaznovani, ker so ravnali neodgovorno, saj se niso držali pogodbene obveznosti, da morajo to, za kar so prejeli denar, početi še pet let. Izjema je lahko naravna nesreča, smrt in podobno, za kar je tudi po uredbi mogoča oprostitev. Če pa je iz preračunljivosti ali nemarnosti to opustil, mora biti pripravljen na vse posledice. Kaveljc pa je lahko tudi pri odstopanjih, ki jih bo zaradi prehoda na nov sistem grafičnih enot rab kmetijskega gospodarstva in morebitnih odkritih odstopanj zelo težko dokazati, pravijo poznavalci razmer. A to je očitno problem, s katerim se bodo na agenciji ukvarjali, ko se bodo z njim soočili. Kot zagotavljajo dobro poučeni, se bodo zagotovo pojavljale zadeve, za katere niso krivi samo kmetje. Zato bi nas lahko še vse bolela glava, napovedujejo najbolj črnogledi.
Ponarejeni zapisniki. Že zdaj pa AKTRP pesti težava, ki je pravzaprav nadaljevanje letošnjih zapletov pri terenskem preverjanju vlog subvencijskih upravičencev, za katere je agenciji priskočila na pomoč četa začasno prerazporejenih kmetijskih in veterinarskih inšpektorjev. Ti so si podajali kljuke pregledovanih kmetij in preverjali, ali se v vlogah zapisane številke ujemajo z dejanskimi površinami in številom živali, za katere kmetje pričakujejo denarno pomoč.
Neuradno je bilo njihovo delo opravljeno tako kakovostno, da je morala AKTRP poslati nazaj nič manj kot 1200 zapisnikov o preverjanju stanja v naravi pri pregledanem vzorcu prejemnikov subvencij. Zato, ker so bili površni, nepopolni, neustrezni in jih ni bilo mogoče prenesti v pripravljene računalniške aplikacije. Vse skupaj je precej nenavadno in kaže, da stvari, ki jih dela agencija, ne gredo, kot bi morale. Tudi omenjene kadrovske okrepitve, čeprav začasne z inšpektorji, ki so bili dodeljeni agenciji za hitrejše in učinkovitejše preverjanje zadev na terenu, niso bile prav posrečene. Tako naj bi eden od inšpektorjev z Vursa (govorijo o novomeškem inšpektorju Siniši Trbojeviču, nedavno obsojenem zaradi podkupovanja na novomeškem sodišču) preprosto z edigsom popravljal zapisnike o opravljenih pregledih, preden jih je poslal na agencijo, zato se ti zdaj seveda ne ujemajo s kopijami zapisnikov, ki so jih po pregledu podpisali kmetje.
Da tega absolutno ne bi smel, je najbrž vsaj odgovornim na agenciji jasno. Dejstvo je, da nihče nima pravice popravljati zapisnika, ki ga je podpisal tudi preverjani, torej kmet. Če pa bi kdo želel kar koli popravljati, bi se moral kmet s tem strinjati in to potrditi s svojim podpisom. Toda to se je dogajalo. In zapisniki omenjenega veterinarskega inšpektorja naj ne bi bili edini, ki so prišli popravljeni na agencijo.
Bajni agenti. Nekatere v agencijski hiši, ki jo po izbiri kmetijske ministrice Marije Lukačič vodi njej lojalni Franc Kebe še od takrat, ko sta delala skupaj na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, že pošteno boli glava zaradi vodenja in dela v zadnjem letu. Agencija, ki mora opravljati poleg dela s subvencijami še sto drugih nalog, postaja ob nesistematičnem delu in nadgrajevanju tega, za kar je bila ustanovljena, preprosto neučinkovita in slab finančni servis kmetijstvu. Zdaj se nedvomno potrjuje tudi to, kot ugotavljajo poznavalci agencijskega dela pri nas in v drugih evropskih državah, da bi morala delovati posebna kontrolna organizacija, usposobljena za preverjanja in nadziranje. A brez natančne analize, koliko ljudi je potrebnih za določena opravila na agenciji, se tega in še česa drugega preprosto ne da izvesti. Direktor Kebe se takšne analize ob prevzemu vodenja državnega bankomata za kmete preprosto ni domislil in očitno mu tega tudi nihče ni svetoval. Zato vse delajo kar sproti, ob že nastalih težavah, ki jih je treba reševati, je potrebno dodatno prezaposlovanje in začasno zaposlovanje študentov, s katerimi si pomaga AKTRP z danes že 270 zaposlenimi in okrog 300 pomočniki, rekrutiranimi iz študentskih vrst zato, da vnašajo v računalnik podatke iz vseh mogočih vlog. Po potrebi jim po odločitvi kmetijske ministrice, ki pomaga reševati zagate direktorja Kebeta, priskočijo na pomoč še različni inšpektorji. Tudi taki, ki so se pri opravljanju dela »izkazali« kot že omenjeni veterinarski inšpektor Trbojevič, ki je bil pravnomočno obsojen, a se mu zaradi nezakonitega početja ni zgodilo nič, še v disciplinski postopek ga niso dali in je svoje delo opravljal in ga še opravlja nemoteno. Ker je po naključju osebni prijatelj direktorice Vursa?
Tako izbran kader, ki naj bi kot najboljši pomagal agenciji pri preverjanju poštenosti kmetov, je dodatna packa na sistemu. Pa ne le na agencijskem.
Zaradi podobnih izkušenj s popravljanjem zapisnikov so revizorji AKTRP v enem od svojih poročil za leto 2004 zapisali, da zapisnikov ni mogoče popravljati. Takrat so namreč v notranji reviziji odkrili kar precej popravljenih zapisnikov in drugače vnesenih podatkov. Lani je bilo takih kršitev menda že manj. Letos pa je tudi zaradi naglice pri začasnem zaposlovanju preglednikov z inšpektorskimi okrepitvami vred znova pričakovati poplavo takih popravkov. Pa za to niso krivi le tisti, ki so to počeli, ampak sistem, ki na agenciji ne deluje.
Polomija na horuk. Tako so kontrole, ki jih mora AKTRP opravljati pri prejemnikih subvencij, začeli opravljati na horuk šele konec julija. Pregledi na terenu so se po napovedih resda končali septembra, potem je bilo treba počakati še na zapisnike, ki so jih množično morali vračati, ker niso bili ustrezni – ker so bili narobe izpolnjeni, ker so bili popravljeni, ker jih ni bilo mogoče vnašati v pripravljeno računalniško aplikacijo na AKTRP, saj naj bi bila neustrezna tudi tehnična podpora.
Polomija v sistemu AKTRP bo zagotovo pustila pečat tudi pri evropski reviziji, saj inšpektorji iz Bruslja prav dobro vedo, kaj in kam naj pogledajo, da bi preverili razmere. Pa se že prva resnejša zgodba z opozorili in zagroženimi kaznimi revizorjev EU za razdeljevanje subvencij v letu 2004 in 2005 še ni končala. V njej je veliko stvari, ki jih AKTRP ne more opravičiti. Zato tudi s precejšnjo gotovostjo celo zaposleni z direktorjem Kebetom na čelu pričakujejo kazen, kolikšno, še ne vedo.
Revizorji ne želijo kaznovati, ampak so njihove ugotovitve prej resno napotilo k sanaciji. Če je ta neuspešna, če nepravilnosti niso odpravljene, potem pač kaznujejo.
Morda tudi zato Kebe jemlje ugotovitve revizorjev EU bolj kot pomoč, kot nasvet za boljše delovanje agencije. Takšna lahkotnost razumevanja je lahko dvorezna. Če prileti kazen, je ta za vso državo, na koncu pa za kmeta. Kebe je sicer javno zagotovil, da kmetje ne bodo čutili finančnih posledic, če bo država kaznovana. A to ni čisto res, saj se lahko zgodi, da prav zaradi neodpravljanja napak in slabosti ne bomo dobili toliko denarja, kot bi ga morali. Po grdem, črnem scenariju nam lahko v Bruslju odškrnejo sredstva, ker plačilna agencija ne dela v skladu s pravili. Če bo evropskega denarja manj, ga bodo dobili tudi kmetje manj, razen če jim država iz nacionalnega proračuna ne bo oddelila več in pokrila razlike. Glede na proračun je to malo verjetno.
Gnojnica in izdajalci. Aktualna kmetijska politika z davčno zakonodajo, ki gre v povsem drugačno smer, kot to delajo v Avstriji ali Italiji (kakšna bo ob zahtevanih popravkih, se bo kmalu videlo), enoletne zamude plačil, na katere računajo kmetje pri predajanju posesti naslednikom, in načrtno zamujanje subvencijskih plačil kmetu niso najbolj naklonjeni, zato je tudi malo verjetno dodatno poseganje v proračun.
»Sedanja filozofija je, da se nam j... kmet, samo da se imamo mi dobro, dokler se bomo imeli dobro. Če bi bilo to v Franciji, se že ne bi imeli več fajn, ker bi jih kmetje že polili z gnojnico in obmetali s paradižnikom,« je bil kritičen pogled na aktualno dogajanje našega, iz objektivnih razlogov neimenovanega sogovornika, ki dela v kmetijstvu. In zakaj sindikat kmetov ali številčnejša in po logiki stvari močnejša sogovornica z državo kmetijsko-gozdarska zbornica ne nastopi ostreje in ne doseže več za svoje članstvo? Vprašanje, ki ni le retorično, ampak bi nanj lahko odgovorili kar sindikalisti, katerih pomemben član je zaposlen v ministričinem kabinetu, ali pa kritični člani zbornice, ki vedo, da je kritike mogoče utišati z denarjem, ki jim je bil oddeljen iz proračuna. Tako kupljeni so zato tiho, pravijo in priznavajo, da je slovenskega kmeta mogoče kupiti »za petdeset jurjev, pa bo izdal sebe, soseda in vse«. Tako zdaj prodajajo tudi svoj pomemben delež v Ljubljanskih mlekarnah.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 21771Odgovor divji cebelar
So Okt 21, 2006 7:34 am

Brez strahu in brez panike. Nič se ne bo zgodilo. To so le manevri jurišnikov. ki imajo nalogo pripraviti teren za zamenjavo Lukačičeve, Vse to je bilo že videno in slišano in metoda stara kot mati zemlja.
Hudič je le v tem, ker je Lukačičeva "naša" in je kar tako ni mogoče zabrisati čez prag in s tem priznati, da pozicija nima ravno na izbiro kompetentnih kadrov. In veliki Vodja je dal svojim jurišnikom in podrepnikom nalogo, da se pripravi javnomnenjski teren za njeno zamenjavo in verjetno ob tem pričakuje bučen aplavz ljudstva. Pri tem pa se ne bi smelo pozabiti, da če Lukačičeva ne bi imela "pravih kvalitet in starih dobrih uslug", se na tem mestu nikoli ne bi znašla.
Bebavemu ljudstvu je res lahko vladati!

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 21774Odgovor bara
So Okt 21, 2006 8:14 am

Divji, se že ornk dogaja. Kmetje kot nori popravljajo GERK-e, ker so sedaj novi letalski posnetki, iz Bruslja so na poti, tako da so subvencije po vsej verjetnosti, ko pridejo strici pogledat adijo... Na agenciji pa je svetovna štala.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 21776Odgovor guliver
So Okt 21, 2006 8:32 am

Divji, vidim, da si očitno nagnjen k posploševanju. Si očitno eden tistih, ki samo blebečejo, nikoli pa ne ukrepajo? Pa pri strokovnih zadevah v kmetijstvu si preveč površinski, da bi lahko sploh argumentiral.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 21777Odgovor divji cebelar
So Okt 21, 2006 8:42 am

guliver napisal/-aCOLONDivji, vidim, da si očitno nagnjen k posploševanju. Si očitno eden tistih, ki samo blebečejo, nikoli pa ne ukrepajo? Pa pri strokovnih zadevah v kmetijstvu si preveč površinski, da bi lahko sploh argumentiral.
Hej prijatelj Guliver iz tvojih prispevkov tudi še nisem razbral kake velike strokovnosti. In ti naj bi ukrepal ???? Kje in kako ?? Ne ga lomit, bo ti še kdo na tem forumu res verjel.
In ne vleči me za jezik, da se mi kaj ne zareče, pardon, zapiše. Saj veš kaj mislim!
Pa lep pozdrav!

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 21778Odgovor zoro
So Okt 21, 2006 9:30 am

Guliver, ko te bo gajžlov, bom navijal zate, če bo kaj pomagalo. Samo pomoje te bo pošteno namlatu.
jest

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 21785Odgovor divji cebelar
So Okt 21, 2006 10:01 am

zoro napisal/-aCOLONGuliver, ko te bo gajžlov, bom navijal zate, če bo kaj pomagalo. Samo pomoje te bo pošteno namlatu.
Hej Zoro, tako hudo pa zopet ni. S prijateljem Guliverjem imava le mali intelektualni sporček. Mene se naj ne boji, bo že z njim obračunal Rado Muhar, ko se vrne iz ilegale. Sam pa mu ponujam le špricar dvoboj na znanem vinotoču. In to velja tudi zate.
Pa lep pozdrav!

divji trot
PrispevkovCOLON 213
PridruženCOLON Sr Okt 25, 2006 2:41 pm

Uredba 2005-2007

OdgovorCOLON # 21869Odgovor divji trot
Sr Nov 01, 2006 8:11 am

Na podlagi 5. člena in v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 –uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji
v letih 2005–2007 za leto 2007

I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S to uredbo se za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 z dne 26. aprila 2004 o ukrepih, ki izboljšujejo splošne pogoje za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov (UL L št. 125 z dne 28. 4. 2004, str. 1), ter Odločbe Komisije z dne 23. 8. 2004 o odobritvi programa za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih izdelkov, predstavljenega s strani Slovenije v okviru Uredbe Sveta 797/2004/ES (Uradno obvestilo Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, Bruselj, SG-Greffe (2004) D/203644 z dne 23. 8. 2004), določajo ukrepi za izvajanje Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005–2007 za leto 2007.
2. člen
(ukrepi)
V letu 2007 se bodo v skladu s to uredbo izvajali naslednji ukrepi:
 tehnična pomoč čebelarjem,
 čebelja varoza,
 racionalizacija premestitev čebel,
 obnavljanje čebeljega fonda,
 kakovost medu in
 aplikativne raziskave v čebelarstvu.

3. člen
(sredstva)
Upravičencem se izplačajo sredstva največ v višini, določeni za posamezen ukrep v skladu z Odločbo Komisije iz 1. člena te uredbe.
4. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, za katerega se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz ukrepov kmetijske politike dve leti od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja.
5. člen
(javna naročila)
Upravičenci morajo pri izvajanju ukrepov iz te uredbe upoštevati predpise, ki urejajo javna naročila in naročila male vrednosti, ter zahtevkom za plačilo na podlagi te uredbe priložiti poročilo o oddaji naročila v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
6. člen
(časovni načrt ter vlaganje zahtevkov)
(1) Ukrepi iz te uredbe se lahko začnejo izvajati naslednji dan po uveljavitvi te uredbe in morajo biti izvedeni do 31. avgusta 2007, razen določbe 12. člena te uredbe, ki se nanaša na svetovalno službo v čebelarstvu; ta se izvaja vse leto na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) o potrditvi programa svetovalne službe v čebelarstvu in pogodbe o financiranju te službe.
(2) Upravičenci vlagajo zahtevke za plačilo, namenjene izvedbi posameznih ukrepov, na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija) na obrazcu »Zahtevek za plačilo«, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe. Zahtevki za plačilo se vlagajo najkasneje do 15. septembra 2007.
(3) Če zahtevek za plačilo v imenu preostalih izvajalcev določenega ukrepa vloži skupni pooblaščeni vlagatelj, mora prejeta sredstva najpozneje v petih delovnih dneh nakazati na račune posameznih upravičencev, zahtevku pa priložiti pooblastilo upravičencev, v imenu katerih vlaga zahtevek za plačilo, na obrazcu »Seznam upravičencev in njihovo pooblastilo«, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe. Skupni vlagatelj za vlaganje upravičencem ne sme zaračunavati nobenih stroškov.
(4) Zahtevkom, ki se vlagajo v različnih obdobjih in se nanašajo na enak ukrep, se samo prvič priložijo dokazila, ki se ne spreminjajo (letni program in pogodbe).
(5) Zahtevki za iste stroške se lahko uveljavljajo samo enkrat. Zahtevki za usposabljanje čebelarjev iz 8. člena te uredbe se ne smejo nanašati na tiste namene, ki so že vključeni v katere koli druge ukrepe iz te uredbe.
II. TEHNIČNA POMOČ ČEBELARJEM
7. člen
(namen)
Namen ukrepov iz tega poglavja je usposabljanje čebelarjev, strokovna pomoč čebelarjem, priprava izobraževalnega gradiva oziroma investicije v didaktično opremo, potrebno za izvedbo usposabljanja.
8. člen
(usposabljanje v čebelarstvu)
(1) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo v sodelovanju s čebelarskimi društvi, združenji društev, šolami ter drugimi strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami pripravi letni program usposabljanja čebelarjev s cilji, ciljnimi skupinami, vrstami dejavnosti, ki se izvajajo s pridobljeno didaktično opremo iz 10. člena te uredbe, obsegom ter pričakovani rezultati, in sicer na področju tehnologij čebelarjenja z različnimi sistemi, vzreje čebeljih matic in čebeljih družin, izboljševanja kakovosti čebeljih pridelkov, usposabljanja za prodajo na trgu ter načina usposabljanja strokovnih delavcev za izvajanje letnega programa usposabljanja čebelarjev. Program mora vsebovati tudi seznam ustanov, društev ali organizacij, ki so sodelovale pri pripravi.
(2) Izvajalka programa usposabljanja čebelarjev je priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo s podizvajalci, ki jih izbere z javnim pozivom.
(3) Usposabljanje poteka v obliki strokovnih posvetov, tečajev, seminarjev, predavanj, delavnic in taborov v skladu s programom usposabljanja čebelarjev iz prvega odstavka tega člena. Vse informacije o posameznih usposabljanjih se najmanj 10 dni pred začetkom usposabljanja objavijo na spletni strani priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo (http://www.cebelarska-zveza-slo.si) in v reviji Slovenski čebelar.
(4) Zahtevek za plačilo vloži priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:
 program usposabljanja čebelarjev,
 obračun upravičljivih stroškov,
 pogodbe s podizvajalci storitev ali dobavitelji blaga,
 izjavo o opravljenih storitvah ali dobavah,
 dobavnice, če gre za dobavo blaga, in
 poročilo o izvedenem usposabljanju s podatki o številu udeležencev posameznih izvedenih usposabljanj, tematiki, kraju in času usposabljanja.

(5) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški predavateljev, najema prostorov in čebelnjakov, oglaševanja usposabljanj in stroški priprave izobraževalnega gradiva.
(6) Čebelarji, ki so po tem členu upravičeni do usposabljanja, morajo biti registrirani v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebelnjakov.
9. člen
(višina sredstev)
Višina sredstev, namenjenih usposabljanju v čebelarstvu, je največ 25.684.328 tolarjev.
10. člen
(didaktična oprema)
(1) Namen ukrepa iz tega člena je podpirati investicije v didaktično opremo in gradivo, potrebno za izvedbo programa usposabljanja čebelarjev iz 8. člena te uredbe.

(2) Vsa didaktična oprema, ki se financira po tem členu, mora biti določena v letnem programu usposabljanja čebelarjev iz 8. člena te uredbe in v jasni povezavi s točno določenim posameznim usposabljanjem.
(3) Didaktična oprema je:
 strokovna literatura, avdio in videonosilci informacij, računalniški programi in nosilci zapisov, ki zavzemajo najmanj 50 % tega ukrepa,
 čebelarska oprema in
 tehnična oprema.

(4) Upravičenec do sredstev po tem členu je priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, ki se zaveže, da bo didaktično opremo, pridobljeno za usposabljanje v čebelarstvu, uporabljala za ta namen najmanj 5 let.

(5) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo na javnem razpisu izbere najugodnejšega ponudnika didaktične opreme, potrebne po programu usposabljanja čebelarjev iz 8. člena te uredbe.

(6) Upravičenec zahtevku za plačilo priloži:
 poročilo, ki vsebuje podatke o usposabljanju, za katero je uporabil didaktično opremo, ki je v skladu s programom usposabljanja čebelarjev iz 8. člena te uredbe, seznam opreme oz. strokovne literature (število izvodov), število čebelarjev, ki so se udeležili usposabljanja;
 izjavo upravičenca o opravljeni storitvi oziroma dobavi opreme;
 poročilo o oddaji naročila v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, če je potrebno;
 pogodbo o nakupu opreme in dokument o prevzemu opreme in
 obračun upravičljivih stroškov.
(7) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški didaktične opreme, kot je določena v programu usposabljanja čebelarjev iz 8. člena te uredbe.

11. člen
(višina sredstev)
Višina sredstev, namenjenih nakupu didaktične opreme, je največ 5.017.465,00 tolarjev.
12. člen
(svetovalna služba v čebelarstvu v letu 2007)
(1) Ministrstvo na podlagi programa svetovalne službe, ki ga potrdi z odločbo o potrditvi programa svetovalne službe v čebelarstvu za leto 2007, s priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo sklene pogodbo o financiranju svetovalne službe v čebelarstvu v letu 2007. Program mora vsebovati:
 finančni načrt, ki zajema plače svetovalcev, materialne in investicijske stroške,
 izvedbeni načrt (število predavanj, uradnih ur, število ur svetovanja, svetovanje glede na lokalne potrebe in drugo),
 časovni in finančni pregled izobraževanja ter usposabljanja svetovalcev,
 način pridobivanja odziva neposrednih uporabnikov svetovalne službe in način poročanja ministrstvu o tem,
 anketo o delovanju svetovalne službe v čebelarstvu in
 upravičljive stroške.
(2) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški delovanja svetovalne službe v skladu s programom, ki jih potrdi ministrstvo, stroški dela svetovalcev z materialnimi stroški delovanja svetovalne službe in drugi stroški, ki jih v programu dela svetovalne službe za leto 2007 potrdi ministrstvo.
13. člen
(višina sredstev)
Višina sredstev, namenjenih financiranju svetovalne službe v čebelarstvu, je največ 46.755.596,00 tolarjev.
III. ČEBELJA VAROZA
14. člen
(namen)
Namen ukrepov iz tega poglavja je preventivno delo na področju zatiranja varoj z usposabljanjem čebelarjev.
15. člen
(usposabljanje na področju zatiranja varoj)
(1) Usposabljanje čebelarjev na področju zatiranja varoj se izvaja po Programu usposabljanja čebelarjev na področju zatiranja varoj po celotnem območju Republike Slovenije, ki ga je na podlagi Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005–2007 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 117/04, 27/05, 74/05) pripravila priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo v sodelovanju s čebelarskimi društvi.
(2) Zahtevek za plačilo programa usposabljanja čebelarjev na področju zatiranja varoj v letu 2007 vloži v imenu upravičencev priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, ki mora zahtevku priložiti:
 program usposabljanja čebelarjev na področju zatiranja varoj za leta 2005–2007;
 poročilo o opravljenem usposabljanju z natančnimi podatki o udeležencih in usposabljanju;
 izjavo o opravljenih storitvah oziroma dobavah blaga s pogodbami za storitve oziroma dobave;
 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
 obračun upravičljivih stroškov.
(3) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški predavateljev, najema prostorov, didaktičnih pripomočkov ter priprave izobraževalnega gradiva.
16. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena usposabljanju na področju zatiranja varoj, se zagotovijo do višine 15.323.387,00 tolarjev.
IV. RACIONALIZACIJA PREMESTITEV ČEBEL
17. člen
(namen)
Namen ukrepov iz tega poglavja je priprava pašnih redov in vzpostavitev oziroma obnova stojišč za prevozne enote v gozdnem prostoru.
18. člen
(vzpostavitev ali obnova stojišč)
(1) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo in upravljavci pašnih redov (čebelarska društva) v skladu s predpisom, ki ureja kataster čebelje paše, čebelarski pašni red, promet s čebelami ter program napovedi medenja, pripravijo čebelarski pašni red ter načrt vzdrževanja in obnavljanja obstoječih stojišč s časovnim razporedom obnove posameznih stojišč. Upravičenci do sredstev za pašne rede oziroma za vzpostavitev ali obnovo stojišč so upravljavci pasišč s potrjenimi pašnimi redi, ki jih je priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo izbrala z javnim pozivom.

(2) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo v imenu upravičencev vloži skupni zahtevek za plačilo priprave čebelarskega pašnega reda, vzpostavitve ali obnove stojišč. Zahtevku morajo biti priložena ta dokazila:

 stroškovnik za posamezno opravilo;
 podroben opis opravljenih opravil glede na priložen stroškovnik;
 obračun upravičljivih stroškov in
 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo.
(3) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški priprave in izvedbe obnove stojišč ter priprave pašnih redov; za pridobivanje informacij in njihov prenos na karto velja enotna tarifa 700 tolarjev/vnos za stacionarne čebelnjake ter 1000 tolarjev/vnos za prevozne enote. Uveljavlja se lahko povračilo stroškov, nastalih po 30. oktobru 2004. Stroškov ne morejo uveljavljati tista čebelarska društva, ki so za pripravo pašnih redov že pridobila sredstva po Uredbi o ukrepih na področju čebelarstva v Sloveniji za leto 2004 (Uradni list RS, št. 49/04 in 114/04), Uredbi o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005–2007 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 117/04, 27/05 in 74/05) in Uredbi o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005–2007 za leto 2006 (Uradni list RS, št. 113/05 in 62/06).
19. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena za vzpostavitev ali obnovo stojišč, se zagotovijo do višine 6.333.717,00 tolarjev.
V. OBNAVLJANJE ČEBELJEGA FONDA
20. člen
(namen)
Namen ukrepa iz tega poglavja je obnavljanje čebeljega fonda, spremljanje njegove kakovosti in spodbujanje vzreje matic za nadomestitve izgub čebel.
21. člen
(spremljanje kakovosti čebeljega fonda)
(1) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo pripravi program spremljanja in ocenjevanja kakovosti obstoječega fonda z direktnim testom čebeljih družin v vzrejališčih čebeljih matic. Cilj ukrepa je ocenjevanje lastnosti in kakovosti čebeljih družin v vzrejališčih ter izboljšanje kakovosti vzrejenih matic.
(2) Na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, se izberejo vzrejališča, ki se vključijo v program iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravičenci do sredstev za izvedbo programa spremljanja in ocenjevanja kakovosti čebeljega fonda so vzrejališča, vključena v program vzreje matic v okviru rejskega programa priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo, ki letno vzredijo do 1500 matic, ter organizatorji izvedbe spremljanja testiranja (druga priznana organizacija v čebelarstvu).
(4) Zahtevek za plačilo vloži v imenu upravičencev priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:
– program testiranja;
– seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
– poročilo o izvedenem ukrepu, ki vsebuje ugotovitve opravljenega testiranja;
– obračun upravičljivih stroškov.

(5) Poročilo o izvedenem testiranju in ugotovitve opravljenega testiranja predloži druga priznana organizacija v čebelarstvu priznani rejski organizaciji za kranjsko čebelo.
(6) Upravičljivi stroški iz četrtega odstavka tega člena so stroški izvajanja testiranja v vzrejališčih v višini 75 % sredstev ter organiziranja testiranja in informacijske podpore (obdelave podatkov) v višini 25 %.
22. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena ukrepu spremljanja kakovosti čebeljega fonda, se zagotovijo do višine 8.665.252,00 tolarjev.
23. člen
(investicije v vzrejališča čebeljih matic)
(1) V okviru tega ukrepa so na največ petih vzrejališčih čebeljih matic, ki imajo veljavno odločbo ministrstva o odobritvi vzrejališča, mogoče investicije v opremo za vzrejo matic (plemenilniki, panji, inkubator, mikroskop in druga oprema za vzrejo matic). Upravičenci so vzrejališča, ki vzredijo letno največ 1500 čebeljih matic.

(2) Upravičenci so vzrejališča iz prejšnjega odstavka, izbrana na javnem razpisu, ki ga pripravi priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo. Vsak udeleženec sam sofinancira 20 % končnega vložka.

(3) Zahtevek za plačilo vloži priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo v imenu upravičencev, priložiti pa mu mora:

 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
 program nabavljanja in upravičenosti opreme;
 izjave o izvedenih investicijah, storitvah oziroma dobavah materiala;
 poročilo posameznega upravičenca in vlagatelja zahtevka o izvedeni investiciji, ki vsebuje natančen seznam opreme, in
 obračun upravičljivih stroškov.

(4) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so nakup opreme iz prvega odstavka tega člena in izvedba investicij v vzrejališča.

24. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena investicijam v vzrejališča čebeljih matic, se zagotovijo do višine 5.665.252,00 tolarjev.
25. člen
(vzpostavitev vzrejališča rodovniških čebeljih matic)
(1) Na podlagi tega člena se glede na program, ki ga pripravi priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, financirajo vzpostavitev vzrejališč rodovniških čebeljih matic oziroma investicije v vzrejališča in plemenišča rodovniških čebeljih matic. Upravičenci so vzrejališča, ki imajo soglasje sveta priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo, da ima vzrejališče rejske in kadrovske možnosti, da pridobi status za rodovniško vzrejo matic, in ki imajo veljavno odločbo ministrstva o odobritvi ter jih je priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo izbrala na podlagi javnega razpisa. V letu 2007 se lahko odobrijo sredstva za največ dve vzrejališči.

(2) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo na podlagi javnega razpisa izbere najugodnejšega ponudnika opreme za vzpostavitev vzrejališča za rodovniške čebelje matice.

(3) Zahtevek za plačilo vloži v imenu upravičencev priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:

 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
 program iz prvega odstavka tega člena;
 poročilo o oddaji naročila v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila;
 obračun upravičljivih stroškov;
 izjave o izvedenih storitvah oziroma dobavah materiala s pogodbami z izvajalci storitev oziroma dobavitelji in
 soglasje sveta priznane rejske organizacije iz prvega odstavka tega člena.

(4) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so priprava projektne dokumentacije, gradnja, oprema vzrejnega čebelarstva in priročnega laboratorija.

26.člen
(višina sredstev)

Sredstva, namenjena vzpostavitvi vzrejališč rodovniških matic, se zagotovijo do višine 6.165.252,00 tolarjev.
27.člen
(spremljanje kakovosti vzrejenih čebeljih matic)
(1) Dveletni program, ki ga je v letu 2006 na podlagi Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005–2007 za leto 2006 (Uradni list RS, št. 113/05 in 62/06) pripravil izvajalec ukrepa, velja tudi v letu 2007. Najpozneje do julija 2007 priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo predloži končno poročilo s sklepnimi ugotovitvami.
(2) Zahtevek za plačilo izvedbe programa v letu 2007 vloži v imenu upravičencev priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:

 program izvajanja ukrepa z opisom problematike, ciljev naloge, materiala in metod dela ter pričakovanih rezultatov;
 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
 pogodbo z izvajalcem storitve;
 poročilo o izvedenem ukrepu, ki zajema opis opravljenih nalog, rezultate prenosov v čebelarsko prakso, usposabljanja čebelarjev in delavnic ter
 obračun upravičljivih stroškov.

(3) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški priprave in izvedbe programa iz prvega odstavka tega člena v letu 2007.

28. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena razvojnemu delu na področju spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih matic, se zagotovijo do višine 5.665.251,00 tolarjev.
VI. KAKOVOST MEDU
29. člen
(namen)
Namen ukrepov iz tega poglavja je nadzor oziroma ohranitev kakovosti medu s pomočjo analiz, ki so del internih kontrol, in prireditev ocenjevanja medu.
30. člen
(interna kontrola medu)
(1) Na podlagi ukrepov iz tega člena se financirajo fizikalno-kemične, mikroskopske in senzorične analize medu. Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo naredi program izvedbe internih kontrol in vzorčenja medu. Parametri, ki se lahko izvajajo pri kontrolnih ukrepih, so:
 fizikalno-kemične analize,
 mikroskopske analize in
 senzorične analize.
(2) Analize iz prejšnjega odstavka izvaja laboratorij priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo za interno kontrolo medu s podizvajalci. Podizvajalci so laboratoriji, ki jih na javnem razpisu na podlagi programa izvedbe internih kontrol in vzorčenja medu izbere priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo. Javni razpis mora biti objavljen na spletni strani priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo in v strokovni reviji Slovenski čebelar.

(3) Zahtevek za plačilo vloži priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:

 seznam opravljenih analiz s podatki čebelarjev, katerih vzorci so bili analizirani;
 končno poročilo, ki vsebuje število in vrsto analiziranih vzorcev medu, seznam opravljenih analiz za posamezen vzorec;
 pogodbe s podizvajalci storitev;
 izjave o opravljenih storitvah izvajalca in podizvajalca;
 obračun upravičljivih stroškov in
 program izvedbe internih kontrol in vzorčenja medu.

(4) Upravičljivi strošek iz prejšnjega odstavka je poročilo o izvedenih analizah vzorčenja medu.

31. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena interni kontroli medu, se zagotovijo največ do višine 9.807.403,00 tolarjev.
32. člen
(ocenjevanje medu)
(1) Na podlagi ukrepov iz tega člena se organizatorjem prireditev ocenjevanja medu financirajo sredstva za kritje stroškov prireditev in ocenjevanja medu, pridelanega v Republiki Sloveniji.
(2) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo pripravi letni program ocenjevanja medu in na njegovi podlagi z javnim pozivom izbere organizatorje ocenjevanj medu. Javni poziv za organizacijo ocenjevanj mora biti objavljen na spletni strani priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo in v strokovni reviji Slovenski čebelar. Financira se največ 13 ocenjevanj, in sicer v vsaki regiji (ljubljanski, gorenjski, primorski, obalno-kraški, notranjski, dolenjski, zasavski, celjski, posavski, podravski, pomurski, koroški, belokranjski) samo eno.
(3) Zahtevek za plačilo vloži v imenu organizatorjev ocenjevanj medu priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:
 letni program ocenjevanja medu;
 seznam upravičencev in njihovo pooblastilo;
 pogodbe s člani komisije ocenjevanja;
 poročilo o izvedenem ocenjevanju medu, ki vsebuje dokazilo, da je bil izvajalec izbran z javnim pozivom, število udeležencev ocenjevanja, število analiziranih in ocenjenih vzorcev medu, sestavo komisije ocenjevanja in
 obračun upravičljivih stroškov.
(4) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški organizacije prireditve ocenjevanja medu in izvedbe ocenjevanja medu (analize).
33. člen
(višina sredstev)
Sredstva, namenjena ocenjevanju medu, se zagotovijo do višine 2.485.382,00 tolarjev.

VII. APLIKATIVNE RAZISKAVE V ČEBELARSTVU
34. člen
(namen)
Namen ukrepa iz tega poglavja je dopolnitev zbirke podatkov o pelodu v medu.
35. člen
(karakterizacija slovenskega medu)
(1) Vsebina projekta je uporabna raziskovalna naloga in oblikovanje zbirke prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu, ki bo po potrebi hkrati dopolnjena z drugimi (senzoričnimi, fizikalno-kemičnimi in mikroskopskimi) analizami ter bo dopolnjevala kakovostna merila slovenskega medu in omogočala dokazovanje geografskega in botaničnega porekla slovenskega medu.

(2) Nosilec projekta je priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, ki določi namene, cilje ter v skladu z mednarodno veljavnimi normativi in standardi tudi metodologijo raziskovalne naloge in oblikovanje podatkovne zbirke glede na prisotnost pelodnih zrn v medu ter pripravi javni razpis za izvedbo raziskovalne naloge.

(3) Izvajalec raziskovalne naloge o prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu je raziskovalna institucija, izbrana na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo.

(4) Zahtevek vloži priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, priložiti pa mu mora:
 pogodbo med priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo in izbrano raziskovalno institucijo;
 poročilo o oddaji naročila v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila;
 poročilo o izvedenem projektu z rezultati in
 obračun upravičljivih stroškov.

(5) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so stroški izvedbe raziskovalne naloge (zbiranje vzorcev, fizikalno-kemijske analize, senzorična, pelodna analiza in oblikovanje zbirke s pripadajočimi materialnimi stroški).

36. člen
(višina sredstev)
Višina sredstev, namenjenih karakterizaciji slovenskega medu, je 8.172.122,00 tolarjev.
VIII. LETNO POROČILO IZVAJALCEV PROGRAMA UKREPOV
V ČEBELARSTVU 2007
37. člen
(namen)
Namen letnega poročila izvajalcev ukrepov iz te uredbe je ocena dela in rezultatov ter primernosti ukrepov oziroma porabe sredstev glede na cilje programa za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih izdelkov iz 1. člena te uredbe. Ministrstvo lahko oceni primernost posameznih ukrepov in v sodelovanju s posameznimi izvajalci predlaga mogoče spremembe tega programa zaradi namenske porabe sredstev glede na potrebe čebelarskega sektorja.
38. člen
(pošiljanje letnih poročil)
Vsak izvajalec programa, ki po tej uredbi vloži zahtevek, mora najpozneje do 1. decembra 2007 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56–58, 1000 Ljubljana, poslati letno poročilo o izvajanju ukrepov. Poročilo mora vsebovati:
 obseg in vsebino izvedenih nalog (število usposabljanj, laboratorijskih analiz itd.);
 podatke o udeležencih vseh izvedenih usposabljanj (število udeležencev po posameznih usposabljanjih, seznam predavateljev in temo predavanja, delavnice);
 oceno uspešnosti in primernosti naloge na podlagi opredeljenih meril uspešnosti ter
 sklepe oziroma morebitne predloge o izboljšanju ukrepa ali morebitni prerazporeditvi sredstev.
IX. POROČILO O STRUKTURI ČEBELARSKEGA SEKTORJA
39. člen
(poročilo)
Ministrstvo v sodelovanju s priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo in drugimi institucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom (na primer NVI, KIS, BF), pripravi poročilo o strukturi čebelarskega sektorja v Sloveniji, ki ga mora poslati Evropski komisiji v roku, ki ga Evropska komisija določi. Poročilo vsebuje prvine, določene v prilogi 2 Uredbe Komisije (ES) št. 917/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih na področju čebelarstva (UL L št. 163 z dne 30. 4. 2004, str. 83, z vsemi spremembami).
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
(izplačila)
Ukrepi po tej uredbi se začnejo izplačevati iz sredstev proračuna Republike Slovenije za leto 2007.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.
V Ljubljani, ………. 2006.
EVA 2006-2311-0153
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 21886Odgovor zoro
Če Nov 02, 2006 9:30 am

Divji, to je stalno eno ta isto. In dokler bo tako, bo sranje.
jest

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 21927Odgovor guliver
Če Nov 02, 2006 10:02 pm

Bliža se dan D.

divji trot
PrispevkovCOLON 213
PridruženCOLON Sr Okt 25, 2006 2:41 pm

OdgovorCOLON # 21933Odgovor divji trot
Pe Nov 03, 2006 8:33 am

guliver napisal/-aCOLONBliža se dan D.
Kaj bodo ponovno volitve ??????

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 21954Odgovor zoro
Pe Nov 03, 2006 7:57 pm

Najprej bo rošada.

Volitve ne prinašajo nič novega, vsaj v Sloveniji ne. Isti šmoren SLS, SDS, NSi, LDS - to smo že vse videli. Isto sranje, drugo pakovanje.

Ampak bliža se rošada.
jest

divji trot
PrispevkovCOLON 213
PridruženCOLON Sr Okt 25, 2006 2:41 pm

OdgovorCOLON # 21970Odgovor divji trot
So Nov 04, 2006 9:42 am

Kje že naj bi riba smrdela ???

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov