KMETIJSKA POLITIKA V EU IN PODALPSKEM PAŠALUKU

Rubrika za prosto razpravo in za prispevke z žaljivo vsebino z avtomatskim brisanjem vsakih 30 dni
divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

KMETIJSKA POLITIKA V EU IN PODALPSKEM PAŠALUKU

OdgovorCOLON # 27722Odgovor divji cebelar
Sr Mar 26, 2008 6:53 am

S spletne strani ČZS:

KMETIJSTVO IN PODNEBNE SPREMEMBE
LJUBLJANA - Osnutek strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo, je prvi strateški dokument, ki daje ključne smernice za prilagoditev sektorja na podnebne spremembe. Na osnovi strategije bodo sledile posamezne dejavnosti ministrstva na različnih področjih.

"Po našem mnenju gre za enega prvih tovrstnih strateških dokumentov, na podlagi katerega bo potrebno, ko bo šel v medresorsko usklajevanje in bo potem verjetno sprejet na vladi, sprejeti akcijski načrt za izvedbo aktivnosti," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc.

Po besedah agrometeorologinje in predsednice komisije za pripravo strategije Lučke Kajfež Bogataj je namen prilagajanja strategije zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb. Strategija temelji na petih podpornih stebrih. Prvi vključuje izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje, drugi raziskave podnebnih sprememb ter prilagajanja kmetijstva in gozdarstva, tretji krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilaganja kmetijstva in gozdarstva, četrti ukrepe kmetijske in gozdarske politike ter spremembe obstoječe zakonodaje, peti pa krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva.

Strategija med drugim predvideva ustanovitev slovenskega centra za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, vzpostavitev celovitega kakovostnega in javnosti odprtega informacijskega sistema za spremljanje vpliva podnebnih sprememb ter vzpostavitev sistema zgodnejšega obveščanja o naravnih nesrečah.

"Tudi če bi ta trenutek vse emisije toplogrednih plinov zmanjšali na nič, bi se podnebne spremembe še nadaljevale. Prilaganje je nuja in seveda preventiven ukrep, če slučajno mednarodni dogovori o zmanjševanju toplogrednih plinov ne bodo uspeli," je ob predstavitvi dodala Bogatajeva.

Ministrstvo je poleg priprave strategije začelo tudi s posameznimi prilagoditvami kmetijske politike. Posebno pozornost so namenili sofinanciranju zavarovanj v kmetijstvu, obnovi in vzpostavitvi novih hidromelioracijskih sistemov ter v javne razpise novega programa razvoja podeželja vključili investicije v kmetijska gospodarstva, ki prilagajajo kmetijsko proizvodnjo klimatskim spremembam in varujejo okolje.

"V letošnjem letu bo ministrstvo za sofinanciranje zavarovanj namenilo 6,1 milijona evrov. Zavarovati je mogoče posevke in plodove pred nevarnostjo toče, požarom, udarom strele, spomladansko pozebo, zmrzaljo ali slano, če ta povzroči spomladansko pozebo, poplavami, viharji, živali za primer zavarovaljivih bolezni ter vzreje vodnih živali v ribogojnih objektih," je dejal Jarcin in dodal, da zavarovanje pred sušo še ni možno, se pa ministrstvo z zavarovalnicami dogovarja tudi o tej možnosti.

Državna pomoč se za odpravo posledic škode v kmetijstvu po novi spremembi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč namenja samo za naravne nesreče, ki jih ni mogoče zavarovati.

Kot je povedal Jarc, ministrstvo v okviru dejavnosti novega programa razvoja podeželja podpira tudi naložbe v namakalno infrastrukturo v male in velike namakalne sisteme, posodobitev že obstoječih namakalnih sistemov ter vzpostavitev demonstracijskih namakalnih centrov. Javni razpisi za te namene bodo predvidoma objavljeni aprila. Naložbe bodo financirane do 100 odstotkov upravičenih stroškov, skupno pa bo razpisanih 26 milijonov evrov.

vir: www.dnevnik.si
____________________

Diletantska, kratkovidna in protekcionistična politika EU - birokratov je popolnoma zavozila celoten kmetijski sektor na celotnem področju EU in popolnoma enako je v Sloveniji. Neumnost na neumnost in dobimo ??? Kaj dobimo ?? Odgovor: katastrofo !!!!!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

To sem včeraj dobil po E-pošti od neznanega pošiljatelja

OdgovorCOLON # 28903Odgovor divji cebelar
Sr Jun 11, 2008 7:47 am

(Embedded image moved to file: pic58841.gif) Zbornik: Čebelica leti na cvet

Kranj, 23.05.2008


Tako poetično je Medobčinska zveza čebelarskih društev Kranj, v kateri so
čebelarska društva Besnica, Britof-Predoslje, Goriče, Kranj in Naklo naslovila
zbornik ob visokih jubilejih kranjskega čebelarstva, ki so opredeljeni z letnicami
1902, 1905 in 1938.

Izdala ga je leta 2006. Med člani uredniškega odbora in koordinatorji ter
zasnovalec naslovnice je bil Zdravko Ribnikar, ki ima čebelnjak v Spodnjih
Dupljah. Je nosilec reda Antona Janše III., II. in I. stopnje in čebelari od 1937.leta. Tajnik te zveze je bil 35 let, bil pa je tudi v organih Čebelarske zveze Slovenije.

Kako vidite in komentirate trenutno dogajanje s čebelami oziroma čebelarstvom?

»Temeljna hiba slovenskih čebelarjev je, da se ne moremo dogovoriti, da bi
pristopili k enotnemu načinu zdravljenja čebeljih bolezni. V Naklem imamo
Veterinarsko upravo Republike Slovenije. V njem dela zelo vestna in zelo pedantnamag. veterine Mira Jenko. Ko je bil pred leti pomor čebel na Gorenjskem, so ji onemogočili, da bi pošteno opravila svoje delo.Od takrat se ne more vključevati v zdravstveno varstvo čebel, tako kot pred tem.«

V Švici ste pred nedavnim videli, da so vsi travniki polni cvetja ...

»To pri nas v Bohinju še doživiš, da trava cvete, da so v njej vse rožice. V
Osrednji Gorenjski je le še kakšen regrat sem in tja za cesto ali pa ob kakšni zapuščeni kmetiji. Na travnikih prevladuje angleška ljulka. Brez cvetja. Zato se travniki ne obnavljajo. Kmetje bi se morali tega zavedati. Pa se ne.«

So čebele res podhranjene, ko odletijo iz čebelnjaka?

»Zadnja leta od julija naprej ni bilo nobene paše. Če nisi imel v našem okolju, so čebele dejansko stradale. Če jim nisi pomagal s sladkorno raztopino ali krmnimi pogačami, se čebele niso mogle normalno razvijati. Jeseni si lahko imel sicer razmeroma polne panje, kolikor jih že ni zdesetkala varoa, a so bili brez zdravih zimskih čebel.«

Čebelarji niso opazili tega?

»Čebelarji, ki imajo več čebel in jih prevažajo, imajo samo en cilj: čebele
pomolsti do kraja in čim več iztisniti iz njih. Potem pa ni važno, kaj bo. Nedavno smo imeli pogovor, da je potrebno paziti na kranjsko sivko kot čebeljo pasmo in da moramo storiti vse, da bo ostala taka, kot mora biti. Pa so se oglasili nekateri, češ, kaj me briga, tudi če bo križanec, pa če mi bo prinesel več, ga bom imel in me ne briga kranjska čebela. V reviji Kranjska čbela št. 1 iz leta 2002 je urednik zapisal: Med čebelarji na Gorenjskem je že dalj časa krožila ideja oziroma zahteva po zakonski zaščiti kranjske sivke. V sami razpravi smo prišli do spoznanja da
društva sama take zaščite ne morejo izvesti. Prevladalo je mnenje, da bi se
društva pod Karavankami in Kamniškimi Alpami združila ter enotno pristopila k zakonski zaščiti naše 'Kranjice'.
Trenutno slutimo, da za nekatere to ni več aktualno in se zato Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske mimo ČZS povezuje z Avstrijci. Iz tega sledi, da bo ideja o avtohtoni kranjski sivki zamrla in dobila neko drugo oznako.«

Kje je uradna rešitev v zvezi z zdravstvenim varstvom čebel?

»Ministrstvo za kmetijstvo se mora trdno zavzeti za to, da se nekaj ukrene in da usmeri državno veterinarsko službo v smer, kot jo imajo druge države. Takrat se bo pristopilo k enotnemu načinu zdravstvenega varstva čebel in zagotovilo obstoj in razvoj našega čebelarstva. Ministrstvo za kmetijstvo je dodelilo iz svojih in evropskih sredstev za letos 1,2 milijona evrov za pomoč čebelarstvu. Čebelarji od tega nismo dobili ničesar, niti ne enotnih navodil, kako ustrezno ukrepati.«

Za promocijo 1,2 milijona evrov?

»Za ta denar so raje izdali 30.000 izvodov zloženke o gnilobi, 8000 brošur
Ekološko čebelarjenje, 300.000 primerkov zloženke Medene pijače, 10.000 zbornikov Dobrodelna akcija in plakata Opraševanje, 40.000 zloženk Opraševanje, 10.000 zloženk o Filipu Terču, 12.000 zbornikov Kranjske čebele. Vse v barvnem tisku. To je delala tiskarna na Gorenjskem. Pri ČZS sem bil v upravnem odboru, pa ni bilo ene besede o tem, kdo bo to tiskal. Za tak obseg in vrednost posla, bi kazalo iskati najugodnejšega tiskarja. Poleg tega smo dobili 7500 rokovnikov, 7500 koledarjev itd. Po zadnji seji upravnega odbora smo se pogovarjali z nekaterimi člani, starimi sodelavci ČZS in ugotovili, da se uresničuje pregovor: 'Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.'«

Če pod vse skupaj potegnemo črto, so v bistvu sami čebelarji krivi za sedanje stanje?

»Za manjše čebelarje bi rekel, da se boljše držijo in bolj pazijo na svoje
čebelice. Na tistih deset, petnajst panjev. Velikim pa je zanimivo samo to, koliko bi se dalo največ iztisniti iz te koristne žuželke. Pa ni pomembno za kakšno ceno.
Mladih je med čebelarji razmeroma malo, v večini so to starejši ljudje.«

Kaj pa čebelarji in kmetje?

»Med čebelarji in kmeti žal ni nobenega razumevanja. Kmetje škropijo vse vprek in ne upoštevajo navodil svetovalne in veterinarske službe. Vedo, da je škropljenje z ustreznimi škropivi dovoljeno zvečer in da morajo o tem obvestiti čebelarsko organizacijo. Nič bolje ni z vrtičkarji, ki naredijo mešanico in ker ne porabijo vsega, še enkrat poškropijo in če kaj ostane, jo nekam zlijejo ... To je izjemno nevarno.«

Kaj menite o jutranjih kmetijskih in vrtičkarskih nasvetih Ivanke Poljanec in
Slavka Zgonca ter drugih njenih gostov, ki pogosto svetujejo škropljenje za vsako malenkost?

»Res je, samo o škropljenju govorijo. Jaz izvedem le zimsko škropljenje, drugo pa prepuščam naravi.«

Torej so čebelarji sami izmozgali svoje čebele in sedaj doživljajo posledice?

»Čebelarski zvezi Slovenije, ki naj bi vse to držala v rokah, je to ušlo iz rok.
Mislil sem, da bo predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je tudi večji čebelar, dal več poudarka poenotenju učinkovitega zdravstvenega varstva čebel in sami zaščiti kranjske čebele. Preveč se ukvarjamo z organizacijo, čebele pa nam izginjajo, kljub temu da ČZS dobiva znatna sredstva za napredek in razvoj čebelarstva.«

Zamera med gorenjskimi čebelarji?

»Jaz prej nisem nikdar slišal za Zgornjo in Spodnjo Gorenjsko. Bojim se, da se zgornji del preveč nagiba proti Avstriji. Gor so nekaj naredili po svoje, brez vednosti ČZS, kljub temu da je njena naloga, da na državni ravni zaščiti to hvaljeno kranjsko sivko.«

Kaj pomeni v tem primeru beseda zaščiti?

»Da je to avtohtona pasma, ki je prisotna samo na tem območju in da se ne sme mešati z italijansko, ali katero koli drugo pasmo. Kranjska čebela je namreč znana kot izredno pridna delavka, prinaša velike donose in ni napadalna. Italijanske čebele so bolj agresivne. Nekatere imajo sicer boljše donose in zanimivo je, da križanci to dosegajo in v primerjavi z našo sivko dosegajo boljše rezultate. To je za naše večje čebelarje zelo mikavno.«
Torej to pomeni, uničiti našo čebelo, da bodo lahko uvozili bolj donosno?
»V bistvu je v ozadju mogoče tudi to. Neke firme, ki imajo sredstva in vse na voljo, se ne ozirajo na posledice, važen je samo ekonomski učinek.«

Zakaj naši ljudje nič ne poslušajo in ničesar ne spoštujejo?

»Mislim, da bo potrebno uvesti in izvajati sankcije, če ne, bo dejansko
katastrofa. Ministrstva za kmetijstvo in veterinarska služba, pa tudi za okolje, zdravje in druga ministrstva morajo biti povezana in morajo nemudoma odločno ukrepati. Tudi proti čebelarski zvezi, če bi bilo potrebno.«

Čebelarska zveza Slovenije je v bistvu zveza društev ...

»Zveza društev s 7500 čebelarji in 150 tisoč panji. Na panj se pridela v normalnih letih in s polnim številom čebel nabiralk povprečno 20 kilogramov medu, to je 3000 ton medu. Pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je čebelarstvo registrirano kot kmetijska dejavnost. Zato mora ministrstvo skrbeti, da bo čebelarstvo, kot izredno pomembna dejavnost, deležna ustrezne podpore in zaščite. Upamo, da nas niso vzeli v svoje okrilje le zato, da bo čebelarstvo obdavčeno, kljub temu da doslej še nikdar ni bilo.«

Rešitev?

»Ena od teh je v obnovitvi podpore ekološki pridelavi hrane, saj je nekoč imela vsaka kmetija na vasi čebelnjak z manjšim številom panjev. Z njim so sicer pokrivali predvsem družinske potrebe, a istočasno so bili zainteresirani za polno cvetoče travnike in zdrava polja ter krepak rod kranjske sivke. Žal današnja ekonomija tega ne podpira. Vendar bo treba prisluhniti tudi okoljevarstvenikom in ne samo ekonomistom.«
_____________________
Kritičen torej ni samo Divji čebelar, temveč tudi nekateri v sami ČZS. Dobil sem sicer še nekaj pošte, ki pa je precej delikatna in jo bo uporabila CČI po končanem cvetenju koruze v letošnjem letu ter končani kolektivni akciji enotnega zatiranja varoje.
Po mojih informacijah niso onemogočili le te veterinarke, ki je tukaj omenjena, temveč še nekatere druge in tudi kmetijskim inšpektorjem so PREPOVEDALI, da bi se vključevali v razčiščevanje masovnih pomorov čebel v letošnjem letu.
Vse to in še mnogo drugega je znano in to zgodbo poznajo tudi na ČZS. Pa nisem še nikjer zasledil, da bi o teh zadevah obveščali svoje članstvo, da bi protestirali pri državnih organih, obvestilo slovensko javnost in neodvisno stroko ter druge zainteresirane.
Kdo je ta junak, ki si je drznil PREPOVEDATI veterinarskim in kmetijskim inšpektorjem ter področnim veterinarjem za čebelarstvo sodelovati v razkrivanju vzrokov za masovne pomore čebel ???

Kje so analize letošnjih masovnih pomorov čebel ?????????????

Prenehajte že končno z nakladanjem in čvekanjem ter slikanjem za medije in se strokovno lotite posla ali pa priznajte, da temu niste dorasli in prepustite mesto drugim. Tokrat se ne boste izvili. Prihaja čas, ko se bodo objavili dokumenti z imeni in priimki iz katerih bo veliko tega zelo jasno razvidno.

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 28905Odgovor boriss
Sr Jun 11, 2008 8:20 am

To izgleda kot intervju pa nisem zasledil kdo je spraševal in kdo je odgovarjal? (morda sem samo malo preveč površno prebral?)

LP

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28913Odgovor divji cebelar
Sr Jun 11, 2008 3:23 pm

[quote="boriss"]To izgleda kot intervju pa nisem zasledil kdo je spraševal in kdo je odgovarjal? (morda sem samo malo preveč površno prebral?)

LP[/quote]
________________
Med člani uredniškega odbora in koordinatorji ter
zasnovalec naslovnice je bil Zdravko Ribnikar, ki ima čebelnjak v Spodnjih
Dupljah. Je nosilec reda Antona Janše III., II. in I. stopnje in čebelari od 1937.leta. Tajnik te zveze je bil 35 let, bil pa je tudi v organih Čebelarske zveze Slovenije

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 28916Odgovor boriss
Sr Jun 11, 2008 6:33 pm

Divji:

V tvojem navedku ni nikjer napisano kdo je spraševal niti kdo je odgovarjal.

Mislim pa da je namigovanje, da je to naredil Ribnikar malo ......

LP

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28917Odgovor Fizikalec
Sr Jun 11, 2008 7:51 pm

Kdorkoli je bil je navedel en kup oslarij spet v javnosti...

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28922Odgovor divji cebelar
Če Jun 12, 2008 5:43 am

Danilo si lahko malo bolj konkreten in nekaj teh "oslarij" navedeš ???

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28934Odgovor Fizikalec
Če Jun 12, 2008 10:34 am

Ja navedel bom nekaj pa se bo spet kdo vmešal in rekel, da avtor ni "strokovnjak" in nima pravice komentirat strokovnjakov.

Za promocijo 1,2 milijona evrov?

»Za ta denar so raje izdali 30.000 izvodov zloženke o gnilobi, 8000 brošur
Ekološko čebelarjenje, 300.000 primerkov zloženke Medene pijače, 10.000 zbornikov Dobrodelna akcija in plakata Opraševanje, 40.000 zloženk Opraševanje, 10.000 zloženk o Filipu Terču, 12.000 zbornikov Kranjske čebele. Vse v barvnem tisku. To je delala tiskarna na Gorenjskem. Pri ČZS sem bil v upravnem odboru, pa ni bilo ene besede o tem, kdo bo to tiskal. Za tak obseg in vrednost posla, bi kazalo iskati najugodnejšega tiskarja. Poleg tega smo dobili 7500 rokovnikov, 7500 koledarjev itd. Po zadnji seji upravnega odbora smo se pogovarjali z nekaterimi člani, starimi sodelavci ČZS in ugotovili, da se uresničuje pregovor: 'Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.'«

Kaj je tunarobe, če so se te zadeve izdale? Vsak je od tega imel korist (vsaj meni) je ta matarial prišel zelo prav. Veliko sem ga potalal strankam v trgovini kjer prodajam med. Vzel sem si teden časa za degustacijo in zraven delil tudi material. SEdaj pa če bi tiskali v Celju bi spet nekdo rekel, zakaj niso na Gorenskem ali v Prekmurju ali ali ali spotikamo se v tako banalne zadeve ej. Mogoče res, da je kje kakšna napaka mogoče res eni tega materiala ne rabijo ne vem. Bi pa zatrdil, da vsaj meni je v veliko korist za ozaveščanje potrošnikov. Tudi prodaja se je bistveno povečala torej nekaj efekta je. Res pa, da ga ni, če to stoji doma na polici

Če pod vse skupaj potegnemo črto, so v bistvu sami čebelarji krivi za sedanje stanje?

»Za manjše čebelarje bi rekel, da se boljše držijo in bolj pazijo na svoje
čebelice. Na tistih deset, petnajst panjev. Velikim pa je zanimivo samo to, koliko bi se dalo največ iztisniti iz te koristne žuželke. Pa ni pomembno za kakšno ceno.
Mladih je med čebelarji razmeroma malo, v večini so to starejši ljudje.«

In kako lahko nekdo izjavi tako kozlarijo?? Mrbit je med 1000 enemu res vseeno ni pa VSEM!! Jaz od tega bi rekel živim, če izgubim čebele izgubim "službo" torej si kaj takega ne morem privoščit. Mrbit delam kaj drugače mrbit res kaj izpustim ali zanemarin ampak za razliko od nekaterih "malih" sem jaz prezimil od 270 zazimljenih 260 družin. En kup sem jih potatal rezerv kar je ostalo viška od naselitve kontejnera zato take izjave v javnosti so zame žaljive in bi bilo treba tega, ki je to bleknil tožit pa zarad mene lahko ma 30 odlikovanj pa ne vem koliko nazivov


Torej so čebelarji sami izmozgali svoje čebele in sedaj doživljajo posledice?

»Čebelarski zvezi Slovenije, ki naj bi vse to držala v rokah, je to ušlo iz rok.
Mislil sem, da bo predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je tudi večji čebelar, dal več poudarka poenotenju učinkovitega zdravstvenega varstva čebel in sami zaščiti kranjske čebele. Preveč se ukvarjamo z organizacijo, čebele pa nam izginjajo, kljub temu da ČZS dobiva znatna sredstva za napredek in razvoj čebelarstva.«

In kaj ima ČZS z zdravljenjem čebel? A ni za to pristojen NVI in VURS??? ČZS nima vpliva kaj dela posameznik. Za zdravljenje je NVI vet. mora povedat kdaj, z čim, kako in, če je kaj narobe potem sta samo 2 krivca vet. in čebelar pa nobena ČZS pa ČSS pa mrbit sveti peter. A za zdravljenje krav je pristojna KGZ ali kero drugo združenje kmetov ali pa vet???





Čebelarji niso opazili tega?

»Čebelarji, ki imajo več čebel in jih prevažajo, imajo samo en cilj: čebele
pomolsti do kraja in čim več iztisniti iz njih. Potem pa ni važno, kaj bo. Nedavno smo imeli pogovor, da je potrebno paziti na kranjsko sivko kot čebeljo pasmo in da moramo storiti vse, da bo ostala taka, kot mora biti. Pa so se oglasili nekateri, češ, kaj me briga, tudi če bo križanec, pa če mi bo prinesel več, ga bom imel in me ne briga kranjska čebela. V reviji Kranjska čbela št. 1 iz leta 2002 je urednik zapisal: Med čebelarji na Gorenjskem je že dalj časa krožila ideja oziroma zahteva po zakonski zaščiti kranjske sivke. V sami razpravi smo prišli do spoznanja da
društva sama take zaščite ne morejo izvesti. Prevladalo je mnenje, da bi se
društva pod Karavankami in Kamniškimi Alpami združila ter enotno pristopila k zakonski zaščiti naše 'Kranjice'.
Trenutno slutimo, da za nekatere to ni več aktualno in se zato Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske mimo ČZS povezuje z Avstrijci. Iz tega sledi, da bo ideja o avtohtoni kranjski sivki zamrla in dobila neko drugo oznako.«


Tole spet žaljenje in pisanje vsevprek in na pamet? Mrbit se res kdo povezuje ampak zakaj se? Tudi jaz prodam matice Avstrijcem pa Nemcem sem zaradi tega obtožen, da kvarim našo kranjico??

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28956Odgovor divji cebelar
Če Jun 12, 2008 6:03 pm

Danilo te svoje kritike si pa res krepko za lase privlekel.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28958Odgovor Fizikalec
Če Jun 12, 2008 6:17 pm

A res? Te kritike so povsem realne in tako klobasanje, če se tebi za javnost zdi primerno potem si padel na zelo nizek nivo. Jasno pa imaš vso pravico videt zadevo po svoje sploh ne nasprotujem. Škoda le, da nimam prilike biti poleg takih, ko take izjave dajejo bi kako reko. Obtoževanje čebelarjev kako delajo vse narobe, kako sam molzejo in jim je vseeno je zelo podlo. V resnici pa nas spravlja v vedno slabši položaj v javnosti. Take izjave dajejo taki, ki so zainteresirani, da se čebelarji med sabo dajejo-razkol.

V bistvu je tako, da sedaj enim ni všeč, ker več niso v funkciji ČZS, keri so ostali dobijo tudi porcijo, keri so novi pa spet nič ne vejo. Tako se vrtimo v začaranem krogu edino kandidira pa nobeden še tako glasen kritik vsega povprek.
ČE bi moje mnenje kaj štelo se ČZS in ČSS niti dotaknila nebi zdravtvenega varstva čebel, ker to ni delo te organizacije. To je delo stroke, ki je za ta namen plačana in mora to področje urejat in vodit. Izpadlo pa je tako, da skor kao NVI sploh ne nucamo in še malo pa bomo kr vse sami pisali niti potrdit ne bo treba vet. za premik.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 28960Odgovor volk
Če Jun 12, 2008 7:28 pm

Ne zastopim,zakaj čebelarska zveza.Zakaj njej denar?To je zveza,ki gre po lestvici na društva.Društvo pa ni nič,je kot klub šahistov.In vse to deluje zaviralno.Izobraževanje,toliko kot paše vodstvu društva.A ste kje slišali za društvo kmetov?Jaz imam za čebelarstvo odprto kmetijsko dejavnost.Če država podpira čebelarjenje naj da denar meni,za moje čebele seveda.Jaz pa bom odločil,ali rabim reklamne letake....
Reklamo čebel in čebeljih proizvodov naj dela država po javnih medijih,ki jih ima v oblasti.To naj naredi,če hoče storitev opraševanja.
Ne razumem,kdo lahko naroči veterinarjem,da je tako sranje kot je.A jim grozijo,ali pa je tukaj nekdo z evri.
To,da država ve koliko imamo družin,nič hudega,če nam zanje plača za storitev opraševanja.Od lastnikov zemljišč pa naj vzame cent opraševanja.Da nas bo davčila,takrat pa je drugače.Še malo pa bodo označevali matice in popisevali.Tako kot so ponujali subvencije za začetniške čebelarje.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 28963Odgovor boriss
Če Jun 12, 2008 8:18 pm

Volk:

Danes pa ti je res dvignilo pritisk.

Saj ne da bi zagovarjal ČZS samo......

ČE hočeš denar za reklamiranje imaš razpis na to temo - prijavi se pa ti bo država dala denar.

Če hočeš denar za panje se pač prijavi na razpis za panje
....

No pa vem kaj si o tem misliš.....

Torej za tiste čebelarje, ki niso dovolj veliki ali nimajo veselja delati vse dokumentacije za razpise so našli način da denar razdelijo preko čZS. Če sem čisto iskren lahko povem da bi to lahko razdelili tudi bolje. Samo če ne bi to delali tako bi bilo še slabše. Če pomislim na stanje (ne tako daleč nazaj) leta 2000 potem je sedaj veliko boljše. Država je pač slab razdeljevalec denarja ki je na voljo. Posluša razne prišepetalce, ki vlečejo vsak na svojo stran. Tipičen primer je financiranje selekcijske službe v začetku 90 let. Jaz si res ne želim podobnega sistema sedaj.

Država ki naj dela reklamo? Ali si čisto resen ali .... upam da si se samo šalil ali pa imaš res slab dan. Prvo praviš da ČZS to ne dela dobro - in nato praviš da bi to morala delati država (ali slučajno misliš da to zanjo bolje kot ČZS? In recimo vprašanje - kaj pa naj reklamirajo in vse ostalo o reklamiranju? O tem nekaj malega vem in mislim da država za to sploh ni primerna. V določenih pogojih bi to bila lahko ČZS - če bi sistem zamenjala - tako kot dela to sedaj je res z bolj malim učinkom.

Pa ne vem zakaj se sekirate zaradi tega da bi država vedela koliko čebel imate. Meni je prav vseeno če država to ve. Kar se davkov tiče imam to urejeno tako, da me to sploh ne moti. In država prav nikomur ne brani da bi to uredil na moj način.

Res imaš slab dan upam da bo jutri bolje. :zmiganje

lp

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28974Odgovor divji cebelar
Če Jun 12, 2008 10:37 pm

Danilo kako boš šele skakal in sikal, ko bom čez čas objavil še neke druge materiale od katerih so nekateri celo dokumenti.
Prav nestrpno bom takrat čakal tvoje reakcije. Prepričan sem, da bo od vseh najbolj zanimiva.
Pa lep pozdrav!

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 28975Odgovor Fizikalec
Če Jun 12, 2008 10:53 pm

Kaj bi skakal? Jaz sem napisal kaj se mi zdi sporno v določenih izjavah za javnost. Ni pa nujno, da je enako to komu drugemu, drugi zastopate-jo drugačne interese. Verjel ali ne mene bo težko ganilo kaj (razen zastrupitve pa še kake zanč letine) katero si res ne želim več drgač pa za vso to bedo se sploh ne sekiram. Kako laufa cela čebelarska srenja po SLO pa mi je povsem znano in je škoda o tem debatirat in sploh ni pomembo.
Pomembno je, da se določenih zadev lotevajo tisti, ki za to niso pristojni edino to je pomembno.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 28976Odgovor divji cebelar
Pe Jun 13, 2008 5:11 am

Dragi prijatelj Danilo v načelu se sam s tvojimi razmišljanji strinjam, razen v nekih malenkostih. Ko gre za porabo davkoplačevalskega denarja smo za razpravo o tem vsi pristojni. Če smo tudi dovolj kompetentni, pa je seveda že drugo vprašanje. Da pa bi lahko bili tudi kompetentni pa moramo biti tudi pravočasno in kvalitetno o vseh vidikih porabe tega denarja informirani.

Ne dvomim, da si o dogajanjih v slovenski čebelarski srenji ter v sami ČZS še kar dobro informiran in da nekatere stvari poznaš. Vendar ne vseh! Nekatere so tvojim in mojim očem skrbno skrite in imajo vpogled vanje le posvečeni. In prav to področje je najbolj zanimivo in bolj se kaj iz tega skritega dela razkrije, bolj zgodba postaja zanimiva. In seveda ljudje, ki v tem sodelujejo.

Gospe in gospodje iz teh logov, ki vedrijo ter oblačijo na tem najinem čebelarskem področju, pa veselo pozabljajo, da so "krtice# povsod.

Pa lep pozdrav na prelepo Goričko!

boriss
Site Admin
PrispevkovCOLON 3074
PridruženCOLON So Sep 08, 2007 9:23 am

OdgovorCOLON # 28979Odgovor boriss
Pe Jun 13, 2008 9:50 am

Fizikalec napisal/-aCOLON Pomembno je, da se določenih zadev lotevajo tisti, ki za to niso pristojni edino to je pomembno.
Vsega se lotevajo ljudje ki SO pristojni. To pravico jim daje položaj ki ga zasedajo v ČZS.

Težava je v tem ker velikokrat niso kompetentni! Hkrati pa je še večja težava ker ni nikogar ki bi jim tako ravnanje preprečil - ki bi bil pristojen in kompetenten hkrati.

Sicer to ni del te teme toda ravno danes me je pogrelo, ko sem videl kakšen pokrovček namerava ČZS narediti za prodajo Slovenskega medu. upam da jih bo srečala pamet in predlog ne bo izveden.

lp

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 29010Odgovor divji cebelar
Pe Jun 13, 2008 11:35 pm

Sam imam zelo slabo razvit čredni nagon in v tem je tudi eden od razlogov, da nisem član ČZS, da me ne zanima enotni kozarec, ne enoten pokrov in ne približno enotna etiketa, ne enotna reklama in sploh nič kar se tlači pod dežnik slovenske čebelarske enotnosti in uniformiranosti.

Zgodba "pomori čebel 2008" je razkrila vso bedo slovenske čebelarske revščine s ČZS na čelu in večnimi funkcionarji ter čebelarji vred.

Slovenski čebelarji smo v glavnem le veliki čvekači in nakladači, zagledani vsak le vase in svoj prav ter svojo korist in delujemo ter ravnamo po načelu " slabše kolegu čebelarju, boljše zame".

Priznamo ali ne, smo zelo žalostna druščina in za največ stvari, ki se nam dogajajo smo krivi sami. Tako je bilo včeraj, je danes in tako bo jutri.

Ukvarjanje z občimi problemi slovenskih čebelarjev je čisto izgubljanje časa in že v naprej obsojeno na neuspeh prav zaradi zgoraj navedenih lastnosti največjega dela članov te nesrečne druščine.

To kar pa sedaj v času kontrol s strani inšpekcije nekateri počnejo, pa meji že na slaboumnost ali pa na skrajno pokvarjenost. V korist takšne druščine res ni vredno vlagati nobenih naporov. Nauk iz letošnje nesrečne čebelarske zgodbe je lahko le ta, da pusti to srenjo pri miru in poskrbi le zase in za svoje čebele.
Tako kot pogosto zapiše Mojster in še kako ima prav, kdor ima znanje bo vedel poskrbeti zase in za svoje čebele, kdor ga nima, pa naj nosi posledice. Kako pa se do znanja pride, pa naj si vsak izkusi sam. In kot pravi starejši čebelar iz mojega okolja, "se dober čebelar pozna po stanju njegovih čebeljih družin ter teži posod po točenju, vse ostalo čvekanje je za uboge na duhu". Priznam, da se vedno bolj strinjam z njim. Danilo ima zapisano " s časom postajamo pametnejši" , vendar na žalost ta rek velja le za malo koga v tej čebelarski druščini.
Pa lep pozdrav!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 30041Odgovor divji cebelar
To Avg 05, 2008 7:31 am

FINANCE:

WHO: Kmetijske subvencije krivec za številne smrti

Svetovna zdravstvena organizacija v svojem poročilu ugotavlja, da je skupna kmetijska politika EU kriva za več kot 10 tisoč smrti letno

Skupna kmetijska politika EU je delno odgovorna za več tisoč smrti na leto, kaže poročilo britanskih strokovnjakov, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ta politika naj bi namreč s subvencijami kmetom povečevala vsebnost maščob v hrani, kar je pogosto vzrok za srčna obolenja in zastoje.

Neposredne subvencije kmetom so po ocenah strokovnjakov z univerze v Liverpoolu pripeljale do množične proizvodnje mleka in govedine v Evropi, ki je močno presegla običajne potrebe. Odvečno hrano se nato porabi "predvsem kot skrite maščobe v predelanih živilih", ugotavlja poročilo, ki ga povzema bruseljski spletni bilten EUobserver.

Za spodbujanje pridelave mleka EU letno nameni 16 milijard evrov

Evropska unija nameni letno okoli 16 milijard evrov za spodbujanje pridelave mleka. Od tega se 500 milijonov evrov letno porabi za spodbujanje porabe masla domače proizvodnje, izpostavlja poročilo. "Skupna kmetijska politika EU tako ogroža javno zdravje širom EU. Provokativno se jo lahko označi za 'sistem za ubijanje Evropejcev z obolenji srca'."

Kmetijska politika kriva za več kot 10 tisoč smrti

Skupni kmetijski politiki je po navedbah poročila mogoče pripisati okoli 9800 dodatnih smrti zaradi bolezni srca in 3000 dodatnih smrti zaradi zastojev srca na leto v petnajstih starih članicah EU. Največ takšnih primerov je v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji.
______________
Če bi kmetijska politika EU imela le ta greh, bi bilo prav čudovito. Ima jih še veliko več, hujših in s trajnejšimi ter s hujšimi posledicami. Če jo označimo z eno samo in milo besedo, potem lahko mirno rečemo, da so jo do kraja zapacali. In tako tudi v Sloveniji. Na prav vseh področjih.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Za tiste, ki jim angleščina ni tuja

OdgovorCOLON # 31002Odgovor divji cebelar
To Nov 18, 2008 7:38 am

Page last updated at 00:25 GMT, Friday, 14 November 2008

Landowners lose EU cash if they poison birds such as hen harriers

A key weapon in the fight against wildlife crime could be lost because of changes to European agricultural policy, the RSPB has warned.

Landowners and farmers currently lose EU cash if they use "non-selective" methods of bird population control, such as poisoning.

However, the EU wants to break the link between Common Agricultural Policy (CAP) payments and wildlife laws.

The RSPB said a change in the rules would be a blow to Scottish wildlife.

The multi-millionaire owner of the Glenogil estate in Angus, John Dodd, recently had a record £107,650 in CAP payments withheld by the Scottish Government after police found poisoned baits and illegal pesticides on the estate in 2006.


Given the importance of our wildlife tourism, the removal of this effective deterrent would be of particular importance in Scotland
Mandy Gloyer
RSPB Scotland
However, the RSPB claimed EU member states are trying to streamline the CAP, pruning parts of the policy thought to be unnecessary or irrelevant, in a so-called "health check".

Cross-compliance - the name given to the links between CAP payments and environmental laws - is under close scrutiny and the European Commission has recommended the link with Article 8 of the Birds Directive, which bans the use of non-selective methods of capture or killing of birds, should be one of those dropped.

The Council of Ministers is to consider the matter this week.

RSPB Scotland called on the Scottish and UK Governments to fight for the link to be retained.

'Illegal pesticides'

Bob Elliot, head of investigations at RSPB Scotland, said: "The loss of this option from cross-compliance would be a blow for wildlife protection in the UK. It is a major deterrent in the armoury of the authorities.

"Deliberate poisoning is a major threat to birds of prey. We had 37 reports confirmed by the Scottish Agricultural Science Agency of raptors being poisoned last year. In Scotland a mixture of illegal pesticides killed a white-tailed eagle found on a Scottish estate this May."

Mandy Gloyer, head of land use policy at RSPB Scotland, said: "All land managers receiving public money must be required to ensure legal requirements are met on their land.

"Over half a billion pounds of taxpayers' money is paid to Scottish land managers every year, and it seems reasonable to ask them to meet their obligations to conservation and obey laws on wildlife crime in return.

"Given the importance of our wildlife tourism, the removal of this effective deterrent would be of particular importance in Scotland."
_______________
Komentarji in kritični pogledi so željeni!

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

JAVNI RAZPIS

OdgovorCOLON # 32576Odgovor divji cebelar
So Jan 24, 2009 7:57 am

S spletne strani ČZS:

JAVNI RAZPIS

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Agencija), na podlagi: prvega odstavka 7. člena Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008-2010 za leto 2009 (Uradni list RS, št. 112/2008, v nadaljevanju: Uredba) za izvajanje

Uredbe Komisije (ES) št. 917/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (UL L št. 163 z dne 30. 4. 2004, str. 83), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 939/2007 z dne 7. avgusta 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 917/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (UL L št. 207 z dne 8. 8. 2007, str. 3);

Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (“Uredba o enotni SUT”), (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 361/2008 (UL L št. 121 z dne 14. 4. 2008, str. 1);

Odločbe Komisije z dne 14. 8. 2007 o odobritvi programa za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov, ki ga je predložila Slovenija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 797/2004 (Uradno obvestilo Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, Bruselj, S-G, Greffe (2007) D/205049 z dne 14. 8. 2007), in vseh sprememb, ki jih je Komisija odobrila, objavlja


JAVNI POZIV ZA ODDAJO VLOG V OKVIRU UKREPA TEHNIČNA POMOČ ČEBELARJEM ZA LETO 2009

1. PREDMET JAVNEGA POZIVA

Predmet javnega poziva je dodelitev nepovratnih sredstev za ukrep Tehnična pomoč čebelarjem, ki vključuje podukrepa: Sofinanciranje čebelarske opreme – sofinanciranje nakupa čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem začetnikom - financiranje prvega nakupa.

Skupna višina nepovratnih sredstev, namenjena za izvajanje ukrepa Tehnične pomoči čebelarjem v letu 2009 znaša 80.000,00 EUR.

Sredstva bremenijo proračunski postavki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

- PP 9443 - Program ukrepov v čebelarstvu –07-13- EU, v višini 40.000,00 EUR.

- PP 9448 - Program ukrepov v čebelarstvu –07-13- slovenska udeležba, v višini 40.000,00 EUR.

Delež prispevka Evropske unije v celotnih javnih izdatkih znaša 50%.

Aktivnosti za izvajanje ukrepa po tem pozivu, ne smejo biti začete pred 16. oktobrom 2007 in morajo biti zaključene najkasneje do 31. 08. 2009. Začetek aktivnosti se za ta javni poziv šteje prejem in plačilo računa oz. računov za upravičene stroške po Uredbi.

Več na:

http://www.arsktrp.gov.si/si/javni_razp ... gle%5D=882

http://www.czs.si/obrazci_podrobno.php?sif_ob=49
______________
Tako sedaj pa veselo na delo, da potem ne bo ponovno stokanja in jokanja, ker so se zamudili roki, ni bilo razumljivo in podobno. ČSS vam je dolžna pri tem pomagati, ker jo MKGP za to tudi plačuje. Zahtevajte pomoč in dobiti jo morate.

Objava 23.01.2009
Tehnična pomoč v čebelarstvu Javni poziv za oddajo vlog v okviru ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem za leto 2009 ARSKTRP 23.01.2009

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 32581Odgovor Fizikalec
So Jan 24, 2009 9:46 am

No pa bomo videli koliko se bo spet porabilo teh sredstev?

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 32625Odgovor divji cebelar
Ne Jan 25, 2009 1:10 pm

Zdrava hrana kot del strategije boja proti raku
darja, nedelja, 25. januar 2009

Kakovost hrane postaja v EU vse bolj pomembna tema. Češko predsedstvo namerava spomladi organizirati konferenco na visoki ravni, saj je kakovost hrane in njena promocija ena od prednostnih nalog njihovega predsedovanja svetu EU. Švedi, ki bodo predsedovanje svetu EU prevzeli v drugi polovici letošnjega leta, pa po besedah slovenskega kmetijskega ministra Milana Pogačnika izpostavljajo zaščito živali med transportom in v postopkih zakola. Tudi s to temo se Slovenija po ministrovih besedah zelo strinja.

Kakovost hrane je povezana z uporabo pesticidov, umetnih gnojil, antibiotikov in drugih kemikalij, ki jih uporabljajo kmetje. S kakovostjo hrane je povezano vprašanje zdrave hrane. Na to je v nedavni razpravi o novi direktivi in uredbi o pesticidih v evropskem parlamentu opozoril slovenski poslanec Lojze Peterle. Rak je po njegovih besedah najbolj grozeča nevarnost za ljudi v prihodnje, saj Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da se bo širil epidemično in bo postal glavni ubijalec ljudi v EU in še kje drugje. Evropska komisija je pravkar objavila, da je rak drugi najpogostejši vzrok za umiranje ljudi v EU. Peterle ugotavlja, da so kemikalije eden od poglavitnih razlogov, zaradi katerih ljudje vse bolj množično zbolevajo za rakom.

Direktiva in uredba o pesticidih sta zato po njegovem mnenju korak v pravi smeri, kar zlasti velja za določbo o prepovedi najbolj strupenih pesticidov. Pri odločanju o tem mora biti vprašanje zdravja ljudi in varovanja narave pred interesom proizvajalcev pesticidov in kmetov. Slovenski poslanec izpostavlja tudi določbo o obveščanju sosedov pred škropljenjem, kar je pomembno zlasti za čebelarje, saj so čebele najbolj ogrožene. Nanje je treba misliti že zdaj, sicer bodo letos spet umirale. In če ne bo več čebel, ne bo več opraševanja.

Proizvajalce bi rad opozoril na to, razlaga Peterle, da v umetnih pogojih nikoli ne morejo v celoti preveriti medsebojnega vplivanja različnih pripravkov in snovi, ki so lahko za čebele že v molekularnih količinah zelo škodljivi. Glede na rezultate študij je treba kvečjemu poglabljati zahteve do proizvajalcev, prodajalcev in uporabnikov. Če bomo varovali le proizvajalce pesticidov, se utegne zgoditi, da jih čez čas ne bodo imeli več komu prodajati.

Bolj se je treba posvetiti razvoju bioloških sredstev za zatiranje škodljivcev in plevela, naravnim gnojilom, ki jih je kar nekaj že na voljo, pa tudi naravnim sovražnikom, s katerimi v nekaterih državah vse bolj skušajo odganjati škodljivce. Vzgoja in prodaja naravnih sovreažnikov nekaterim majhnim podjetnikom v Evropi že daje kruh. V Evropi je lani v nekaterih državah umrlo kar 50 odstotkov čebel, tudi v Sloveniji ne veliko manj. “Slišal sem že govoriti ljudi, da nimajo več sadja, ker čebele cvetov niso oprašile, ker jih ni več. Ne zavzemam se za popolno prepoved škropljenja, ampak bi morali enako kot recimo za izpuste toplogrednih plinov proizvajalcem določiti prag. Zgrozil sem se, ko sem videl podatke od organizacije PAN, da skoraj polovica analiziranih vzorcev sadja, zelenjave in žit, ki so naprodaj v EU, vsebuje ostanke pesticidov, za katere je dokazano, da so rakotvorni, povzročajo genske spremembe, povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema. Ta delež v zadnjih petih letih konstantno raste. To pomeni, da se recimo z jagodami bolj zastrupim kot nahranim,” svari Peterle.

V Sloveniji so zaradi vsebnosti ostankov pesticidov najbolj problematični grozdje, jagode, jabolka in cvetača. Pri jabolkih inšpektorji ugotavljajo, da so domača veliko slabša od uvoženih, saj so kar v 80 odstotkih našli ostanke pesticidov. Ob takšnih razmerah bodo slovenski šolarji na podlagi sheme za povečanje uporabe sadja in zelenjave v šolah, ki so jo na predlog evropske komisije potrdili ministri za kmetijstvo, pojedli več pesticidov kot vitaminov.

Zgolj prepovedovanje uporabe pesticidov po Peterletovem prepričanju ne bo uspešno, ampak je treba iskati alternativne rešitve. Sam predlaga recimo ustanavljanje potrošniških zadrug. “Naj se recimo 30 ljubljanskih ali mariborskih ali katerih drugih družin dogovori z dvema ali tremi kmeti, po kakšnimi pogoji jim bodo pridelovali zdravo hrano,” pravi.

Toda nekateri kmetje še vedno brezbrižno pravijo, da sami ne bodo jedli pridelkov, ki jih škropijo in pridelujejo z uporabo spornih gnojil, pa mesa od živali, ki jih hranijo s sredstvi za pospeševanje rasti in drugimi podobnimi spornimi krmili, jih zdravijo z antibiotiki. Zato jih skrbi le hektarski donos in čim večji pridelek. “To je etično vprašanje, a kljub temu kmetov ne gre preveč moralizirati, kajti to, da je bolje bolj poškropiti, da sadje ne bo gnilo, je danes svetovni standard,” meni Lojze Peterle. Rešitev vidi v preventivnih programih za bolj zdravo življenje, za spremembo prehrambenih navad, z ustreznim označevanjem izdelkov bo mogoče potrošnike seznaniti, kakšna je hrana, ki je na prodaj, zdravstveno politiko je potrebno vključiti v vse preostale politike, zlasti šolsko, gospodarsko, okoljsko politiko.

A kljub temu je treba na pomen zdrave hrane opozarjati, recimo prek mreže zdravih šol in drugih podobnih projektov. Kmete, ki nevarna sredstva za hrano, ki jo pridelujejo zase, ne uporabljajo, kaže spomniti, da kljub temu dobijo na krožnik hrano od kmetov, ki enako kot oni razmišljajo, da je pri tistem, kar je za prodajo, pomemben le zaslužek.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

V banana republiki, banana možnosti !

OdgovorCOLON # 32772Odgovor divji cebelar
To Feb 03, 2009 8:12 am

˝V Sloveniji je mogoče povsem legalno, brez kakršnihkoli omejitev, gojiti GS-koruzo

Ljubljana, 19. januar 2009 - Na prispevek z naslovom ˝Države si ustvarijo "svoje" nevladne organizacije, ki z glasom naroda nimajo nič skupnega,˝ ki smo ga objavili prejšnji teden in se je ukvarjal s tematiko gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji, se je odzvala Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj.

Anamarija Slabe se ne strinja z Meto Vrhunc glede usklajenosti besedila zakona o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z nevladnimi organizacijami in pravi, da je zakon ˝dejansko bil usklajen s celo vrsto NVO, ki smo sodelovale pri njegovi pripravi - tudi z mnogimi tistimi, ki jih našteva M. Vrhunc.˝

Slabe tudi pove, da je v Sloveniji ˝že nekaj let mogoče povsem legalno, brez kakršnihkoli omejitev, gojiti GS-koruzo MON810.˝

Po njenem mnenju bi ˝sprejetje zakona vsaj določilo stroge pogoje, kar je po našem mnenju (Inštitut za trajnostni razvoj op.p) sploh kakršenkoli korak na poti do "legalne" Slovenije brez GSO, ki ne bo tako kot danes odvisna od milosti (ali bolje: komercialne nezainteresiranosti) multinacionalnih semenarskih korporacij.˝

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 32808Odgovor divji cebelar
To Feb 03, 2009 6:32 pm

Komentar neznanega čebelarja na spletni strani POP TV 24 UR pod prispevkom o zanji čebelarsko-kemijski zgodbi:


cev
03.02.2009, 14:02

Čebelarska zveza se boji kmetov, ker so močnejši lobi in jih je strah, da bi izgubili še tistih nekaj finčngov, ki jih namenijo čebelarjem. Tako in tako Čebelarska zveza posluje s precejšnjimi stroški. Članarina že dolgo ni zadosti. In kaj dobimo. Skuštranega predsednika, ki ne zna oziroma noče udariti po mizi in reči da je dovolj. Naivno se Čebelarska zveza naslanja na analize Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer tako in tako nič ne ugotovijo. Kaj ste pa pričakovali, ko so pa druge panoge v kmetijstvu bistveno močnejše kot je čebelarstvo. Če je kmetov 70.000 v Sloveniji, je čebelarjev kakšnih 8.000 pa še to je z izjemo nekaj 100 čebelarstev vse hobi program. Pa tudi nekaterim čebelarjem je voda na mlin, da čebele umirajo. Namreč cena čebelje družine na desetih satih je bila lansko leto 100EUR. To ni normalno!!! Namesto, da bi si čebelarji med sabo pomagali in se združili, drug drugega tunkamo pod vodo. Ni mi več žal za čebele, žal mi je za ljudi, ki jedo med.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Umik prepovedi nekaterih FFS v zvezi s tveganjem za čebele

OdgovorCOLON # 33256Odgovor divji cebelar
So Feb 28, 2009 8:53 am

Mnenje:

Četrtek, 12. februar 2009

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je odločilo, da umakne prepoved prometa z nekaterimi insekticidi (z aktivnimi snovmi imidakloprid, klotianidin, tiametiksam) za tretiranje semena koruze, kot tudi prepoved prometa s temi insekticidi tretiranega semena koruze. MKGP bo izdalo izjemno dovoljenje za dve fitofarmcevtski sredstvi za tretiranje semena koruze (Poncho FS 600 rdeč in CRUISER 350 FS) za 120 dni, ter hkrati uvedlo ukrepe, ki naj bi zmanjšali tveganja za čebele.
Jasno je, da omenjena sredstva dejansko so tveganje za čebele ter da so ukrepi za zmanjšanje tveganja izhod v sili oziroma rezultat tehtanja med škodo za čebele/okolje ter ekonomsko škodo pri tistih pridelovalcih koruze, ki tretirano seme uporabljajo. Vse tri omenjene aktivne snovi namreč sodijo med visoko strupene za čebele , kar pomeni, da povzročajo hudo zastrupitev in umiranje čebel, če le-te pridejo v stik z njimi v času škropljenja ali dan zatem. Že izjemno majhne količine teh snovi povzročijo nevrološke motnje čebel, ki se izrazijo kot izguba orientacije, neobičajno obnašanje, paraliza in smrt. Te tri aktivne snovi so še zlasti nevarne zato, ker gre za sistemične insekticide, ki lahko okužijo nektar in cvetni prah. Poleg tega je nevarna tudi kontaminacija vode z njimi; čebele vodo nabirajo za pitje in za hlajenje panja, v stik s kontaminirano vodo in roso pa pridejo tudi na listih in cvetovih rastlin. Predvideni ukrepi za zmanjšanje tveganja za čebele ne rešujejo vseh teh težav.
Ob teh dejstvih je jasno, da se je morala tehtnica na drugi strani (posledice za pridelovalce koruze) zdeti izjemno težka, da se je MKGP odločilo za takšno potezo. Toda to je možno le zato, ker tehtanje ni ustrezno. Ne gre le za nekaj deset čebeljih družin. Čebele so zaradi svoje vloge opraševalk izjemno pomembne za zagotavljanje pridelka v kmetijstvu, zato je potrebno skrbeti zlasti za to, da čebele v tej vlogi ohranjamo in ne ogrožamo prehranske varnosti v bližnji prihodnosti, sploh pa prehranske varnosti prihodnjih generacij. Ker je tehtanje torej neustrezno, menimo, da umik prepovedi omenjenih insekticidov ni ustrezen ukrep.
V kontekstu Strategije kmetijstva, ki jo MKGP pripravlja prav v letošnjem letu, se je zato nujno vprašati o tem, kakšno kmetijstvo želimo. Kakšno kmetijstvo bo v Sloveniji dejansko trajnostno in kakšne spremembe v kmetovanju bodo potrebne za to? Kakšna je vloga čebel in biotske raznovrstnosti nasploh?
Vprašanje za primer: pridelava koruze. Sedaj običajni način pridelave je izrazito netrajnosten: brez kolobarja, kar pomeni mnogo večjo izpostavljenost škodljivcem in boleznim ter slabšanje kakovosti tal, neredko tudi brez ali s premalo povezave z živinorejo, kar onemogoča recikliranje hranil in obremenjuje okolje, ali pa v povezavi s pretirano intenzivno živinorejo, s podobnimi posledicami. Če bomo taka gibanja ohranjali, bo to v povezavi s podnebnimi spremembami (predvideno pomanjkanje vode, višanje temperatur) vodilo v vse večje težave, ki jih bodo pridelovalci skušali kratkoročno (a ob tveganju dolgotrajnih okoljskih, gospodarskih in družbenih posledic) reševati z gensko spremenjeno koruzo. To bo pomenilo še večje zaostrovanje glede intenziviranja vložkov v kmetovanje, vključno s stroški in porabo energije (sintetična mineralna gnojila, pesticidi), in še več negativnih vplivov na okolje oziroma podnebje.
Ob vprašanju obolevanja in celo umiranja čebel menimo, da bodo morali tudi čebelarji oziroma Čebelarska zveza Slovenije ovrednotiti, kako nekatere sedanje prakse v čebelarstvu vplivajo na imunost in zdravstveno stanje čebel oziroma čebeljih družin. Poleg onesnaženosti okolja ter neposrednih škodljivih vplivov iz kmetijstva je tudi to lahko pomemben vir tovrstnih težav.
MKGP pozivamo, da ta sporni primer vzame tako kot konkreten problem kot tudi primer izzivov, na katere mora skušati najti odgovore Strategija kmetijstva. V njej ne smejo prevladati kratkoročni interesi posameznih interesnih skupin, temveč mora ponuditi vizijo trajnostnega kmetijstva v Sloveniji in poti do njene uresničitve.

Več informacij:
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj
Pisarna: Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana
tel. (01) 43 97 465 in 041 725 991

Uporabniški avatar
jovis
PrispevkovCOLON 57
PridruženCOLON Sr Dec 17, 2008 11:30 am
KrajCOLON Dolga vas pri Lendavi

OdgovorCOLON # 33275Odgovor jovis
Po Mar 02, 2009 9:11 am

Drznem si komentirati:
divji cebelar napisal/-aCOLONV kontekstu Strategije kmetijstva, ki jo MKGP pripravlja prav v letošnjem letu, se je zato nujno vprašati o tem, kakšno kmetijstvo želimo.
Odgovor je seveda ekonomično, pa ne z uporabo pesticidov, gensko spremenjenimi kulturami, in podobnim. Raje se zavzemajmo za naravi prijazno kmetovanje in tudi :!: industrijo.

Zgoraj zapisano besedilo gospe Slabe je zadel bistvo, ker se bodo drugače posledice čutile ne le v kmetijstvu, temveč na splošno tudi v kakovosti življenja.

Preprost recept: premalo čebel, premalo zastonj opraševanja, propad "manjših" kmetov, večji stroški za tiste, ki si bodo to lahko privoščili, zaradi plačila opraševanja, kot to delajo v ZDA, vse skupaj pa vodi v še bolj gnilo kmetijstvo z astronomskimi stroški, GSO, še hujšimi pesticidi in v vse to se itak ne bo splačalo vlagati za večino izmed nas.

Pri čebelarjih bi to vodilo do pomanjkanje paše, prisiljenost ponudbe za opraševanje, neekonomično čebelarjenje z manjšim številom panjev, itd.

Da posredni vpliv na življenje ljudi v naši okolici niti ne omenjam.

Zamislimo se, kaj delamo, drugače nas narava povozi. Še je čas za spremembe na boljše, jaz upam in sem tudi prepričan o tem. :wink:

Pritožujmo se raje sedaj, ker bo čez 10 let (morda) že prepozno.

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 33291Odgovor Odisej
To Mar 03, 2009 10:27 am

Morda pa se bo le kaj premaknilo. Madžarska in Avstrija sta si priborili pravico, da NE dovolita uporabe in prodaje koruze MON810 na svojem ozemlju. Za je glasoval tudi naš minister za okolje Karel Erjavec.
Da bi le to naredil še pri nas doma.

.......................................................

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
SPOROČILO ZA JAVNOST

Avstrija in Madžarska lahko ohranita nacionalno prepoved uporabe in prodaje
gensko spremenjenih rastlin

Bruselj/Ljubljana, 2. marec 2009 – Na današnjem zasedanju Sveta za okolje je večina ministrov
EU zavrnila predlog Evropske komisije, ki je od držav članic EU zahteval odločitev, da bi
omenjenima državama preprečil nadaljnjo uveljavljanje prepovedi za gojenje gensko spremenjenih
(GS) rastlin na njihovem ozemlju. Proti predlogu Evropske komisije je glasovalo več kot dvajset
držav članic. Madžarska tako lahko ohrani svojo prepoved uporabe in prodaje Monsantove koruze
MON810, medtem ko lahko Avstrija poleg MON810 nadalje prepoveduje za uporabo in prodajo tudi
Bayerjevo koruzo T25.
„Današnja odločitev pomeni zmago za okolje, kmete in potrošnike, ter veliko zadrego za Komisijo.
Vlade EU so že četrtič zavrnile predlog Komisije za ukinitev nacionalnih prepovedi za GS rastline.
Vprašamo se lahko, katerega dela odgovora „ne“ Komisija ne razume?
Avstrijski in madžarski znanstveni odbori so nedavno predložili nove dokaze, ki podpirajo njihovo
odločitev o uveljavitvi nacionalnih prepovedi in ki kažejo, da ima koruza MON810 – edina GS
rastlina, ki jo trenutno v EU gojimo – verjetno škodljive vplive na okolje.
Danes je Slovenija glasovala v podporo avstrijski in madžarski odločitvi. Kljub temu, da smo s tem
lahko zadovoljni, ostaja grenak priokus, da slovenski politiki ne zmorejo dovolj poguma, da bi sledili
vzoru sosednjih držav,“ sporoča Nina Štros, vodja kampanj za politike EU za Greenpeace v
Sloveniji.

„Varovanje okolja in javnega zdravja bi moralo vedno imeti prednost pred finančnimi interesi
peščice agro-kemičnih podjetij,“ so prepričani na Inštitutu za trajnostni razvoj, ki v Sloveniji že dve
leti vodi informacijsko kampanjo o GS rastlinah.

Več informacij:
Nina Štros, Vodja kampanj za politike EU na področju varstva okolja v Sloveniji: 040 871 530,
nina.stros@greenpeace.org
Anamarija Slabe, strokovni vodja, Inštitut za trajnostni razvoj: 041 725 991, anamarija.slabe@itr.si

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

DNEVNIK

OdgovorCOLON # 33303Odgovor divji cebelar
Če Mar 05, 2009 8:20 am

Rakasta obolenja: Ne krivite onesnaženosti okolja, ampak svoj nezdrav življenjski slog
Večji del smrti zaradi raka lahko pripišemo predvsem svojim življenjskim navadam in razvadam

Zdravje - četrtek, 05.03.2009 Tekst: Mojca Lorenčič

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli več kot 10.000 ljudi. Danes Slovence najpogosteje pestijo raki debelega črevesa in danke, pljuč, dojk, prostate, želodčni rak, rak v območju glave in vratu ter kožni melanom.

Kajenje ni povezano samo s pljučnim rakom, ampak z nastankom vseh rakov, razen kronične mieloične levkemije. Pljučni rak je namreč samo najpogostejša posledica kajenja, potem sledijo raki na območju zgornje dihalne in prebavne cevi, predvsem v povezavi s čezmernim pitjem alkohola, želodčni rak, rak prebavil, trebušne slinavke in sečnega mehurja. Tudi rak materničnega vratu povezujejo s kajenjem.


Tako kot v drugih državah število obolelih tudi pri nas narašča. "Od leta 1950 se je število novih primerov raka povečalo za več kot 300 odstotkov. Več kot polovico porasta gre pripisati staranju prebivalstva," je ob tednu boja proti raku povedala Maja Primic Žakelj, vodja registra raka pri onkološkem inštitutu, kjer zbirajo podatke o obolevnosti. "Dlje ko bomo živeli, večja bo verjetnost, da bomo zboleli za rakom. Vsak bo dočakal svojega raka," pojasnjuje Primic Žakljeva.

Naraščanje rakavih obolenj se odraža tudi v povečani umrljivosti. Tako je umrljivost zaradi raka pri ljudeh, starih do 64 let, že presegla umrljivost za boleznimi srca in ožilja. "Rak je bolezen starejših, a ne pozabite, da se pogoji za to, da se bo razvil, začnejo razvijati v mladosti. Takrat prevzemamo življenjske navade, ki nas lahko pripeljejo v neko bolezen," je spomnila.
Različne vrste raka v različnih obdobjih

Rak je v različnih starostnih skupinah različno pogost. Tako se le en odstotek rakov pojavi pri ljudeh, mlajših od 19 let. Otroci najpogosteje zbolevajo za levkemijami in možganskimi tumorji.

Pri ženskah v starosti od 20 do 34 let je najpogostejši rak materničnega vratu, ki je spolno prenosljiva bolezen in ga povzroča okužba z nekaterimi tipi humanih virusov papiloma (HPV). Na voljo sta cepivi, ki zavarujeta pred dvema oziroma štirimi tipi virusov, ki povzročajo tega raka. "Cepivo še ni v rednem cepilnem programu. Verjetno zato, ker še premalo vemo o dolgoročnih posledicah cepljenja, saj o tem ni več kot deset let nobenih raziskav," je pojasnila Primič Žakljeva in spomnila, da to cepljenje ne bo varovalo proti vsem tipom rakotvornih HPV, ki so razširjeni pri nas. Zato kljub cepljenju ženske ne bodo mogle opustiti rednih brisov materničnega vratu, s katerimi ginekologi ugotavljajo morebitne bolezenske spremembe. Ženske, ki ne hodijo redno na ginekološke preglede, jih na ta pregled povabijo v sklopu programa odkrivanja sprememb na materničnem vratu Zora. Od 2003, odkar ta program poteka, se je obolevanje za tem rakom zmanjšalo od 210 na 150 primerov obolelih žensk na leto. "Obvladovanje tega raka bo zagotovo zaradi ne samo cepljenja, ampak tudi rednega udeleževanja preventivnih pregledov," je prepričana zdravnica.

Moški so v tem obdobju bolj ogroženi za rakom mod. "Samopregledovanje mod enkrat na dva meseca lahko pripomore k temu, da to bolezen odkrijemo čim prej. To je redka rakava bolezen in tudi ena od redkih, kjer je danes s sodobnim zdravljenjem ozdravljivost bolnikov skoraj 100-odstotna. Lahko rečemo, da je to paradni konj onkologije," pravi zdravnica.

Rak debelega črevesa in danke je med najpogostejšimi v starosti 50 do 74. let. Po 75. letu starosti je pri moških najpogostejši rak prostate, med ženskami pa ostaja v vrhu rak dojk, sledijo mu rak debelega črevesa in danke ter želodčni rak.
Rak je bolezen starejših

Število obolelih za rakom začne naraščati po 50. letu, saj podatki registra raka kažejo, da je 87 odstotkov vseh bolnikov starejših od 50 let. Pri moških je petina bolnikov starejših od 75 let, pri ženskah pa skoraj tretjina. Razlika gre na račun nižje pričakovane življenjske dobe moških, saj ti umirajo prej kot ženske.
Glavna krivca: kajenje in alkohol

"Veliko ljudi misli, da je raka vedno več zaradi vedno večjega onesnaženja hrane, zraka, pesticidov, sevanja jedrske elektrarne... Raziskave kažejo ravno nasprotno. Pretežni del smrti zaradi raka lahko pripišemo predvsem svojim življenjskim navadam in razvadam," opozarja Primic Žakljeva. Največji dejavniki tveganja so kajenje, uživanje alkohola, nekateri prehranski dodatki (nekateri so lahko celo koristni, ker vsebujejo tudi antioksidante, ki zmanjšujejo ogroženost za rakom), izpostavljenost karcenogenim dejavnikom na delovnem mestu, onesnaženost okolja in naravno sevanje. Nekatere rake povezujejo tudi z okužbami, to so rak materničnega vratu (virusi HPV), jetrni rak (hepatitis B in C), nekatere levkemije in želodčni rak (bakterija H. pyroli).

Primic Žakljeva opozarja, da kajenje ni povezano samo s pljučnim rakom, ampak povzroča vse rake, razen kronične mieloične levkemije. Pitje alkohola zagotovo veča tveganje za nastanek raka v zgornjem delu ustne in prebavne cevi, jetrnega raka, z alkoholom pa povezujejo rak dojk in rak debelega črevesa. Zelo prepleteni so dejavniki tveganja, ki jih prinaša čezmerna telesna teža in telesna nedejavnost. Zdrav življenjski slog varuje ne samo pred boleznimi srca, ožilja in sladkorno boleznijo, ampak tudi pred najpogostejšimi rakavimi boleznimi.
______________

Je ta slaboumna, diletantska in zavajajoča pisna čreva naročila in plačala kakšna kemična multinacionalka ali pa mogoče celo samo MKGP ??? Veliko neumnosti se da v naših medijih prebrati, ta članek pa je eden od "taboljših".

Nauk povedi tega članka: če ste sami, ali vaši starši, bratje , sestre, tete, strici, prijatelji, sosedje ali vaši otroci zboleli za rakom ste si sami krivi. Upam, da se avtorici tega članka ne bo hitro prav ta članek "zataknil v grlu". Ne želim ji tega, vendar se takšna in podobna slaboumja rada povrnejo v zelo nesrečni obliki.

Timijan
PrispevkovCOLON 868
PridruženCOLON Po Okt 20, 2008 9:13 pm
KrajCOLON BELA KRAJINA

OdgovorCOLON # 33306Odgovor Timijan
Če Mar 05, 2009 9:44 am

Čeprav tole, kar bom napisal o raku, morda ne sodi na te strani, a ker je tema bila že večkrat načeta, bi rad povedal moje ugotovitve o vzrokih te bolezni. Po nekem čudnem nakjučju se večkrat k meni zatečejo prav taki bolniki, velikokrat v zadnji fazi in prepozno. Sam nisem zdravilec, le vem, kako je treba nekaterim stvarem streči, da se eventualno stvar še lahko obrne na bolje, če pa je prepozno, pa je priprava takega bolnika na smrt tudi neke vrste zdravljenja in pomoč. Če pa se človek loti določenih spremembic v svojem življenju, pa so pogosto ozdravitve prav "čudežne", tudi tistih, ki so bili poslani domov za vedno. Rak torej ni več tako smrtna bolezen kot v preteklosti, pod pogojem, da pomoč ni prepozna ter da je oseba pripravljena nekoliko spremeniti svoje dosedanje življenje v smer, ki je pravilna.

Osnovni vzroki raka so torej:

1. Negativna čustvena atmosfera v primarni ali širši družini ali sosedstvu, kar pomeni, da oseba dolgotrajno goji negativna čustva do nekaterih drugih ljudi ali sistemov. Posledica teh notranjih napetosti je sprememba pravilnega dihanja, vdih se povprečno zmanjša na minimum, ter sprememba v hranjenju. Sledi telesna zakrčenost. Opazno je kronično pomanjkanje kisika v krvi.
2. Drugi pogosti vzrok je lega ležišča ali sedišča, kjer se oseba vsakodnevno nahaja po več ur, na škodljivih geopatogenih ali tehničnih sevanjih.
3. Tretji vzrok so nezdrave življenjske navade, predvsem premajhno pitje vode!! Rak je namreč bolezen vročine in vse uspešne terapije vsebujejo tudi pitje vsaj 2 do 3 litrov čiste vode ali zelo rahlih čajev. K nezdravim navadam spada vse tisto, kar neprestano, po malem poškoduje telesna tkiva, ki pa ob nepravilnem zaraščanju lahko postane rakavo. Primer je čebelar, ki je v kotu ustnice vedno držal pipo. Raka je dobil prav na tem mestu, kjer je bila koža vseskozi iritirana. Seveda skupaj z nezdravim kajenjem slab rezultat ni izostal.
4. Naslednji vzrok pa tisti, ki ga Divji-čebelar večkrat omenja; škodljivi vplivi okolice, zastrupljena hrana ... Življenje v bližini močnih visokonapetosnih daljnovodov, konzumiranje hrane polne kemičnih dodatkov, vdihavanje zraka, v katerem so delci, ki povzročajo Yang odziv telesa (sem spada tudi rak), pitje vode, v kateri so mikro delci pesticidov, konzumiranje hrane, ki vsebuje določene delce strupov proti škodljivcem ...

Rak je pogosto skupek več teh negativnosti skupaj, včasih pa je vzrok zanj le v eni od naštetih zadev, če je ta ekstremna. Kar se tiče zastrupljenosti okolja s človekovimi "izumi" pa so prvi in najboljši indikator stanja prav ČEBELE. Včeraj smo poslušali ministra za kmetijstvo in bojm se, da gre stvar krepko v napačno smer še naprej.

Možno rešitev sem že enkrat zapisal: neodvisna strokovna in pravna služba Zveze ali neke združbe zainteresiranih čebelarjev bi morala priskrbeti neposredne in trdne dokaze o negativnem vplivu FFS na življenje čebel. S temi dokazi bi, po hudih pravnih vojnah, lahko, preko zahtevkov za odškodnine, pritisnili na vlado da spremeni odnos do tega perečega problema. Vse ostalo je vpitje izgubljenega v puščavi. Lep pozdrav, t

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 33308Odgovor Odisej
Če Mar 05, 2009 10:07 am

Zelo lepo povedano, Timijan.
Dovoli, da dodam še čisto majhen, a pomemben drobec.
Timijan napisal/-aCOLON vdih se povprečno zmanjša na minimum, ter sprememba v hranjenju. Sledi telesna zakrčenost. Opazno je kronično pomanjkanje kisika v krvi.
Pravilno dihanje je nadvse pomembno. Večina ljudi pa žal diha napačno. Dojenčki in majhni otroci še dihajo pravilno, naravno. Poglejte si enkrat njihovo dihanje.
Vdih je potrebno začeti v trebuhu in ne v prsnem košu. Na ta način se trebušna stena izboči, spusti se prepona, pljuča dobijo dovolj prostora, da se maksimalno razširijo in napolnijo s svežim kisikom (pa tudi s kozmično, življensko energijo). Srednji del vdiha pomeni širjenje prsnega koša, zadnji del pa napolni tudi pljučne vršičke v ključničnem delu.
Izdih mora biti dvakrat daljši od vdiha in poteka v obratni smeri kot vdih (ključnični del, prsni koš, trebuh). Samo, če se v fazi izdiha popolnoma 'izpraznimo', svež zrak in energijo naslednjega vdiha v popolnosti izkoristimo.
Če imamo v kozarcu umazano vodo in ga izpraznimo napol, tudi bistra studenčnica, ki jo potem dotočimo, postane umazana voda.

Ne zamerite, ker ni tema povsem čebelarska.

Lep dan.

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov