Subvencijske zgodbe o Butalcih

Arhivirane teme 2006
Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

Subvencijske zgodbe o Butalcih

OdgovorCOLON # 21446Odgovor bara
Pe Sep 22, 2006 3:09 pm

Subvencijske zgodbe o Butalcih
Birokrati, ki vladajo slovenskemu kmetijstvu, so jih dobili po smrčku. Evropski revizorji so ob nadzoru izplačevanja subvencij odkrili toliko napak, da bi morali naši odgovorni zardevati od sramu. Dopuščali so dvakratno uveljavljanje subvencij za isto površino, v enem dnevu izurili nadzornike, ki se v Avstriji učijo tri tedne. In jih nato v popolni zmedi pošiljali na teren, kjer niso vedeli drug za drugega. Plačali bomo kazen – davkoplačevalci. Piše MARJETA ŠOŠTARIČ, revija VEČ.
Pet 22.09.2006


Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) vztrajno ponavljajo, da še ne vedo, koliko nas bo stalo nepravilno izplačevanje kmetijskih subvencij, ki so ga razkrili bruseljski revizorji. Lanske ugotovitve in pripombe evropskih nadzornikov pri izplačevanju denarja v letih 2004 in 2005 – ostale naj bi javna skrivnost do konca postopka, kot pravi direktor Franc Kebe – naj bi kljub pojasnjevanju in že opravljenih dvostranskih pogovorih v Bruslju imele finančne posledice. Kolikšne? Kebe zanika 600 milijonov, o katerih je bilo slišati po menda ne prav uspešnem junijskem zagovoru subvencijskih prekrškov pri izplačilih denarja za površine, k temu pa naj bi dodali še zajetnejši znesek za nepravilnosti, ugotovljene pri izplačevanju pomoči za živali.
Površno s površino. Evropski revizorji so na podlagi preverjanj slovenski strani očitali izplačevanje subvencij za večje površine, kot jih v resnici imajo in obdelujejo upravičenci, zajeti v nadzor; v nekaj sto zahtevkih so po dvakrat uveljavljali subvencije za isto površino. Ugotovili so, da ni bilo ustreznega preverjanja za uveljavljanje subvencij za njivske površine, da obstaja dvom, ali so bili res povsod izpolnjeni pogoji zanje in da ni bilo ustreznega preverjanja z meritvami na terenu.
»Inšpektorji si na terenu ogledajo stanje in potem v pisarni ob pomoči računalniške aplikacije merijo površine. To se da, vendar morajo kljub vsemu na terenu ugotoviti morebitno zaraščanje ali če so prej zaraščene površine zdaj očiščene in spremenjene v njive,« je povedal eden od inšpektorjev. Obenem je priznal, da so znameniti gerki (posnetek oziroma grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva), s katerimi se je ob uzakonjanju njihove rabe (so pogoj za subvencijska plačila) pohvalila ministrica Marija Lukačič, narejeni na podlagi starih fotoposnetkov. Zato zdaj inšpektorji pri terenskem preverjanju ugotavljajo, da so kmetje na Pohorju, denimo, skrčili precejšnje površine, prej zaraščene z drevjem. In nasprotno.
Enodnevna izobrazba. Na AKTRP, kot potrjuje dogajanje, pa nimajo težav le z zagovarjanjem zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v preteklosti, ampak tudi s tekočim poslovanjem. Državni bankomat za kmete, ki je lani razdelil 53 milijard tolarjev različnih subvencij iz evropskega in slovenskega proračuna, se je tudi zaradi večjega nadzora in zahtevanega preverjanja porabe denarja kadrovsko okrepil. Zdaj 250 zaposlenim pomaga pri obdelavi in preverjanju več kot 60.000 subvencijskih vlog kmetov še približno 300 študentov. Za obvezno preverjanje podatkov, zapisanih v vlogah za izplačilo subvencij in drugih ukrepov kmetijske politike v letu 2006, pa je AKTRP kadrovsko okrepila še ministrica, ki je zaradi izrednih razmer konec avgusta s sklepom oziroma obveznim navodilom začasno (do 15. septembra) prerazporedila 70 veterinarskih in kmetijskih inšpektorjev, ki so se po enodnevnem izobraževanju skupaj s študenti in drugimi začasno zaposlenimi in usposobljenimi prelevili v kontrolorje. Ti so bili s pooblastilom direktorja AKTRP vključeni v terensko preverjanje podatkov pri izbranih upravičencih subvencijskih izplačil.
Prava katastrofa. Evropski predpisi določajo, da morajo biti kontrole na kraju samem na izbranem kmetijskem gospodarstvu opravljene pred izplačilom sredstev za to kmetijsko gospodarstvo. Predpisan je tudi minimalni vzorec pregledov: pri najmanj petih odstotkih vlagateljev zahtevkov za neposredna plačila na površino, pri desetih odstotkih vlagateljev zahtevkov za neposredna plačila za živali, pri enem odstotku vseh vlagateljev pa se izvaja kontrola izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti. Nadzor je torej zajel 6000 kmetij, pri terenskem preverjanju stanja na kmetijah pa se je tudi zaradi, milo rečeno, nespretnih organizacijskih prijemov zatikalo tako, da se je marsikdo spomnil na zgodbe o Butalcih.
Začelo se je že z roki, določenimi za obvezne preglede na terenu. Na Agenciji so si sami določili, da bodo pregledi na terenu opravljeni do minulega petka (15. septembra), do takrat so imeli v kontrolorje začasno prerazporejeni in prekvalificirani inšpektorji tudi pooblastila direktorja Franca Kebeta. A izkazalo se je, da so zgrešili zastavljeni cilj, saj naj bi ostala po njihovih uradnih podatkih neopravljena še desetina dela. Neuradno, po zagotovilih inšpektorjev, je bilo opravljenega dve tretjini dela.
A ta rok, ki si ga je določila AKTRP za terenski nadzor, niti ni tako obvezujoč, kot so roki, predpisani za nadzor posejanih poljščin (pšenice denimo) ali za preverjanje števila drobnice. Do začetka avgusta bi morale biti v celoti pregledane vloge za drobnico. Ker Slovenija nima urejenega registra – za vse, ki ga nimajo, velja, da morajo med obvezno trimesečno rejo pregledati najmanj deset odstotkov vloženih subvencijskih zahtevkov – je bilo preverjanje na terenu obvezno. A kaj, pravijo dobro poučeni o dogajanju, ko tega nismo izpeljali, saj je bilo preverjanje opravljeno manj kot polovično. Zamudili smo tudi pri izpolnjevanju zahtevanega nadzora pri žitih, saj so šli kontrolorji na teren šele 25. julija, ko sta bila pšenica in ječmen že pospravljena. »Na požetih površinah lahko vidiš, da je bila posejana pšenica, ni pa mogoče ugotavljati navzkrižne skladnosti, dobre kmetijske prakse. Tu bomo imeli velike težave. Zame je tu letos prava katastrofa in evropski revizorji bodo imeli kaj delati,« je bil kritičen eden od inšpektorjev.
Še zase ne vedo. Agencija je za izvajanje nadzora letos poskrbela tako, da je izbrala izvajalca na podlagi javnega razpisa. Z zamudo, ki je povzročila že omenjeno urgentno ukrepanje ministrstva oziroma ministrice, katere želja je bila pred dobrim letom, da na direktorski stol agencije pripelje lojalnega Franca Kebeta, s katerim sta sodelovala že na razvpitem Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, ko ga je kot prva direktorica vodila Marija Lukačič, in katerega predsednik sveta (soupravljalec) je zdaj Kebe. Pogodbena izvajalca za opravljanje kontrole na terenu, pri vlagateljih subvencijskih vlog, sta tako postala Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu iz Maribora in Geodetski zavod Celje, d. o. o.
Koliko ljudi je bilo vključenih v terenski nadzor, na AKTRP, ki je ne glede na vse, tudi po predpisih EU odgovorna za sklenjen krog subvencijskega dogajanja pri nas, ne vedo. V službi za odnose z javnostjo so v delovni verziji odgovorov na naša vprašanja med drugim zapisali (mimogrede, za pripravo odgovorov so potrebovali pet dni!): »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odločilo, da na teren pošlje dodatne kontrolorje, kar pomeni, da se je obstoječim 69 kontrolorjem na terenu po odredbi ministrice pridružilo še 70 kontrolorjev iz vrst kmetijskega inšpektorata in veterinarske uprave. Koliko kontrolorjev je dejansko opravljalo kontrolo, vodita Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu iz Maribora ter Geodetski zavod Celje, d. o. o. Šolanje inšpektorjev za kontrolo je trajalo en dan. Način dela kontrolorjev je enak njihovi osnovni dejavnosti za kontrolo živali in krmnih površin, za kar so veterinarski in kmetijski inšpektorji usposobljeni.« Naj k temu dodamo, da v Avstriji, denimo, izobražujejo in pripravljajo zunanje izvajalce nadziranja na terenu kar tri tedne.
Kako je z okrepitvami v kontrolorje prekvalificiranih inšpektorjev potekalo delo na terenu, pa povedo popisane izkušnje nekaj vpletenih.
Kontrolorji v prazno. »S kolegom veterinarjem sva nameravala pregledati štiri, pet kmetij s seznama na območju Ribniškega Pohorja. Na prvi kmetiji ni bilo večjih težav, pregled skupaj z vožnjo je trajal dve uri. Na drugi kmetiji se je pa zataknilo: medtem ko je veterinar v hlevu pregledoval ušesne številke, sva si z gospodarjem ogledovala in merila približno tri hektare velik travnik okoli kmetije. Po 15 minutah me je gospodar sramežljivo vprašal, kako to, da ima letos toliko kontrol, saj je bil pred nekaj dnevi na kmetiji že en gospod, ki je prav tako nekaj meril in si zapisoval ušesne številke. Pokazal nama je tudi zapisnike, na podlagi katerih sva ugotovila, da je bil gospod, ki je meril travnike tri dni pred nama, v bistvu naš človek, torej kontrolor agencije.« Kontrolorja sta se gospodarju J. V. opravičila in šla naprej.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri kmetu J. M. na območju Slovenj Gradca, ki pa ni bil tako razumevajoč. Njegov besedni rafal kontrolorjema je bil posledica dejstva, da je bil le dve uri pred njima na kmetiji že nekdo drug, ki je za AKTRP opravljal isti nadzor. Vrhunec silne domišljenosti nadziranja, za katerega je odgovorna Agencija kot izplačevalec subvencij in drugih finančnih pomoči kmetom iz proračuna EU in naše države, pa se je pokazal na neki drugi kmetiji na območju Slovenj Gradca, kjer sta se ekipi inšpektorjev kontrolorjev srečali: prva je končala pregled, druga naj bi ga začela. Domačini so zadrego, v kateri so se znašli inšpektorji, rešili s povabilom vsem v kuhinjo na malico.
Pomurje na kvadrat. Da bi se izognili podvajanju dela (vsi, ki so imeli sezname z istimi naslovi, so namreč imeli nalogo pregledati, izmeriti iste stvari), so nekateri pošiljali pozive na Agencijo, naj poskrbi za ustrezno seznanjanje kontrolorjev, kam naj gredo. Tudi zato, da ne bi tratili časa in denarja za kilometrine – nekateri so za obiske kmetij s seznama, ki so jim ga dali na agenciji, prevozili tudi več kot 300 kilometrov na dan, nemalokrat po nepotrebnem. Zaradi izkušnje podajanja kljuk na istih naslovih za isti namen (veliko podvajanja je bilo zlasti v Pomurju) je steklo tudi medsebojno obveščanje kontrolorjev, katero kmečko gospodarstvo bo kdo obiskal, oziroma preverjanje, ali je kdo že bil na tej in tej kmetiji.
Druga težava terenskega preverjanja so bile slabo, neveljavno opravljene meritve z GPS-napravami. Zaradi napak naj bi bile številne meritve in pregledi na kmetijah neveljavni. Kako bodo reševali zadevo na AKTRP, ni jasno. Bodo prirejali rezultate meritev ali bodo svoje, četudi začasno pooblaščene kontrolorje še enkrat poslali na teren? Dejstvo je, da so GPS-naprave uporabljali za izmere površin na velikih kmetijah in da tudi zato pregledi na teh vzamejo največ časa. Že s tega zornega kota kmetje najbrž ne bodo prav veseli, če bodo morali ponavljati ure trajajoče vaje z nadzorniki na svojih gospodarstvih.
Na dopust ob konici. »Na enodnevnem izobraževanju takšnega kadra, ki bi moral znati opravljati natančne meritve, ni mogoče naučiti. Bili smo na Bavarskem, kjer so izpostave agencije, na katerih so redno zaposleni ljudje, s koncesijami oziroma pogodbami, ki se ne delajo le za eno leto, ampak vsaj za deset let. Pri nas pa se vse preveč amatersko lotevajo stvari, zato se tudi vse to dogaja,« je bil kritičen eden od kmetijskih inšpektorjev.
Besede Franca Kebeta, izrečene na predavanju v strokovnem delu kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, da so revizije in ugotovitve inšpektorjev (tudi onih iz EU) zanj prej kot kazen pomoč pri preverjanju, ali delajo dobro ali slabo, pa je komentiral: »Kakšna pomoč, lepo prosim? Leta 2008 se bodo pri nas pasle evropske inšpekcije, na agenciji za kmetijske trge zaradi plačil in na varni hrani. To, kar mi zdaj počnemo, je katastrofa. Gre za slabe gasilske vaje.« Škoda bo, kot napovedujejo, tako ali tako obremenila proračun, ne Kebeta (ta je bil takrat, ko ima Agencija največ dela, mirno tri tedne na dopustu), pa tudi kmetov ne neposredno, vsaj ne na začetku.
Da na AKTRP pod Kebetovim vodstvom ne delajo najbolje, pove tudi to, da so maja letos v kampanji množičnega dopolnjevanja oddanih vlog pozivali kmete k dostavi dokazila o opravljenih pregledih naprav za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, škropilnic torej, za katere na AKTRP niso imeli vpisanega datuma pregleda že za izplačila lanskih subvencij. Zato da so pometli pred svojim pragom, so pozvanim kmetom izdajali omenjena potrdila brez opravljenega pregleda za nazaj kot po tekočem traku, ponekod tudi v šolskih učilnicah, začasno spremenjenih v priročne pisarne.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 21448Odgovor divji cebelar
Pe Sep 22, 2006 5:26 pm

Čudovita država. Pa če bi bilo takšno stanje le MKGP z njihovimi resorji, bi to še nekako prenesli. Tudi na drugih področjih ni veliko boljše in na nekaterih je še slabše. Izgleda, da bom moral svoje mnenje o EU birokratih počasi spremeniti.

Uporabniški avatar
zver
PrispevkovCOLON 563
PridruženCOLON Po Nov 07, 2005 2:42 pm
KrajCOLON MS, Iľakovci 69

OdgovorCOLON # 21507Odgovor zver
So Sep 30, 2006 10:02 pm

moja izkušnja je taka.
Nekoč sem se hotel zaposliti na omenjeni ustanovi in so mi kratkomalo rekli:" ali ni škoda zapraviti takega potenciala pri nas!"
Res da je šlo za manj odgovorno delovno mesto, kot bi ga s svojo izobrazbo lahko zasedel...
Ali se bojijo konkurence, se bojijo graje, se bojijo sposobnih...

skratka kaj naj rečem?
tij se samo fèi

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov