Zapisnik UO ČZS

Arhivirane teme 2006
divji trot
PrispevkovCOLON 213
PridruženCOLON Sr Okt 25, 2006 2:41 pm

Zapisnik UO ČZS

OdgovorCOLON # 22397Odgovor divji trot
Sr Nov 15, 2006 7:02 am

ZAPISNIK 10. REDNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
v torek, 17.10.2006 v prostorih Čebelarske zveze Slovenije.
( zapis po zvočnem posnetku seje )
Prisotni člani UO ČZS:
Franc Šivic, Boštjan Noč, Rajko Kalister, Marko Purnat, Miroslav Cetina, Vlado Pušnik, Matej Blejec, Martin
Čuš, Janko Prebil, Miran Kadiš, Silvo Posl, Franc Strupi, Stane Ilc, Stanko Kapun, Štefan Brvar, Viktor Pešelj.
Upravičeno odsotni člani UO ČZS: Franc Čebulj, Vladimir Auguštin, Franc Pižmoht, Lucija Gradišar.
Prisotni člani NO ČZS: Edvard Stropnik, Ciril Vidrih, Ivan Šuštar, Janez Horvat, Andrej Sever.
Prisotni člani ČR ČZS: Zdravko Ribnikar.
Prisotni predsedniki komisij, ki niso člani UO ČZS: g. Milan Meglič.
Vabljeni in prisotni predstavniki območnih čebelarskih organizacij:
- g. Vlado Pušnik- ČZD Maribor
- g. Metka Pihlar- ZČD Ptuj
- g. Marko Purnat- ČZ SA-ŠA
- g. Ciril Vidrih- OZČD Cerknica
- g. Ivan Košnjek- MZČD Kranj
- g. Tomaž Škorjanc- ČZ Sp. Savinjske doline ( po pooblastilu g. Maksimilijana Gržina )
- g. Boštjan Noč- ČZZG
Ostali prisotni: Lidija Senič, Andreja Kandolf, Tanja Magdič, Jožica Kapun, Janez Mihelič, Pavel Zdešar, Anton
Tomec.
Ga. Vlasta Grašek ( MKGP ).
Sejo vodi podpredsednik g. Rajko Kalister, ki prisotne pozdravi in ugotovi, da je upravni odbor sklepčen.
Predlaga, da UO ČZS zaradi prisotnosti predstavnice MKGP ga. Vlaste Grašek najprej obravnava 7. točko
dnevnega reda. Poudari tudi, da je obravnava 4. točke pisno umaknjena z dnevnega reda seje UO. Na predlog
tajništva se dopolni predlog sklepa 163 tako, da na delovno mesto svetovalke-specialistke za zagotavljanje varne
hrane zaposlimo ga. Andrejo Kandolf. Tematiko v zvezi z zdravstvenim varstvom čebel in zastrupitvijo čebel
pod 15. točko dnevnega reda najavita g. Matej Blejec in ga. Metka Pihlar.
K 1. točki dnevnega reda: Sprejem predloga dnevnega reda 10. redne seje, pregled
zapisnikov, potrditev in poročilo o izvajanju sklepov 9. redne ter 9. in 10. pisne seje
upravnega odbora.
Predlog dnevnega reda 10. redne seje upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije:
1. Sprejem predloga dnevnega reda 10. redne seje, pregled zapisnikov, potrditev in poročilo o izvajanju
sklepov 9. redne ter 9. in 10. pisne seje upravnega odbora;
2. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju Čebelarske zveze Slovenije v obdobju od 01.01. do
31.08.2006;
3. Obravnava in sprejem poročila o izvedbi ukrepov iz Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju
čebelarstva v Republiki Sloveniji za leto 2006;
4. Obravnava in sprejem dopolnitev Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev strokovnoadministrativne
službe ČZS;
5. Obravnava predloga in sprejem sklepa o zaposlitvi delavcev svetovalne službe v čebelarstvu;
6. Obravnava in sprejem akcijskega načrta priprave programov za izvajanje Uredbe o izvajanju Programa
ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji za leto 2007;
7. Obravnava in sprejem odločitve o spremembi pristopa k zaščiti slovenskega medu;
8. Imenovanje novih članov uredniškega odbora;
9. Uskladitev osnovnih plač delavcev z določili 5. člena nove kolektivne pogodbe ( Ur. l. RS štev. 76/06 );
10. Investicije v opremo Čebelarske zveze Slovenije;
11. Razrešitev dosedanjega in imenovanje novega predstojnika Šole čebelarjenja Antona Janše pri ČZS;
12. Sprejem Čebelarskega društva Oplotnica v polnopravno članstvo Čebelarske zveze Slovenije;
13. Sprejem sklepa o podelitvi licence za preglednika za med g. Francu Tratjeku ( ČD Beltinci );
14. Sprejem sklepa o podelitvi odlikovanja Antona Janše I. stopnje Čebelarskemu društvu Šentjur pri Celju za
100. obletnico delovanja;
15. Razno.
- napotitev ga. Barbare Zajc na izobraževanje za računovodkinjo;
2
- praznovanje petega slovenskega čebelarskega praznika v letu 2007.
Člani upravnega odbora soglasno sprejmejo:
Sklep štev. 158: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog dnevnega reda
10. redne seje z dopolnitvijo predloga sklepa štev. 163.
Upravni odbor prične z obravnavo 7. točke dnevnega reda:
K 7. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem odločitve o spremembi pristopa k zaščiti
slovenskega medu.
Obrazložitev: Čebelarska zveza Slovenije je skladno s sprejetimi sklepi in usmeritvami dne 06.05.2005 pri
MKGP vložila popolno vlogo za priznanje označbe geografskega porekla za » Slovenski med «. V upravnem
postopku MKGP v zvezi z našo vlogo do sedaj ni odločilo.
V prilogi gradiva vam zaradi podrobnejše seznanitve in lažjega odločanja posredujemo v vednost zapis s
sestanka v Bruslju z dne 09.03.2006 ter sestanka pri MKGP z dne 15.09.2006, ki se nanašata na vprašanje zaščite
slovenskega medu.
Poleg tega vam v nadaljevanju posredujemo dodatne obrazložitve, ki jih je pripravil g. Milan Meglič:
Strokovnemu kolegiju ČZS in Upravnemu odboru ČZS kot dodatna pojasnila
Zadeva :Zaščita slovenskega medu
Geografsko poreklo / geografska označba
Povezava s področjem in dokazovanje
I . GEOGRAFSKO POREKLO
Povezava lastnosti medu s področjem:
Med, brez ozira na način pridelave in brez ozira v kakšnem panju je bil med proizveden, proizvede čebela in ne čebelar.
Med odraža pestrost flore področja v katerem so čebele nabirale surovino: nektar in/ali mano.V primeru medu se pestrost
flore izkazuje skozi cvetni prah, ki je v medu prisoten.
Medsebojna razmerja cvetnih prahov in prisotnost cvetnega prahu, ki izvira iz rastlin, tipičnih za določeno področje
predstavljajo osnovo za dokazovanje geografskega porekla medu. Ti parametri pa ne vplivajo na samo kakovost medu.
Kakovost medu je določena v pravilniku za med in čebelarji imajo še svoje pravilnike z višjimi kakovostnimi zahtevami.
Kakovost se meri predvsem na osnovi vsebnosti vode v medu, HMF v medu, prisotnost encimov medu.
Različna količinska vsebnost cvetnega prahu določene vrste rastlin je osnova za možne dodatne označbe medu po
botaničnem poreklu, kar pa s samo kakovostjo medu nima zveze.
Na primer lipov ali kostanjev med iz različnih območij Evrope mora imeti določene skupne senzorične, mikroskopske ,
kemične in fizikalne kriterije, razlikuje pa se v spremljajočem cvetnem prahu, na osnovi česar se tudi lahko s pomočjo
mikroskopskih analiz dokazuje/ovrže geografsko poreklo, konkretno na primer ali je iz Francije ali Madžarske ali iz
Slovenije itd.,….
Dokazovanje, da med izvira iz konkretnega področja
1. Verodostojna dokumentacija o stojišču čebel, o številu panjev (verjetno oštevilčeni panji), o vseh premikih čebel
Čebelar, ki bi rad pridobival med tudi izven zaščitenega področja, ne sme uporabljati družin, iz katerih pridobiva
med z oznako porekla (iz tega področja). Za pridobivanje medu izven zaščitenega področja mora imeti posebne
družine. Ravno tako, se sme med točiti, skladiščiti v sode in embalirati v maloprodajno embalažo samo v tem
zaščitenem področju, kar se dokazuje z dokumentacijo in nadzorom.
2. Analiza vsebnosti cvetnega prahu potrdi (ali ovrže), da je med res pridobljen na zaščitenem področju
Že sprovedene zaščite geografskega porekla medu:
• Miel luxembourgeois de marque nationale (Luxemburg)
• Miel de Sapin des Vosges (smrekov med iz Vogezov v Franciji
3
• Mel da Serra da Lousa, Mel da Serra de Monchique, itd. (med iz področij Portugalske, kjer so čebelarji povezani v
kooperative, vsaka kooperativa čebelarjev pa prideluje do 1.ooo ton medu, katerega nato kooperativa direktno trži).
V postopku v Brüslju je precej vlog za zaščito geografskega porekla za med, ki čakajo na odobritev komisije EU na
primer:
• Miel de Granade ( med iz Granade, Španija), (ki obsega naslednje sorte medu: kostanjev, rožmarinov, timijanov,
avocadov, oranžni cvetlični, lavandin, mnogocvetni med in med iz višjih predelov) od 13. 02. 2004
• Češki med od 22.09.2004
• Kočevski gozdni med ((od 29.10.2004)
• Kraški med (od 24.03.2006 )
Slovenska zakonodaja za geografsko poreklo: Kmetijski pridelek oziroma živilo z označbo geografskega porekla je v
celoti pridelan, predelan in pripravljen za trg znotraj geografskega območja, katerega ime nosi.
II: GEOGRAFSKA OZNAČBA
Povezava lastnosti medu s področjem:
Strokovna razlaga je ista kot pri poreklu – glej zgoraj!.
Človek – čebelar je čuvar kakovosti, med je proizvod čebel. Kakovost, ki jo dosežejo čebele naj pride do porabnika, pa je
vseeno ali je označba ali poreklo.
Dokazovanje, da med izvira iz konkretnega področja
Podobno kot v geografskem poreklu – glede na vlogo in odobritev, ko bo…..
Že sprovedene zaščite geografskega označbe medu: ?
V postopku v Brüslju je tudi vloga za zaščito geografske označbe za med, ki čaka na odobritev komisije EU na
primer:
• Miel d,Alsace (Francija) 20-03.2002, za med srebrne hoje in za med kostanja (V vlogi navaja, da se mora
pridobivanje izvajati na tem območju, točenje medu pa se lahko izvaja izven tega območja) še ni odobreno!
• Miel de Galicia (področje v Španiji), 30.09.2005: mešani cvetlični med, eukaliptusov med, kostanjev, malinov in
resin med. ( V vlogi navaja, da se sme med pridelovati, obdelovati in polniti samo na tem območju) – še ni
odobreno!
Na gornjih dveh primerih vidimo za isto vrsto zaščite različne zahteve posameznih vložnikov.
Slovenska zakonodaja za geografsko označbo:
Kmetijski pridelek oziroma živilo z geografsko označbo je pridelan in/ali predelan in/ali pripravljen za trg znotraj
geografskega območja, katerega ime nosi – povezava z geografskim območjem ni tako tesna kot pri geografskem poreklu.
Kako MKGP utemeljuje razliko med poreklom in označbo? (iz navedbe MKGP v dopisu z dne 18.09.2006):
• Geografsko poreklo: » treba je dokazovati neposredno povezavo med pridelkom in okoljem oziroma morata biti
kakovost in značilnost kmetijskega pridelka izključno posledica geografskega okolja, z njemu lastnimi naravnimi in
človeškimi dejavniki«)
• Geografska označba »Vpliv okolja na značilnosti končnega pridelka je manjši, večjo vlogo pa ima človeški faktor,
tradicija, sloves ipd.«
Kje smo v Sloveniji danes:
• V Brüselj sta poslani dve vlogi za zaščito geografskega porekla (kočevski gozdni med in kraški med)
• Vloga ČZS za zaščito geografskega porekla slovenskega medu še čaka na odobritev v Sloveniji, konkretno na
MKGP – ju
• Slovenski pogajalci v Brüslju so dosegli verjetnost uporabe imena »slovenski«, kar je velika stvar. EU komisija bo
pri tem pomagala – glej zapisnik MKGP-ja
• Ni več sporno, da gremo v zaščito za vse vrste medu
• Ni več sporna zaščita celotnega območja države (ali v obliki geografskega porekla ali geografske označbe).
Doseženega oziroma razčiščenega je že veliko, ni pa vse razčiščeno; realiziranega pa še nič!
Dileme
• MKGP v pismu z dne 18.092006 predlaga Čebelarski zvezi Slovenije geografsko označbo, pri tem pa meni, da bi
vloga za Slovenski med v tem primeru imela več možnosti za uspešno in hitrejšo registracijo na državnem
nivoju in na nivoju EU…?????????
• Če ČZS vztraja na geografskem poreklu, naj vlogo dopolni tako, da še bolj utemelji direktno povezavo med
območjem Slovenije in značilnostim medu, vse ostalo v vlogi pa pusti nespremenjeno. MKGP bo nato poslalo
4
zahtevek za zaščito geografskega porekla v Brüselj. Na vprašanje, kako bo Brüselj reagiral, ker sta v Brüslju že dve
vlogi za geografsko poreklo (kočevski gozdni med in kraški med) ni odgovora.
• Če ČZS umakne vlogo za zaščito porekla in vloži novo za zaščito geografske označbe, bo postopek v Sloveniji
stekel od začetka. Po končanem postopku v Sloveniji, bo vloga posredovana v Brüselj. Na vprašanje, kako bo
Brüselj reagiral, ker sta v Brüslju že dve vlogi za geografsko poreklo (kočevski gozdni med in kraški med) ni
odgovora
• Kako dokazovati razlike med slovenskim in kočevskim oziroma kraškim medom (gre za delno isto področje).
• Ali se lahko v primeru vloge za geografsko označbo pojavi neskladnost s slovensko zakonodajo?
Ljubljana, 25.09. 2006
Predsednik komisije za čebelje pridelke pri ČZS
Milan Meglič
Podrobnejša pojasnila na vprašanja v zvezi z zaščito slovenskega medu bodo na seji podali ga. Vlasta Grašek ( MKGP ), g.
Rajko Kalister ter g. Milan Meglič ( ČZS ).
G. Rajko Kalister poudari, da je zadevo v zvezi z zaščito slovenskega medu potrebno pripeljati do konca na osnovi novih
usmeritev MKGP.
G. Meglič navede naslednja dejstva in jih utemelji, kot sledi:
ZAŠČITA SLOVENSKEGA MEDU – priprava na sejo UO ČZS za dne 17.10.2006
Glede na to, da naj bi se danes odločali o eventualni spremembi vrste zaščite, se bo morda kdo vprašal, ali je bila
prvotna odločitev ČZS o zaščiti geografskega porekla pravilna tudi danes:
Geografsko poreklo - Zakaj smo se za to obliko pri ČZS odločili
1. Geografsko poreklo je najvišja možna oblika zaščite – vse faze se opravljajo v tem področju
(proizvodnja, predelava, polnjenje)
2. Geografske označbe nismo marali, ker je bilo po takratni zakonodaji možno del proizvodnje opravljati
tudi izven – na primer kraški pršut: madžarski prašiči, predelava v Sloveniji – geografska označba
»kraški pršut«. V našem primeru bi lahko del medu uvozili tudi iz tujine, kar nismo hoteli.
3. KBZ – želeli smo tudi nadgraditi sistem KBZ z vsemi v KBZ veljavnimi parametri (območje in
kakovostni parametri).
Od oddaje prve vloge na MKGP v letu 2003, katero so pripravili: Meglič, dr. Plestenjakova,, dr. Renčelj in
kasneje je sodeloval še Tomec, se z MKGP v 3 letih nismo mogli uskladiti (oz. MKGP je naši vlogi oporekal)
zlasti glede:
_ vseh vrst medu
_ zaščite celotnega območja
_ imena slovenski
Vseskozi smo vztrajali na naši usmeritvi, vsi argumenti so danes uresničljivi.
MKGP je v slučaju vloge za zaščito slovenskega medu z geografskim poreklom v preteklosti nestrokovno
posegal v čebelarsko stroko, niti ni upošteval strategije razvoja slovenskega čebelarstva
_ Prepričevali so nas z raznimi nestrokovnimi argumenti (dokumenti obstajajo)
_ S »kočevskim« in »kraškem medu« se je MKGP po mojem mišljenju odločil za način zaščit ožjih
območij v Sloveniji, to pa ni bilo, niti danes ni usklajeno s strategijo razvoja slovenskega čebelarstva in
ne z usmeritvami EU, ki prevažanje čebel podpira.
_ MKGP je (po prejšnjih in sedanjih predpisih) čebelarjem, ki so v sistemu »kočevski med« in »kraški
med«, katerim so podelili geografsko poreklo, onemogočilo prevažanje izven zaščitenega področja.
Verjetno ti čebelarji ne prevažajo izven zaščitenega področja ali pa so bili ti čebelarji zavedeni?
Želeli smo in še vedno želimo bodisi v geografskem poreklu in enako v geografski označbi uveljaviti naše
zahteve:
_ Vsi čebelarji morajo imeti možnost, brez ozira na količino
_ Ime : slovenski
_ Območje: celotna Slovenije , meja območja je torej državna meja
_ Kakovostne parametre strožje, kot jih določa državni pravilnik in sicer: nižji HMF, nižji % vode v
medu, nič filtriranja, nič obdelave z mikrovalovi (enako kot je v KBZ)
5
_ Vse v Sloveniji pomembne vrste medu: akacijev, lipov, med oljne repice, regratov, kostanjev,
smrekov, hojev, gozdni in cvetlični med
_ Vključiti notranji nadzor (po vzoru KBZ)
Sledljivost in notranji nadzor in delno tudi HACPP: Kar so nam prinesli najnovejši predpisi, mi v KBZ
izvajamo že od leta 1999.
Poreklo ali označba?
_ (za mene) strokovno ni nobene razlike, vsi parametri enaki,
_ tudi pri eksternem nadzoru (info: Bureau veritas) ni nobene razlike.
_ Za porabnika – na prvi pogled ni velike razlike
_ moji vzorci medu – približno tako bo izgledal EU znak geografskega porekla ali geografske označbe
na naših nalepkah
PROMOCIJA: Slovenski čebelarji bi EU znake zaščit potrebovali že danes!
1. primer
_ V Sloveniji danes že poteka promocija EU znakov
_ Revija DOBER TEK – RECEPTI, oktober 2006 – preberi! in TV
_ trenutno MKGP izvaja reklamo EU znakov zaščit
2. primer
_ grško olje z geografskim poreklom – v Sloveniji prodaja HOFER
3. primer
priključuje se že tretji podoben znak EU:
_ Bio jogurt v prodaji od oktobra 2006 preko Ljubljanskih mlekarn v trgovinah po Sloveniji
_ Bio jogurt je narejen v Avstriji iz avstrijskega mleka od avstrijskih krav.
_ Da se nam čebelarjem ne bo kaj podobnega naredilo, da bo MKGP z davkoplačevalskim denarjem
reklamiral neslovenski med.
Milan Meglič
G. Vlasta Grašek ( MKGP ) poudari naslednje:
- demantira navedbo g. Megliča, da je usmeritev MKGP v zvezi z zaščito slovenskega medu neskladna z
strategijo razvoja slovenskega čebelarstva. Zaščita nima nič skupnega s tržnimi redi, ampak gre za prostovoljno
odločitev za zaščito. V nadaljevanju pojasni predpise v zvezi z posameznimi vrstami zaščit, iki jih je podrobno
že predstavil g. Meglič. Potrošnik zaenkrat ne prepoznava razlike posamezne zaščite. Navede, da mogoče nima
smisla vztrajati na zaščiti geografskega porekla, sklicuje se na zapis sestanka z Bruslja. Na MKGP menijo, da je
smotrno izbrati malo lažjo pot in zato priporočajo priznanje geografske označbe. Pojasni tudi postopke na
nacionalni in EU ravni. Poudari tudi, da bo v primeru odločitve o spremembi pristopa k zaščiti morala ČZS pisno
odstopiti od obstoječe
Po razpravi, ki je posneta, so člani upravnega odbora s 13 glasovi ZA sprejeli
Sklep štev. 165: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da pri MKGP pričnemo
postopek za priznanje geografske označbe za » Slovenski med «. V komisijo za izvedbo
naloge imenuje g. Rajka Kalistra, g. Milana Megliča, g. Silva Posla, g. Pavla Zdešarja ter g.
Andreja Severja.
V nadaljevanju upravni odbor obravnava vsebino 1. točke dnevnega reda, in sicer:
Pregled zapisnikov, potrditev in poročilo o izvajanju sklepov 9. redne ter 9. in 10. pisne seje upravnega odbora:
ZAPISNIK 9. REDNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
v petek, 10.03.2006 ob 15. uri v prostorih Čebelarske zveze Slovenije.
Prisotni člani UO ČZS:
Lojze Peterle, Franc Šivic, Boštjan Noč, Rajko Kalister, Marko Purnat, Miroslav Cetina, Vlado Pušnik, Matej
Blejec, Martin Čuš, Janko Prebil, Miran Kadiš, Silvo Posl, Franc Pižmoht.
Upravičeno odsotni člani UO ČZS: Franc Strupi, Stane Ilc, Stanko Kapun, Štefan Brvar, Viktor Pešelj, Vlado
Avguštin.
6
Prisotni člani NO ČZS: Edvard Stropnik, Ciril Vidrih
Upravičeno odsotni člani NO ČZS: Andrej Sever, Janez Horvat, Ivan Šuštar
Prisotni člani ČR ČZS: Zdravko Ribnikar.
Prisotni predsedniki komisij, ki niso člani UO ČZS: nihče.
Vabljeni in prisotni predstavniki območnih čebelarskih organizacij:
- g. Vlado Pušnik- ČZD Maribor
- g. Vlado Tumpej- ZČD Ptuj
- g. Marko Purnat- ČZ SA-ŠA
- g. Ciril Vidrih- OZČD Cerknica
- g. Ivan Košnjek- MZČD Kranj
- g. Maksimilijan Gržina- ČZ Sp. Savinjske doline
- g. Boštjan Noč- ČZZG
Ostali prisotni: Lidija Senič, Janez Mihelič, Damir Lovrič, Boris Seražin, Anton Tomec.
Sklep štev. 132: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlagani dnevni red 9.
redne seje.
K 1. točki dnevnega reda: Pregled zapisnika, potrditev in poročilo o izvajanju sklepov 8. redne seje upravnega
odbora.
Sklep štev. 133: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije potrjuje sklepe 8. redne in
sprejema poročilo o izvajanju sklepov 8. redne seje.
K 2. točki dnevnega reda: Obravnavanje in sklepanje o zaključnem računu ČZS za leto 2005.
Sklep štev. 134: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema zaključni račun
Čebelarske zveze Slovenije za leto 2005.
ter
Sklep štev. 135: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog dopolnil 25.
člena Pravil ČZS tako, da ima UO ČZS med letom v primeru spremenjenih pogojev
poslovanja pravico in dolžnost sprejeti rebalans letnega finančnega načrta ČZS. Rebalans
sprejema na seji z najmanj 2/3 glasov prisotnih članov UO ČZS
ter
Sklep štev. 136: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje delovno skupino za
pripravo utemeljitve in predloga za ustanovitev zavoda v sestavi: G. Boštjan Noč, g. Edvard
Stropnik in Anton Tomec. G. Pušnik Vlado bo v delovni skupini sodeloval kot zunanji član.
K 3. točki dnevnega reda: Obravnavanje in sprejemanje predloga delovnega in finančnega načrta ČZS za leto
2006.
Sklep štev. 137: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog delovnega in
finančnega načrta Čebelarske zveze Slovenije za leto 2006.
K 4. točki dnevnega reda: Sprejem predloga dopolnitev Pravil Čebelarske zveze Slovenije.
Sklep štev. 138: Upravni odbor sprejme predlog dopolnitev 9., 19., 21., 25., 27. in 38. člena
Pravil Čebelarske zveze Slovenije.
K 5. točki dnevnega reda: Sprejem sprememb Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah.
Sklep štev. 139: Upravni odbor sprejme spremembe Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in
nagradah.
K 6. točki dnevnega reda: Sprejem Navodila o oddaji javnih naročil male vrednosti.
7
Sklep štev. 140: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejme Navodila o oddaji javnih
naročil male vrednosti ter odobri nakup programske opreme za vodenje postopkov oddaje
javnih naročil male vrednosti EPRO v vrednosti 250.000,00 SIT.
K 7. točki dnevnega reda: Sprejem predloga za podelitev odličij ČZS za leto 2006.
Sklep štev. 141: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije v letu 2006 podeljuje odlikovanja
Antona Janše kandidatom, razvidnim iz gornjega seznama prejemnikov.
K 8. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem obračuna dela članov organov in komisij ČZS v obdobju
01.07.- 31.12.2005.
Sklep štev. 142: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejme obračun sejnin in potnin
članov voljenih organov in delovnih komisij UO ČZS za obdobje 01.07.2005 do 31.12.2005 in
skladno z finančnim načrtom ČZS za leto 2005 odobri izplačilo.
K 9. točki dnevnega reda: Imenovanje komisije za evidentiranje kandidatov.
Sklep štev. 143: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje predlagano komisijo za
evidentiranje.
K 10. točki dnevnega reda: Zaposlitev terenskega svetovalca za Primorsko, Notranjsko in Obalnokraško
območje.
Sklep štev. 144: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da s 05.02.2006 skladno s
Programom svetovalne službe v čebelarstvu sprejmemo v redno delovno razmerje za čas
izvajanja Programa svetovalne službe v čebelarstvu, to je za določen čas od 05.02.2006 do
31.10.2006 ter poskusno dobo štirih mesecev naslednjega delavca svetovalne službe v
čebelarstvu:
1. G. Radovana Kovačiča na delovno mesto terenskega svetovalca za območje Primorske,
Notranjske in Obalnokraške- s skrajšanim delovnim časom 8 ur/teden.
K 11. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem programov » Obnova čebeljega fonda «.
Sklep štev. 145: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema naslednje izvedbene
programe iz ukrepov obnove čebeljega fonda:
K 12. točki dnevnega reda: Sprejem letnega programa strokovnih nalog v čebelarstvu- opazovanja in
napovedovanja medenja za leto 2006.
Sklep štev. 146: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema letni program
strokovnih nalog v čebelarstvu za leto 2006.
K 13. točki dnevnega reda: Odpoved najemne pogodbe za prostore za opravljanje gostinske in trgovinske
dejavnosti.
Sklep štev. 147: Upravni odbor je vzel na znanje informacije glede odpovedi najemne
pogodbe za prostore za opravljanje gostinske in trgovinske dejavnosti ter pooblasti kolegij
predsednika za nadaljnje postopke v zvezi z opravljanjem gostinske in trgovinske dejavnosti v
prostorih ČZS.
K 14. točki dnevnega reda: Obravnavanje in sklepanje o dnevnem redu 55. rednega občnega zbora ČZS.
Sklep štev. 148: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejme termin in dnevni red 55.
8
občnega zbora Čebelarske zveze Slovenije.
K 15. točki dnevnega reda: Imenovanje članov stalne komisije UO za alternativne opraševalce.
Sklep štev. 149: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje omenjene člane komisije
UO ČZS za alternativne opraševalce.
K 16. točki dnevnega reda: Razno.
Sklep štev. 150: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije razrešuje člana uredniškega
odbora g. Martina Bajca in namesto njega imenuje ga. Lidijo Senič.
Sklep štev. 151: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije potrdi povprečno maloprodajno
ceno medu v letu 2005, ki je 1.100,00 SIT za 1 kg medu.
Zapisnik 9. redne seje UO ČZS zajema sklepe od štev. 132 do štev. 151.
ZAPISNIK 9. PISNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
sklicane 15.05.2006, glasovanje do 23.05.2006.
Do 25.05.2006 smo v tajništvo ČZS prejeli 18 glasovnic članov Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije,
ki so glasovali takole:
- za predlog sklepa štev. 152: 16 glasovnic ZA, 2 glasovnici proti;
- za predlog sklepa štev. 153: 17 glasovnic ZA, 1 glasovnici proti;
- za predlog sklepa štev. 154: 18 glasovnic ZA, 0 glasovnic proti;
- za predlog sklepa štev. 155: 4 glasovnice ZA, 12 glasovnic neoznačenih, 2 glasovnici proti;
K 1. točki dnevnega reda: Imenovanje podpredsednikov Čebelarske zveze Slovenije.
Sklep štev. 152: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje za podpredsednike
Čebelarske zveze Slovenije g. Franca Šivica. G. Boštjana Noča, g. Marka Purnata in g. Rajka
Kalistra.
K 2. točki dnevnega reda: Imenovanje častnega predsednika Čebelarske zveze Slovenije.
Sklep štev. 153: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog dopolnitve
Pravil ČZS v zvezi z opredelitvijo funkcije častnega predsednika ČZS in za častnega
predsednika imenuje g. Lojzeta Peterleta.
K 3. točki dnevnega reda: Sprejem sklepa o zaposlitvi delavcev svetovalne službe v čebelarstvu.
Sklep štev. 154: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da z 01.05.2006 na
delovno mesto svetovalke-specialistke za tehnologijo zaposli ga. Lidijo Senič, na delovno
mesto svetovalke-specialistke za ekonomiko pa ga. Tanjo Magdič. Delovno razmerje se z
izbranima kandidatkama sklene za določen čas do 31.12.2006 s skrajšanim delovnim časom
20 ur tedensko ter poskusno dobo štirih mesecev.
K 4. točki dnevnega reda: Obravnava pritožbe g. Marjana Juga z dne 24.03.2006 ter odgovora na pritožbo.
Sklep štev. 155: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije pritožbo- zahtevo za razveljavitev
razpisa » Obnova čebeljega fonda«, ki jo je podal g. Marjan Jug v celoti zavrača in soglaša z
odgovorom na pritožbo, kot jo je pripravil strokovni vodja PRO dr. Aleš Gregorc.
9
Zapisnik 9. pisne seje upravnega odbora vsebuje sklepe štev. 152, 153, 154 in 155.
ZAPISNIK 10. PISNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
sklicane 12.09.2006, glasovanje do 20.09.2006.
Do 20.09.2006 smo v tajništvo ČZS prejeli 12 glasovnic članov Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije,
ki so glasovali takole:
- za predlog sklepa štev. 156: 12 glasovnic ZA;
- za predlog sklepa štev. 157: 12 glasovnic ZA.
K 1. točki dnevnega reda: Sprejem predloga Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v
Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2007.
Sklep štev. 156: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog Uredbe o
izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007
za leto 2007.
K 2. točki dnevnega reda: Sprejem predloga Programa svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje od 01.
novembra 2006 do 31. avgusta 2007.
Sklep štev. 157: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlog Programa
svetovalne službe v čebelarstvu ( ČSS ) za obdobje od 01. novembra 2006 do 31. avgusta
2007.
Zapisnik 10. pisne seje upravnega odbora vsebuje sklepe štev. 156 in 157.
POROČILO O IZVAJANJU SKLEPOV 9. REDNE IN 9. TER 10. PISNE SEJE UPRAVNEGA
ODBORA:
Sklepi 10. redne seje upravnega odbora:
Sklep štev. 136: ni realiziran;
Sklep štev. 147: ni realiziran.
Ostali sklepi 10. redne seje so realizirani.
Sklepi 9. pisne seje upravnega odbora:
Vsi sklepi 9. pisne seje so realizirani.
Sklepi 10. pisne seje upravnega odbora:
Sprejeti predlogi dokumentov še niso stopili v veljavo.
Po razpravi, ki je posneta, so člani upravnega odbora sprejeli:
Sklep štev. 159: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije potrjuje sklepe 9. redne in 9. ter
10. pisne seje in sprejema poročilo o izvajanju sklepov 9. redne in 9. ter 10. pisne seje.
K 2. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem poročila o poslovanju Čebelarske zveze
Slovenije v obdobju od 01.01. do 31.08.2006.
Poročilo o poslovanju Čebelarske zveze Slovenije v obdobju od 01.01. do 31. 08. 2006 glede na sprejeti delovni
in finančni načrt , ki ga je na svoji 5. redni seji obravnaval nadzorni odbor ČZS, je v prilogi tega gradiva.
Po pojasnilu tajnika Tomeca so člani upravnega odbora sprejeli:
10
Sklep štev. 160: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema poročilo o poslovanju
Čebelarske zveze Slovenije v obdobju od 01.01. do 31.08.2006.
K 3. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem poročila o izvedbi ukrepov iz Uredbe o
izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji za leto 2006.
V prilogi gradiva je finančni pregled realizacije ukrepov in vloženih zahtevkov po uredbi za leto 2006. Pregled
kaže, da smo ukrepe iz uredbe za leto 2006 izvedli v obsegu 83,6 %, kar je glede na lanski rezultat ( 56 % )
nedvomno uspeh,
Kratek povzetek izvedenih aktivnosti po uredbi za leto 2006:
Glavni projektni odbor: ( vodenje priprave in koordiniranje izvedbe ukrepov )
- predsednik g. Boštjan Noč
- član g. Franc Šivic
- član Anton Tomec
1. UKREP ŠTEV. II- TEHNIČNA POMOČ ČEBELARJEM:
1/A. USPOSABLJANJE ČEBELARJEV
- vodenje: g. Marko Purnat
- izvajalci: ČZS, ČZD Maribor, ZTK Žirovnica
- izvedene aktivnosti: 990 ur
- število udeležencev usposabljanja: 1750
1/B. SVETOVALNA SLUŽBA
- vodenje: ga. Lidija Senič, v.d. vodja svetovalne službe
- koordiniranje dela: g. Boštjan Noč
- izvedene aktivnosti: po Programu svetovalne službe v čebelarstvu
1/C. DIDAKTIČNA OPREMA
- vodenje: g. Marko Purnat
- izvedba javnega razpisa velike vrednosti
- kupljena didaktična oprema: fotokopirni stroj- 1 kpl; avdio-video oprema- 3 kpl; Priročnik za
usposabljanje z delom, Uvod v tehnologijo čebelarjenja z različnimi panjskimi sistemi; Kakovost
čebeljih pridelkov, Trženje čebeljih pridelkov.
2. UKREP ŠTEV. III- USPOSABLJANJE ČEBELARJEV NA PODROČJU ZATIRANJA VAROJE:
2/A. USPOSABLJANJE ČEBELARJEV
- vodenje: g. Vladimir Auguštin
- izvajalci: ČZS-PRO
- izvedene aktivnosti: 64 seminarjev, 96 delavnic
- število udeležencev usposabljanja: 1764 udeležencev seminarjev, 1277 udeležencev delavnic.
3. UKREP ŠTEV. IV- RACIONALIZACIJA PREMESTITEV ČEBEL:
3/A. VZPOSTAVITEV IN OBNOVA STOJIŠČ
- vodenje: g. dr. Aleš Gregorc
- izvajalci: ČD
- izvedene aktivnosti: šest potrjenih pašnih redov v obdobju do 31.08.2006.
4. UKREP ŠTEV. V- OBNAVLJANJE ČEBELJEGA FONDA:
4/A. SPREMLJANJE KAKOVOSTI ČEBELJEGA FONDA
- vodenje: g. dr. Aleš Gregorc
- izvajalci: ČZS-PRO, KIS
- izvedene aktivnosti: izvedba direktnega testa pri 802 čebeljih družinah v selekcijskih čebelnjakih pri 17
vzrejevalcih matic, organizacija testiranja in informacijska podpora ( obdelava podatkov ).
4/B. INVESTICIJE V VZREJALIŠČA ČEBELJIH MATIC
- vodenje: g. dr. Aleš Gregorc
11
- izvajalci: ČZS-PRO
- izvedene aktivnosti: investicije v pet vzrejališč čebeljih matic.
4/C. VZPOSTAVITEV VZREJALIŠČA RODOVNIŠKIH ČEBELJIH MATIC
- vodenje:g. dr. Aleš Gregorc
- izvajalci: ČZS-PRO
- izvedene aktivnosti: investicija v vzpostavitev vzrejališča čebeljih matic » Josip Verbič «. Kamniška
Bistrica.
4/D. SPREMLJANJE KAKOVOSTI VZREJENIH ČEBELJIH MATIC
- vodenje: g. dr. Aleš Gregorc
- izvajalci: ČZS-PRO, KIS
- izvedene aktivnosti: izvedba programa spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih matic za leto 2006
( KIS ) in nakup laboratorijske opreme za izvajanje programa spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih
matic.
5. UKREP ŠTEV. VI- KAKOVOST MEDU:
5/A. INTERNA KONTROLA MEDU
- vodenje: g. Milan Meglič
- izvajalci: ČZS, VF, Erico
- izvedene aktivnosti: izvedba analiz vzorcev slovenskega medu.
5/B. OCENJEVANJE MEDU
- vodenje: g. Milan Meglič
- izvajalci: ČZS in organizatorji prireditev ocenjevanj medu v letu 2005:
Čebelarska zveza društev Maribor
Streliška 150, 2000 Maribor
Čebelarsko društvo Sežana
Gregorčičeva 2, 6210 Sežana
Čebelarsko društvo Semič Krvavčji vrh 1 a
8333 Semič
Čebelarska zveza Slovenske Konjice
Toneta Melive 2, 3210 Slov. Konjice
Čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjske
Spodnji Brnik 43, 4207 Cerklje na Gorenjskem
Čebelarska zveza društev Pomurja
Mirna 14, 9000 Murska Sobota
- izvedene aktivnosti: izvedba prireditev ocenjevanja medu v letu 2005.
6. UKREP ŠTEV. VII- APLIKATIVNE RAZISKAVE V ČEBELARSTVU:
6/A. KARAKTERIZACIJA SLOVENSKEGA MEDU
- vodenje: g. Milan Meglič
- izvajalci: ČZS, BF
- izvedene aktivnosti: analize 350 vzorcev slovenskega medu, od tega 310 pelodnih analiz.
Po obrazložitvi, ki sta jo podala podpredsednik g. Noč in tajnik Tomec so člani upravnega odbora sprejeli:
Sklep štev. 161: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema poročilo o izvedbi
ukrepov iz Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki
Sloveniji za leto 2006.
K 4. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem dopolnitev Pravilnika o pravicah,
obveznostih in odgovornostih delavcev strokovno-administrativne službe ČZS.
Ta točka dnevnega reda je bila umaknjena iz obravnave in o njej upravni odbor ni
12
razpravljal niti sprejemal odločitev.
Obrazložitev: Glede na vsebino Programa svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje od 01.11. 2006 do
31.08.2007 in skladno z 38. členom Pravil ČZS dopolnjujemo Pravilnik o pravicah, obveznostih in
odgovornostih delavcev strokovno-administrativne službe ČZS, ki ga je svoji 1. redni seji, dne 26.03.2004 v
skladu z določili 8. člena Zakona o delavnih razmerjih sprejel upravni odbor ČZS.
Predlog dopolnitev, ki jih je na svoji 4. redni seji obravnaval kolegij predsednika:
1. člen
Za izvrševanje del, ki jih opravljajo delavci strokovno – administrativne službe, sistemizira ČZS naslednja
delovna mesta:
- tajnik- vodja strokovno administrativne službe
- glavni in odgovorni urednik,
- poslovni sekretar,
- opazovalec in napovedovalec čebeljih paš,
- vodja svetovalne službe v čebelarstvu,
- svetovalec- specialist za tehnologijo čebelarjenja,
- svetovalec-specialist za ekonomiko čebelarjenja,
- svetovalec- specialist za področje zagotavljanja varne hrane
- terenski svetovalec
RAZVID DEL PO DELOVNIH MESTIH
2. člen
Vodja svetovalne službe v čebelarstvu:
● pripravlja letne programe dela ČSS, odgovoren je za izvajanje programa in poročanje o
izvedbi,
● vodi delo svetovalcev specialistov ter terenskih svetovalcev,
● pripravi program ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008 – 2010,
● izvaja program ukrepov iz uredbe za leto 2007,
● pripravi in izvaja program ukrepov iz uredbe na področju čebelarstva za leto 2008,
● opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik ali podpredsednik, ki predsednika nadomešča.
• ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN PREDSEDNIKU ČZS.
• Za opravljanje del vodje svetovalne službe v čebelarstvu je potrebna univerzitetna ali visoka strokovna
izobrazba ustrezne smeri z znanji iz čebelarstva ter najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami. Pred
sklenitvijo delovnega razmerja, praviloma za čas izvajanja Programa svetovalne službe v čebelarstvu ,
mora kandidat uspešno opraviti trimesečno poskusno delo.
Svetovalec- specialist za tehnologijo čebelarjenja:
● pripravlja letne programe dela svetovalne službe na področju tehnologije v čebelarstvu, odgovarja za
izvajanje programa in poročanje o izvedbi,
● koordinira delo s terenskimi svetovalci,
● sodeluje z raziskovalnimi ustanovami pri iskanju optimalnih rešitev na področju tehnologije čebelarjenja
(panjski sistemi, izkoriščanje paš, vzreja čebeljih družin, rodovniških ter gospodarskih matic itn),
● svetuje v zvezi s tehnološkimi vprašanji v čebelarstvu,
● prenaša znanstvene izsledke v prakso s pripravo in izvedbo izobraževanj (seminarji, predavanja, tečaji),
● organizira prikaze novosti v tehnologijah čebelarjenja,
● sodeluje pri pripravi in izvedbi zakonskih in podzakonskih aktov o tehnologiji čebelarjenja,
● opravlja druge naloge, za katere ga zadolži vodja svetovalne službe v čebelarstvu.
● ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN VODJI SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU
● Za opravljanje del svetovalca- specialista za tehnologijo čebelarjenja je potrebna univerzitetna ali visoka
strokovna izobrazba ustrezne smeri z znanji iz čebelarstva ter najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami.
Pred sklenitvijo delovnega razmerja, praviloma za čas izvajanja Programa svetovalne službe v čebelarstvu ,
mora kandidat uspešno opraviti trimesečno poskusno delo.
Svetovalec- specialist za ekonomiko čebelarjenja:
13
● pripravlja letne programe dela svetovalne službe na področju ekonomike v čebelarstvu, odgovarja za
izvajanje programa in poročanje o izvedbi,
● koordinira delo s terenskimi svetovalci,
● svetuje in sodeluje pri izdelavi razvojnih načrtov za čebelarstva (investicije, poslovni načrti, regijski razvojni
načrti itn),
● svetuje in sodeluje pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike,
● svetuje na področju zakonodaje in izvajanja predpisov, ki se tičejo čebelarjenja,
● usposablja čebelarje za vodenje FADN knjigovodstva,
● opravlja druge naloge, za katere ga zadolži vodja svetovalne službe v čebelarstvu.
● ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN VODJI SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU
● Za opravljanje del svetovalca- specialista za ekonomiko čebelarjenja je potrebna
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri z znanji iz čebelarstva ter najmanj dveletnimi
delovnimi izkušnjami. Pred sklenitvijo delovnega razmerja, praviloma za čas izvajanja Programa
svetovalne službe v čebelarstvu, mora kandidat uspešno opraviti trimesečno poskusno delo
Svetovalec- specialist za področje zagotavljanja varne hrane:
● pripravlja letne programe dela svetovalne službe na področju zagotavljanja kakovostne in varne hrane v
čebelarstvu , odgovarja za izvajanje programa in poročanje o izvedbi,
● koordinira delo s terenskimi svetovalci,
● prenos znanstvenih izsledkov v prakso;
● svetovanje s področja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov,
● strokovno vodenje laboratorija za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov pri ČZS,
● opravlja druge naloge, za katere ga zadolži vodja svetovalne službe v čebelarstvu.
● ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN VODJI SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU
● Za opravljanje del svetovalca- specialista za ekonomiko čebelarjenja je potrebna
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri z znanji iz čebelarstva ter najmanj dveletnimi
delovnimi izkušnjami. Pred sklenitvijo delovnega razmerja, praviloma za čas izvajanja Programa
svetovalne službe v čebelarstvu, mora kandidat uspešno opraviti trimesečno poskusno delo.
Terenski svetovalec:
● sodeluje pri pripravi in izvajanju letnega programa svetovalne službe v čebelarstvu,
● v okviru programa svetovalne službe v čebelarstvu svetuje čebelarjem glede na lokalne potrebe ter načine,
● sodeluje pri organizaciji strokovno-promocijskih prireditev na svojem delovnem območju,
● sodeluje pri pripravi regijskih razvojnih programov v čebelarstvu,
● sodeluje pri pripravi in izvedbi investicijskih programov v čebelarstvu,
● nudi pomoč pri delovanju čebelarskih društev in zvez,
● opravlja druge naloge, za katere ga zadolži vodja svetovalne službe v čebelarstvu.
● ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN VODJI SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU
● Za opravljanje del terenskega svetovalca svetovalca je potrebna višja strokovna izobrazba ustrezne smeri
z znanji iz čebelarstva ter najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami. Pred sklenitvijo delovnega razmerja,
praviloma za čas izvajanja Programa svetovalne službe v čebelarstvu, mora kandidat uspešno opraviti
trimesečno poskusno delo.
102.člen
A) OSNOVNA PLAČA
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
normalne delovne pogoje dela in delovni čas, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Normalni delovni pogoji so delovni pogoji, za katere kolektivna pogodba dejavnosti ne določa izplačevanje
dodatkov za posebne pogoje dela.
Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, se osnovna plača določi
v sorazmerju z trajanjem krajšega delovnega časa glede na polni delovni čas.
Osnovna plača za delovno mesto je ovrednotena s točkami na osnovi analitične metode za določitev tipičnih del
14
in nalog po katalogu (priloga tega pravilnika). Na podlagi spodnje razpredelnice je izračunana osnovna plača za
polni delovni čas ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev.
Tabela za izračun plače z upoštevanjem maksimalnih pogojev za delovno mesto.
Tabela za izračun plače z upoštevanjem maksimalnih pogojev za delovna mesta vodje svetovalne službe v
čebelarstvu, svetovalca- specialista za ekonomiko, svetovalca- specialista za tehnologijo, svetovalca- specialista
za področje zagotavljanja varne hrane in za terenskega svetovalca je izračunana na osnovi enotne metodologije
in skladno z vrednotenjem stroškov plač iz Programa ČSS za leto 2007.
Glede na v Programu svetovalne službe v čebelarstvu predvidene stroške za plače je izračun točk za enoten
izračun plače z upoštevanjem maksimalnih pogojev za delovno mesto zaposlenih pri ČZS naslednji:
ZNANJA IN Delovna mesta po sistematizaciji
SPOSOBNOSTI Tajni
k
Uredni
k
Posl.
Sekr
.
opazovale
c
Vodj
a
ČSS
Spec.z
a ekon.
Spec.z
a tehn.
Spec
. za
var.
hr.
Terensk
i svet.
Izobrazba 205 205 125 205 205 205 205 205 180
Delovna
usposobljenost
104 104 104 104 104 104 104 104 104
Opravilna
sposobnost
150 150 150 150 150 150 150 150 150
Spretnosti 16 16 40 40 16 16 36 16 16
ODGOVORNOS
T
Odgovornost za
svoje delo
120 120 96 120 120 120 120 120 103
Odgovornost za
delo drugih
120 30 3 40 120 30 30 30 20
Odgovornost za
delovna in
finančna sredstva
50 22 15 9 25 12 12 12 12
DELOVNI
POGOJI
Pogoji dela 13 13 0 26 13 13 23 13 26
Vplivi okolja 0 0 0 20 0 20 20 20 20
Napor iz
komunikacij
45 30 20 20 30 20 20 20 20
Umski napor 60 60 20 20 40 30 30 30 20
Fizični napor 0 0 17 35 0 19 19 19 19
SKUPAJ 883 750 590 789 823 739 769+19
= 788
739 690+ 69
= 759
Predlog sklepa štev. 162: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sprejema predlagano
dopolnitev Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev strokovnoadministrativne
službe ČZS ter tabelo za izračun plače z upoštevanjem maksimalnih pogojev
za delovna mesta vodje svetovalne službe v čebelarstvu, svetovalca- specialista za
ekonomiko, svetovalca- specialista za tehnologijo, svetovalca- specialista za področje
zagotavljanja varne hrane in za terenskega svetovalca.
K 5. točki dnevnega reda: Obravnava predloga in sprejem sklepa o zaposlitvi delavcev
svetovalne službe v čebelarstvu.
Kolegij predsednika v skladu s predlogom Programa svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje od 01.11. 2006
do 31.08.2007 in dopolnitvijo Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev strokovno-administrativne
15
službe ČZS ter tabelo za izračun plače z upoštevanjem maksimalnih pogojev za delovna mesta predlaga upravnemu
odboru sprejem naslednjega sklepa o zaposlitvi:
Na osnovi dopolnjenega predloga, podanega na seji, upravni odbor sprejme:
Sklep štev. 163: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da s 01.11.2006 skladno s
Programom svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje od 01.11. 2006 do 31.08.2007
sprejmemo v redno delovno razmerje za čas izvajanja Programa svetovalne službe v
čebelarstvu, to je za določen čas od 01.11.2006 do 31.08.2006 s polnim delovnim časom 40 ur
na teden naslednje delavce svetovalne službe v čebelarstvu:
1. ga. Lidijo Senič- na delovno mesto vodje svetovalne službe v čebelarstvu;
2. g. Vladimirja Auguština- na delovno mesto svetovalca- specialista za tehnologijo
čebelarjenja;
3. ga. Tanjo Magdič- na delovno mesto svetovalke- specialistke za ekonomiko
čebelarjenja.
4. ga. Andrejo Kandolf- na delovno mesto svetovalke- specialistke za zagotavljanje
varne hrane.
K 6. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem akcijskega načrta priprave programov za
izvajanje Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji
za leto 2007.
Zaradi pravočasne zagotovitve pogojev za izvedbo uredbe za leto 2007 moramo oblikovati in sprejeti naslednje
programe:
a. Letni program usposabljanja čebelarjev ( 8. člen Uredbe - Čebelarska zveza Slovenije v
sodelovanju s čebelarskimi društvi, združenji društev, šolami in drugimi strokovnimi ter
raziskovalnimi organizacijami pripravi letni program usposabljanja čebelarjev s cilji, ciljnimi
skupinami, vrstami aktivnosti, izvajanimi s pridobljeno didaktično opremo iz 10. člena te
uredbe, obsegom ter pričakovani rezultati, in sicer na področju tehnologij čebelarjenja z
različnimi sistemi, vzreje čebeljih matic in čebeljih družin, izboljševanja kakovosti čebeljih
pridelkov, usposabljanja za prodajo na trgu ter način usposabljanja strokovnih delavcev za
izvajanje letnega programa usposabljanja čebelarjev. Program mora vsebovati tudi seznam
ustanov, društev ali organizacij, ki so sodelovale pri pripravi.)- sprejem: KI, PSI, UO ČZS;
b. Podlage za nakup didaktične opreme ( 10. člen Uredbe- izhajajo iz letnega programa
usposabljanja čebelarjev ) sprejem: KI, PSI, UO ČZS;
c. Pogram svetovalne službe v čebelarstvu za leto 2007 ( 12. člen Uredbe- Program je že
pripravljen, čaka na postopek obravnave in sprejema ) sprejem: kolegij predsednika, UO ČZS;
d. Program usposabljanja na področju zatiranja varoje ( 15. člen Uredbe- Program je triletni
in ga glede na določila 15. člena Uredbe za leto 2007 v letu 2007 ni mogoče spreminjati );
e. Izvedba pašnih redov in načrt vzdrževanja ter obnavljanja obstoječih stojišč ( 18. člen
Uredbe ) sprejem: komisija za paše, UO ČZS;
f. Program spremljanja in ocenjevanja kakovosti obstoječega fonda z direktnim testom
čebeljih družin v vzrejališčih čebeljih matic ( 21. člen Uredbe ) sprejem: Svet PRO, UO
ČZS;
g. Program vzpostavitve vzrejališč rodovniških čebeljih matic ( 25. člen Uredbe ) sprejem:
Svet PRO, UO ČZS;
h. Program izvedbe internih kontrol in vzorčenja medu v letu 2007 ( 30. člen Uredbe )
sprejem: komisija za čebelje pridelke, UO ČZS;
Predlog Imenovanja članov projektnega odbora ter vodij projektov za pripravo Programa
ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2007.
1. Predlog članov projektnega odbora:
- g. _________, predsednik projektnega odbora in koordinator izvajanja ukrepov.
- g. Franc Šivic, član projektnega odbora.
Deleted: e
Deleted:
16
- g. Anton Tomec, član projektnega odbora.
2. Predlog vodij projektnih odborov:
- g. Marko Purnat-( ukrep 2- tehnična pomoč čebelarjem )
- ga. Lidija Senič- ( ukrep 2-svetovalna služba v čebelarstvu )
- g. Vlado Avguštin -( ukrep 3- usposabljanje na področju varoze )
- g. dr. Aleš Gregorc- ( ukrep 4- racionalizacija premestitev čebel )
- g. dr. Aleš Gregorc- ( ukrep 5-obnavljanje čebeljega fonda )
- g. Milan Meglič ( ukrep 6- kakovost medu )
( ukrep 7- aplikativne raziskave v čebelarstvu )
Po razpravi upravni odbor sprejme:
Sklep štev. 164: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje naslednje člane
projektnega odbora ter vodje projektov za pripravo Programa ukrepov na področju čebelarstva
v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2007:
Člani projektnega odbora:
- g. Noč Boštjan, predsednik projektnega odbora in koordinator izvajanja ukrepov.
- g. Franc Šivic, član projektnega odbora.
- g. Anton Tomec, član projektnega odbora.
Vodje projektnih odborov:
- g. Marko Purnat-( ukrep 2- tehnična pomoč čebelarjem )
- ga. Lidija Senič- ( ukrep 2-svetovalna služba v čebelarstvu )
- g. Vlado Avguštin -( ukrep 3- usposabljanje na področju varoze )
- g. dr. Aleš Gregorc- ( ukrep 4- racionalizacija premestitev čebel )
- g. dr. Aleš Gregorc- ( ukrep 5-obnavljanje čebeljega fonda )
- g. Milan Meglič ( ukrep 6- kakovost medu )
( ukrep 7- aplikativne raziskave v čebelarstvu )
Izvedbo prevzame vodja svetovalne službe v čebelarstvu ga. Lidija Senič.
K 8. točki dnevnega reda: Imenovanje novih članov uredniškega odbora.
Na predlog uredniškega odbora predlagamo upravnemu odboru odpoklic naslednjih dosedanjih dveh članov
uredniškega odbora Slovenskega čebelarja:
- g. Vladimirja Auguština
- ga. Lidije Senič
Namesto njih dveh predlagamo imenovanje dveh novih članov uredniškega odbora Slovenskega čebelarja:
- g. Boruta Preinfalka
- g. Tomaža Škorjanca
Po razpravi člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 166: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije imenuje namesto dosedanjih
članov uredniškega odbora Slovenskega čebelarja g. Vladimirja Auguština in ga. Lidije Senič
v uredniški odbor g. Boruta Preinfalka in g. Tomaža Škorjanca.
K 9. točki dnevnega reda: Uskladitev osnovnih plač delavcev z določili 5. člena nove
kolektivne pogodbe ( Ur. l. RS štev. 76/06 ).
Skladno z določili 5. člena nove Kolektivne pogodbe ( Ur.l. RS štev. 76/06 ) morajo delodajalci , ki izplačujejo
znesek uskladitve po zakonu, znesek uskladitve v avgustu 2006 vključiti v sistem plač tako, da osnovne plače
delavcev povečajo za 6.767,00 SIT.
Glede na enotno vrednost točke za izračun plač z upoštevanjem maksimalnih pogojev to pomeni, da moramo
vsem zaposlenim pri ČZS k obstoječim točkam prišteti 17 točk za izračun osnovne plače za delovno mesto.
17
Po pojasnilu tajnika in razpravi člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 167: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da se delavcem ČZS
zaradi uskladitve osnovnih plač delavcev z določili 5. člena nove kolektivne pogodbe k
obstoječim točkam za izračun plač prišteje 17 točk.
K 10. točki dnevnega reda: Investicije v opremo Čebelarske zveze Slovenije.
Čebelarska zveza Slovenije je v letu 2006 po odločitvi kolegija predsednika iz lastnih sredstev, namenjenim
investicijam v opremo ČSS, kupila naslednjo opremo:
- fotokopirni stroj - 1. kpl: v vrednosti 755.334,00 SIT
- razlika v ceni laboratorijske opreme za za izvajanje programa spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih
matic- 1 kpl: v vrednosti 849.497,29 SIT
Skupaj: 1.604.831,29 SIT
Po pojasnilu tajnika in razpravi člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 168: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da se na osnovi
delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2006 v okviru postavke investicijskih vlaganj v
opremo ČCS izvedejo investicije v opremo v višini 1.604.831,29 SIT.
K 11. točki dnevnega reda: Razrešitev dosedanjega in imenovanje novega v.d. predstojnika
Šole čebelarjenja Antona Janše pri ČZS.
Kolegij predsednika je na svoji 3. redni seji sprejel naslednji sklep in ga daje upravnemu odboru v sprejem:
- razreši se dosedanji predstojnik Šole čebelarjenja Anton Janša g. Anton Rozman, za v.d. predstojnika
Šole čebelarjenja Anton Janša se imenuje g. Anton Grebenšek. Razrešitev g. Rozmana in imenovanje g.
Grebenška opravi UO ČZS na svoji naslednji redni seji. Dolžnosti in pravice predstojnika Šole
čebelarjenja Anton Janša so opredeljene v Pravilniku o delovanju Šole čebelarjenja Anton Janša.
Naloge v. d. predstojnika Šole čebelarjenja Antona Janša so vrednotene enako, kot delo predsednikov
komisij UO ČZS.
Na osnovi utemeljitve podpredsednika g. Purnata člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 169: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da se z dnem sprejema
tega sklepa razreši dosedanji predstojnik Šole čebelarjenja Anton Janša g. Anton Rozman, za
predstojnika Šole čebelarjenja Anton Janša se imenuje g. Anton Grebenšek. Dolžnosti in
pravice predstojnika Šole čebelarjenja Anton Janša so opredeljene v Pravilniku o delovanju
Šole čebelarjenja Anton Janša. Naloge v. d. predstojnika Šole čebelarjenja Antona Janša so
vrednotene enako, kot delo predsednikov komisij UO ČZS.
K 12. točki dnevnega reda: Sprejem Čebelarskega društva Oplotnica v polnopravno članstvo
Čebelarske zveze Slovenije.
Novoustanovljeno Čebelarsko društvo Oplotnica je 04.03.2006 v skladu z določili 10. člena Pravil ČZS podalo
pisno pristopno izjavo za polnopravno včlanitev v Čebelarsko zvezo Slovenije.
ČD Oplotnica je pri UE Slovenska Bistrica vpisano v register društev pod zap. štev. 272.
Sedež društva: Božje 1 a, 2317 Oplotnica
Zakoniti zastopnik: Drago Kamenik, Božje 1 a, 2317 Oplotnica.
Člani upravnega odbora sprejmejo:
18
Sklep štev. 170: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da Čebelarsko društvo
Oplotnica z dnem sprejema tega sklepa vstopi v Čebelarsko zvezo Slovenije kot polnopravni
član.
K 13. točki dnevnega reda: Sprejem sklepa o podelitvi licence za preglednika za med g.
Francu Tratjeku ( ČD Beltinci ).
Čebelarsko društvo Beltinci je podalo vlogo za podelitev licence za preglednika za med g. Francu Tratnjeku, ki
je v letu 2005 pri BF pridobil strokovno znanje za opravljanje nalog preglednika za med.
Člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 171: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da g. Francu Tratnjeku
podeli licenco za preglednika za med v sistemu kontrolirane pridelave slovenskega medu (
KBZ ).
K 14. točki dnevnega reda: Sprejem sklepa o podelitvi odlikovanja Antona Janše I. stopnje
Čebelarskemu društvu Šentjur pri Celju za 100. obletnico delovanja.
Čebelarsko društvo Šentjur pri Celju je 15.09.2006 praznovalo 100. obletnico delovanja. Skladno z določili 7.
člena Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah mu je ČZS podelila odlikovanje Antona Janše I. stopnje.
Odlikovanje je ob praznovanju izročil podpredsednik g. Marko Purnat.
Člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 172: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da Čebelarskemu društvu
Šentjur pri Celju za 100. obletnico delovanja podeli odlikovanje Antona Janše I. stopnje.
K 15. točki dnevnega reda: Razno.
15/1: Napotitev ga. Barbare Zajc na izobraževanje za računovodja.
Poslovna sekretarka ga. Barbara Zajc se je na osnovi določil 131. in 132 člena Pravilnika pravicah, obveznostih
in odgovornostih delavcev strokovno-administrativne službe ČZS vključila v dvoletno izobraževanje za
računovodjo in podala vlogo za plačilo letne šolnine v višini 330.000,00 SIT in pravico do odsotnosti z dela
zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Trajanje in potek izobraževanja ter pravice strank med
izobraževanjem in po njem bodo določene s pogodbo o izobraževanju.
Njeno vlogo je obravnaval in dal pristanek kolegij predsednika na svoji 4. redni seji.
Člani upravnega odbora sprejmejo:
Sklep štev. 173: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da ga. Barbaro Zajc
zaradi potreb delovnega procesa napoti na izobraževanje za računovodjo. Čebelarska zveza
Slovenije plača šolnino za šolsko leto 2006/2007 v višini 330.000,00 SIT ter ji zaradi priprave
oziroma opravljanja izpitov odobri pravico do 20. dnevne odsotnosti z dela.
15/2: Praznovanje petega slovenskega čebelarskega praznika v letu 2007.
Zaradi pravočasne priprave predlagamo, da upravni odbor na seji obravnava in sprejme predlog lokacije in
organizatorja praznovanja petega slovenskega čebelarskega praznika v letu 2007.
Člani upravnega odbora so obravnavali pobudo g. Rajka Kalistra, da v letu 2007 OČD Koper organizira
praznovanje slovenskega čebelarskega praznika ter pobudo g. Janka Prebila, da v letu 2007 ob praznovanju 100.
19
obletnice delovanja praznovanje slovenskega čebelarskega praznika organizira ČD Polhov Gradec. O
organizatorju praznovanja slovenskega čebelarskega praznika niso odločali.
15/3: Pravna pomoč čebelarjem, prizadetim zaradi zastrupitev čebel.
Na osnovi pričakovanja in utemeljitve predsednice g. Metka Pihlar- ZČD Ptuj ter g. Blejca ter po daljši razpravi
je upravni odbor sprejel:
Sklep štev. 174: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da bo Čebelarska zveza
Slovenije prizadete čebelarje, ki so izgubili čebelje družine zaradi suma zastrupitve, podprla
in jim s pooblaščenimi odvetniškimi pisarnami nudila tudi pravno pomoč.
10. redna seja upravnega odbora je bila zaključena ob 20, 30. uri.
Zapisnik 10. redne seje upravnega odbora zajema sklepe od štev. 158 do 174.
Zapisal po zvočnem posnetku:
Anton Tomec
Tajnik
Brdo, 09.11.2006 Franc Čebulj

divji trot
PrispevkovCOLON 213
PridruženCOLON Sr Okt 25, 2006 2:41 pm

OdgovorCOLON # 22398Odgovor divji trot
Sr Nov 15, 2006 10:05 am

Kam pa ste skrili predsednika ČZS ?????

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 22502Odgovor bara
Ne Nov 19, 2006 7:39 pm

Divji, ta je podpisan.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 22503Odgovor Kočevski med-ved
Ne Nov 19, 2006 9:07 pm

Zanimive razlage glede GEO pridelave medu.
LP
Koèevski med-ved

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 22508Odgovor bara
Ne Nov 19, 2006 10:43 pm

G. Vlasta Grašek ( MKGP ) poudari naslednje:
- demantira navedbo g. Megliča, da je usmeritev MKGP v zvezi z zaščito slovenskega medu neskladna z
strategijo razvoja slovenskega čebelarstva. Zaščita nima nič skupnega s tržnimi redi, ampak gre za prostovoljno
odločitev za zaščito. V nadaljevanju pojasni predpise v zvezi z posameznimi vrstami zaščit, iki jih je podrobno
že predstavil g. Meglič. Potrošnik zaenkrat ne prepoznava razlike posamezne zaščite. Navede, da mogoče nima
smisla vztrajati na zaščiti geografskega porekla, sklicuje se na zapis sestanka z Bruslja. Na MKGP menijo, da je
smotrno izbrati malo lažjo pot in zato priporočajo priznanje geografske označbe. Pojasni tudi postopke na
nacionalni in EU ravni. Poudari tudi, da bo v primeru odločitve o spremembi pristopa k zaščiti morala ČZS pisno
odstopiti od obstoječe
Po razpravi, ki je posneta, so člani upravnega odbora s 13 glasovi ZA sprejeli
Sklep štev. 165: Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije sklene, da pri MKGP pričnemo
postopek za priznanje geografske označbe za » Slovenski med «. V komisijo za izvedbo
naloge imenuje g. Rajka Kalistra, g. Milana Megliča, g. Silva Posla, g. Pavla Zdešarja ter g.
Andreja Severja.

GEOGRAFSKO OZNAČBO SO JIM ŽE KDAJ PREDLAGALI S STRANI BF (prof. Hribar, ki je tudi napisal, da geografsko poreklo Slovenski med ni možno), kakor tudi na MKGP. Vsaj leto dni nazaj.
Zadnjič spremenil 1, dne bara, skupaj popravljeno 0 krat.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 22509Odgovor bara
Ne Nov 19, 2006 10:45 pm

Geografsko poreklo medu KOMENTAR: Bara Hieng
Milan Meglič Domžale, 13.02.2005

Sistem kontrolirane pridelave v Sloveniji uveljavljajo slovenski čebelarji že od leta 1999. V tem sistemu, pri katerem gre za kolektivno blagovno znamko "Slovenski med", katere lastnik je ČZS (npr.glej nalepko na kozarcu g. Megliča), veljajo višji kakovostni kriteriji, kot jih določajo slovenski /EU(Direktiva 2001/110/ES) predpis, ki urejajo minimalno kakovost medu. V ta sistem-kolektivne blagovne znamke "Slovenski med" je vgrajena filozofija HACCP in produktna odgovornost. Ker je vsak kozarec medu iz tega sistema opremljen s tekočo, neponovljivo številko, je s tem zagotovljena največja možna sledljivost, v smislu tega sistema kontrolirane pridelave v Sloveniji je to t.i.kolektivna blagovna znamka "Slovenski med". Interni nadzor v okviru tega sistema/blagovna znamka, izvaja ČZS skupno z Biotehniško fakulteto, s katero je bil že pred leti podpisan dogovor o sodelovanju.
ČZS ima na Ministrstvu za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že dalj časa vložen zahtevek za priznanje geografskega porekla za slovenski med kontrolirane kakovosti (R Slovenija v tem primeru ČZS, teoretično, v vsebinskem smislu in »pravno formalnem smislu«, ne more v istem momentu imeti »geografsko poreklo za slovenski med« ker ima ČZS že kolektivno blagovno znamko z imenom "Slovenski med". Pojasniti je potrebno oziroma upoštevati načelo, da se najrazličnejše oznake razlikovanj med seboj ne izključuje, in se "seštevajo". Na nalepki je lahko več oznak/znakov, v kolikor so posamezne oznake/znaki s katerimi razlikujemo posamezno vrsto istovrstnih proizvodov/živil, glede na njihovo specifičnost oziroma, ki jih fizična ali pravna oseba pridobi, bodisi od pristojnega nacionalnega organa v državi, bodisi sedaj tudi od EU, glede na to, da je Slovenija že od 1. maja 2004 polnopravna članica EU, kar pomeni, da v kolikor bi bil postopek za zaščito posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil voden v EU, tudi od kompetentnega/pristojnega organa EU za to področje.) S tem je ČZS želela v okviru možnosti, ki jih predvideva slovenska in tudi EU zakonodaja, zaščititi slovenski med kontrolirane kakovosti še z geografskim poreklom. (Ta zaželena možnost ČZS za to vrsto zaščite je nezdružljiva, glede na že predhodno navedena dejstva, predvsem pa zaradi dejstva, ker ima ČZS že kolektivno blagovno znamko »Slovenski med«. (Na podlagi mnenja Univerze v Ljubljani, BF, ki ga je MKGP prejel 10. 1. 2004, lahko ugotovimo, da je/bi bila zato prava izbira zaščite GEOGRAFSKO POREKLO za regijske medove, kar je tudi možno dokazati. Lep primer je geografsko poreklo "KOČEVSKI GOZDNI MED" in vloga, ki je dana na MKGP za pridobitev priznanja geografskega porekla "KRAŠKI MED"). Med v Sloveniji je zelo raznovrsten, kar je lahko prednost slovenskih čebelarjev. (Ta misel oziroma trditev z vsebinskega vidika potrjuje predhodni komentar oziroma z drugimi besedami povedano, da je v R Sloveniji že izbran »model/koncept«geografskega porekla za regijske medove na podlagi topografskega porekla).V zahtevku za priznanje geografskega porekla ČZS uveljavlja med, ki ga čebelarji v Sloveniji pridelujejo in sicer: cvetlični, gozdni, akacijev, lipov, med oljne repice, regratov, kostanjev, smrekov in hojev med. (Glej predhodne komentarje).V Sloveniji je tradicija prevažanja čebel iz enega področja države na drugo – iz paše na pašo, kar povečuje ekonomski motiv čebelarjev - prevažalcev. (Ta tradicija sicer je, ekonomika pa v tem kontekstu nima nobene neposredne povezave). Prevažanje podpira tudi EU.(Da, toda vedno v znanem kontekstu). Če bi se z geografskimi zaščitami zaprli v več manjših področij znotraj države Slovenije, bi prevažalcem onemogočili koriščenje označbe geografskega porekla.(Glede na vse predhodne komentarje k vsebini besedila g. Megliča, ki je smiselno povezana, to ne velja !).
Raznovrstnost slovenskega medu, prevažanje in tudi kakovost, kakršna je vgrajena v sistem kontrolirane pridelave medu, želi ČZS uveljavljati tudi skozi priznanje zaščitenega geografskega porekla in ga seveda po končanju postopka tudi tako označevati. ( R Slovenija v tem primeru ČZS, teoretično v vsebinskem smislu in»pravno formalnem smislu«, ne more v istem momentu imeti geografsko poreklo za slovenski med, ker ima že kolektivno blagovno znamko z imenom "Slovenski med". Pojasniti je potrebno, da se kakršne koli, z ustreznimi predpisi predpisane oznake/znaki,med seboj ne izključuje, in se "seštevajo", v kolikor so postopki za pridobitev le-teh izpeljani po za to ustrezni RS zakonodaji, ki mora biti v skladu z ustrezno tovrstno EU zakonodajo (predpisi o intelektualni lastnini, ki so podlaga npr.: za blagovne znamke ali pa predpisi s področja zaščite posebnih kmetijskih proizvodov oziroma živil: Uredba 2081/92/ES in Uredba 20082/92/ES). Slovenija mora imeti tak sistem zakonodaje, ker je od 1. maja 2004 polnopravna članica EU, ki fizičnim ali pravnim osebam po EU zakonodaji- preje citiranih uredbah, ki enotno velja za vse države članice EU, omogoča zaščititi posebne kmetijske pridelke oziroma živila, po opcijah, ki jih ta evropska zakonodaja omogoča oziroma predpisuje. Poudariti je potrebno, da ima lahko vsaka država članica tudi nacionalni nivo zaščite posebnih kmetijskih proizvodov oziroma živil. Slovenija ga ima. Vse možne oblike te zaščite so predpisane z ZOK - Zakon o kmetijstvu, Ur. list, št. 54/2000 in 45/2004 (»višja kakovost«).
NE! ( To je napačna trditev.)LUKSEMBURG JE namreč IZBRAL, V SKLADU S TOVRSTNO EU ZAKONODAJO, OPCIJO TOVRSTNE ZAŠČITE NA NIVOJU DRŽAVE, V SMISLU REGIONALNE UREDITVE NA NACIONALNEM NIVOJU, se pravi po regionalnem poreklu.
Slovenija pa je, na vsa predhodno navedena dejstva, izbrala »koncept/model« zaščite za regijske medove. Dokaz: »Kočevski gozdni med«, ki ima geografsko poreklo v smislu zaščite regijskega medu, kar pomeni, da je od treh možnih opcij, ki so določene v Direktivi 2001/110/ES, izbrala topografsko ureditev/topografski način oznak (oz. topografsko poreklo). To potrjuje tudi mnenje francoskih strokovnjakov, ki so v MKGP sodelovali v okviru projekta PHARE Twinning Ligt, po katerem gre pri priznanju Slovenskega medu za tri ključne probleme, in sicer »za ime države (Slovenija)«, ki se po citiranih uredbah lahko IZJEMOMA uporablja le, če se dokaže, da je država geografsko in podnebno homogena, kar pa vemo, da Slovenija NI; »v območju (CELOTNA SLOVENIJA)«, kar je sporno, glede na predhodna navedena dejstva, predvsem, ki zadevajo »koncept/model«, ki ga je Slovenija »nehote« sprejela, ko je izdala priznanje za »KOČEVSKI MED«, kar pa je tudi že predhodno v zvezi s tem podrobno razdelano; ter v »vrsti medu- pod imenom Slovenija se navajajo različne vrste medu-gozdni, cvetlični itd.«. Iz mnenja Univerze v Ljubljani, BF pa je lepo razvidno, kako je s to zadevo (zadnji odstavek tega mnenja S tem bi si pridobili pravico koriščenja enotnega znaka »geografsko poreklo«, skladno z evropsko Uredbo št. 2081/92 in Uredbo št. 2082/92, ki bo enak za vso EU. (Tudi to je potrebno razumeti kot neustrezno trditev, glede na vsa predhodna pojasnila !)
Za celo področje Slovenije se je ČZS odločila tudi po nasvetih MKGP, ki je za pripravo projekta zagotovilo tudi finančna sredstva.
Kljub večkratnim urgencam in obljubam, da bo ČZS tako odločbo kmalu prejela, je dne 02.12.2004 od MKGP prejela obvestilo, kateremu je bilo priloženo strokovno mnenje o priznanju označbe geografska porekla za slovenski med, ki ga je pripravila Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
(Pripis uredništva SČ: »Zaradi boljšega razumevanja problematike in na predlog predsednika komisije za čebelje pridelke pri ČZS objavljamo zgoraj navedeni dopis MKGP z navedeno prilogo v celoti«).
V nadaljevanju objavljamo še mnenje predsednika komisije za čebelje pridelke pri ČZS Milana Megliča, ki komentira posamezne navedbe iz predmetnega dopisa MKGP in priloge Biotehniške fakultete«).

Dopis MKGP in priloga BF objaviti v celoti!

Predsednik komisije za čebelje pridelke pri ČZS Milan Meglič je mnenja, da je v dopisu MKGP in BF več strokovno nevzdržnih trditev in zavajajočih razlag.

Dopis MKGP - odstavek
Trditev MKGP Mnenje M. Megliča
1 MKGP ima baje mnenja francoskih in drugih tujih strokovnjakov O.K. V to dvomim, zato naj nam jih posreduje
DOKUMENTI:
- Dopis MKGP, št.324-33/2002/38 z dne 24.11.2004;
- Univerza v Ljubljani, BF, Strokovno mnenje o priznanju označbe geografskega porekla za Slovenski med (prejeto na MKGP, 10.11.2004)
2 MKGP navaja visoke stroške certificiranja, da so zelo visoki (za štiri proizvajalce navajajo ceno 400.000 SIT
O.K., najbrž realno, glede na njihovo poznavanje zadeve.
Odločno ugovarjam
Smo razvili interno kontrolo – pregledniki medu, kontrolni laboratorij, evidence, uvajamo HACCP, zato v tej navezi ne vidim visokih stroškov – tudi po zgledu drugih držav v EU, ki so uvedli že določene zaščite pri medu
Zakaj v Sloveniji drugače?????
To velja le za sistem kontrolirane pridelave medu v Sloveniji, ki je izpeljan v obliki kolektivne blagovne znamke »Slovenski med«, katere lastnik je ČZS.
V SLOVENIJI NI DRUGAČE KOT V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EU. V državah članicah EU, kjer imajo npr. med zaščiten, po opciji, ki je za dotično državo sprejemljiva (regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo), sistem ni drugačen od sistema v RS.
V sistemu zaščite po Uredbi 2081/92/ES in Uredbe 2082/92/ES, pa je namreč v sistem za priznavanje in nato izvajanje smiselno oziroma, tako kot to narekuje sistem opredeljen v citiranih uredbah EU, vključena država. Sistem certificiranja pa izvaja nevtralni certifikacijski organ ( glej Uradni list RS, št.? ), ker je le-ta že določen v RS).
3 ČZS naj bi prevzela materialno odgovornost za stroške certificiranja ……...………..v primeru neuspešnega postopka zaščite v Bruslju
MKGP je že večkrat ustno omenjal neko odgovornost. V tem dopisu jo je prvič opredelil.
Zadeva mi ni jasna.
Stroškovno je pa povezana s prejšnjim odstavkom.
Gre za načelnost vprašanja, ki je stvar kronologije dogodkov, za kar je na tem področju tako »zatečeno stanje«.


Dopis Biotehniške fakultete:
Odstavek Strokovno mnenje Biotehniške fakultete Moje mnenje
2 (drugi del) … Slovenija je tako heterogena država, z vplivom raznih podnebij od alpskega do sredozemskega, da je nemogoče, da bi iz različnih slovenskih pokrajin proizvajali med istih značilnosti, ki bi bil drugačen od ostalega evropskega medu. Živilo s priznano označbo mora biti vedno enake kakovosti….

O.K. Popolnoma napačno razumevanje pojma kakovosti medu.
Kakovost slovenskega medu z geografskim poreklom bo v vseh delih države Slovenije odgovarjala zahtevanim kakovostnim kriterijem po državnem pravilniku o medu. Mi vnašamo v sistem celo strožje kakovostne kriterije (prenos iz KBZ, podobno so naredili tudi tisti, ki imajo zaščite v Bruslju že potrjene). Kako bo čebelar dodatno označil med (glej Pravilnik o medu - dodatne označbe), pa je stvar čebelarja in nima s kakovostjo nobene zveze. To ne drži, ker je v Direktivi 2001/110/ES točno določeno, da se med »dodatno« označi, v skladu z eno od treh možnih pridobljenih/priznanih posebnih zaščit po preje citiranih EU uredbah, če je seveda lastnik medu eno od teh oznak pridobil.
V koliko bi veljala trditev BF za pravilno, ne bi Bruselj sprovedel še nobene zaščite za med – jih je pa že kar precej!
Glej oziroma nasloni se na komentar in pojasnila dana že na besedilo članka g.Megliča. Neumestno je ponavljati dejstva, ki so jasna, oziroma zadeve, ki jih je predpisala EU/Slovenija, na tem področju.
3 ..da je bolje zaščititi regijske medove, ki vsem tem kriterijem za posamezno vrsto medu ustrezajo. V tem primeru bi se dalo dokazovati, da so ti medi drugačni od drugih, zaradi drugačne mikroflore in s tem tudi sestave medu

O.K. Popolnoma napačno razumevanje stroke, oziroma specifike medu!
Ne razumem: majhno področje bi lahko zaščitili, večje pa ne?? Večje področje bi lahko, če bi bili za to dani pogoji v RS, in s tem izpolnjene zahteve iz citiranih uredb. Lep primer je Luksembug, ki je izjema. Država je morala to dokazati, da je država geografsko in podnebno homogena, KAR PA SLOVENIJA NI !)
Mnenje Biotehniške fakultete iz tega odstavka negira mnenje Biotehniške fakultete iz prejšnjega odstavka! To ne drži, če upoštevamo komentar oziroma proti argumente k posameznim argumentom g. Megliča.
4. Navajajo, da naj bi šli raje v geografsko označbo…V tem primeru se bi lahko opravičevala tudi tehnologija in pasma čebel………

O.K. Za geografsko označbo se tudi po predhodnem posvetovanju z MKGP nismo odločili.
Slovenski čebelarji lahko uveljavljamo geografsko poreklo, kot najvišjo možno zaščito medu.
Povezovanje s tehnologijo in pasmo čebel pa je strokovno nevzdržno. Kakršno koli tehnologijo čebelarji uporabljamo, med mora vedno zahtevati predpisanim kriterijem. Tehnologija torej ni specifika v smislu dokazovanja razlik.
Pasma čebel? Vse medonosne čebele proizvajajo med po istem receptu.
Navajanja v tem odstavku so strokovno popolnoma napačna!
Tu gre za preprost odgovor: Glede na predhodna navedena dejstva-proti argumente na besedilo g. Megliča, dodaten komentar ni potreben.

5 Mnenja francoskih strokovnjakov:
a) da je država geografsko in podnebno homogena
b) b) v območju (Slovenija)
c) v vrsti medu – različne vrste

O.K. Napačno razumevanje EU predpisov:
a) za med nikjer ne piše, da mora biti država geografsko in podnebno homogena. Že veljavne geografske zaščite medu in tudi nove zahteve po zaščiti geografskega porekla v EU dokazujejo, da tega pogoja pri medu ni! DA, piše, če seveda pravilno bereš in razumeš besedilo citiranih uredb.
b) Slovenski in evropski predpisi izjemoma omogočajo uporabo imena države ( kateri ?)
c) Če druge države področja v EU uvajajo geografske zaščite za vse vrste medu (to je za cvetlični med ali med iz mane in tudi po botaničnem poreklu (kostanjev, lipov, akacije itd.), zakaj tega ne bi smeli mi???????????

GLEJ PREDHODNI KOMENTAR NA BESEDILO g. Megliča , ki je vezano na ta sklop dejstev ali vprašanj.
6 Portugalska strokovnjakinja Dvomim, da ima ta strokovnjakinja res tako mnenje, lahko pa da ni strokovnjakinja za med. Smo že zdavnaj prosili MKGP za naslov te strokovnjakinje, vendar ga nismo dobili
Tak komentar je že vprašanje kredibilnosti
osebe, ki ga je napisala !!!

7 Problem:..…dokazovanje neposredne povezanosti izdelka (medu) oziroma odvisnosti od geografskega okolja
O.K. To tudi mi ves čas trdimo. Razliko bomo dokazovali na osnovi medsebojnega odnosa posameznih vrst cvetnega prahu in sploh vsebovanja cvetnega prahu v medu. Tako delajo tudi druge države.

DA, toda v sistemu za regijske medove (po topografski razdelitvi), in ne med za celo Slovenijo.
Glede dokazovanja razlik regijskih medov je potrebno pridobiti pri stroki v Sloveniji, Evropi ali pa v Svetu ustrezne podatke oziroma metode.
8 Kmetijski pridelek oziroma živilo s priznano označbo mora biti vedno enake kakovosti……..gozdni med iz V Slovenije ne bo enak kot gozdni med iz Z Slovenije, predvsem zaradi različne vegetacije na obeh območjih, tudi podnebnih vplivov….

O.K. Dejstvo je, da bo moral po kakovosti vsak med odgovarjati predpisom, ki veljajo v vsej EU, tudi v Sloveniji.
V določenih detajlih, predvsem v vsebnosti cvetnega prahu, medsebojnega razmerja cvetnega prahu in še nekaterih drugih elementih se pa med od medu razlikuje: celo med iz enega panja se razlikuje od drugega, še bolj od čebelnjaka do čebelnjaka, še bolj od kraja do kraja, še bolj geografske lege itd… kar pa vse v evropskih in tudi v slovenskih predpisih ni opredeljeno kot kakovostni kriterij. Je pa možno na osnovi teh dodatnih kriterijev tudi dopolnjevati označevanje medu.
Poseben komentar ni več potreben, ker je bilo že vse zajeto v predhodnih navedbah, proti argumentih, dejstvih, ki so bila dana na določene sklope vsebine članka g. Megliča.

Na osnovi tako različnih mnenj oziroma trditev o isti zadevi je treba gordijski vozel čimprej presekati. V kolikor se vpleteni ne bodo direktno uskladili, je potrebno poklicati tudi strokovnjake iz tujine (iz komisije, ki obravnava zaščite medu v Bruslju in iz Internacionalne komisije za med).
To je potrebno presoditi. Kot prvo je potrebno razumeti, v čem je temeljno vprašanje, kar pa ni več težko zaključiti, če se v tej fazi upošteva komentar, ki je bil dan na ta članek. Najprej pogovor v okviru ČZS, ki je nosilec kolektivne blagovne znamke »Slovenski med« in vlagatelj zahtevka za izdajo geografskega porekla za Slovenski med, kar pa je bilo že uvodoma ugotovljeno, da je nezdružljivo, zato mora ČZS zavzeti novo stališče ali odločitev.
Milan Meglič, 01. 02. 2005
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 22510Odgovor bara
Ne Nov 19, 2006 10:48 pm

Pa sedaj so nove uredbe, zaradi tiste dobljene tožbe WTO: 509/2006 in 510/2006
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
zoro
PrispevkovCOLON 403
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 12:44 pm
KrajCOLON okolica Kranja, sicer iz LJ

OdgovorCOLON # 22515Odgovor zoro
Po Nov 20, 2006 9:29 am

Se pravi, da so eno leto izsiljevali okrog, še po Bruslju ga srali in tako naprej, preden so skapirali?
Itak jih je lahko sram, ampak saj ni upanja. Vprašanje, če bodo sploh kdaj osvojili pravila igre.
jest

Uporabniški avatar
guliver
PrispevkovCOLON 354
PridruženCOLON Ne Nov 27, 2005 11:49 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 22564Odgovor guliver
Sr Nov 22, 2006 1:12 am

Bodo, pride veliki brat v naše pleme in se plodi z našo skvo. Še je upanje.

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov