Ameriški panj in Kranjska čebela 1887

o zgodovini čebelarjenja

ModeratorCOLON dobje

BUTTON_POST_REPLY
cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Ameriški panj in Kranjska čebela 1887

OdgovorCOLON # 45120Odgovor cebelaroji
So Nov 27, 2010 6:58 pm

Avtor: J. Lampe, leto, 1887.

Naslov: Kranjska čebela v ameriškem panju

Okoli leta 1887 se je naselil na Hujah pri Kranju neki Američan in se pečal s čebelami. Govorili so da nima čebelnjaka, ampak da svoje panje , ki so podobni pasjim hišicam, razpostavlja raztreseno kot hiše v hribovski vasi. Pozneje se je izvedelo da vzgaja čebelne matice in jih pošilja v Ameriko.Ljudje so govorili da je ta mož odurnega značaja in da z nikomer ne govori ter odpodi vsakega opazovalca.
V isti vasi je imel čebele tudi avtor tega zapisa. Ko je enkrat nastal rop pri čebelah, se je avtor
( J. Lampe) napotil k temu čudnemu Amerikancu. Ko mu je povedal za rop čebel mu je šel takoj k njegovim panjem. Med potjo si je nabral eno kepo ilovnate zemlje jo zavil v papir in
jo vtaknil v žep. Pred uljnjakom( čebelnjakom) je pobral vrbovo vejico in jo položil sredi izletne luknje ter nanjo stlačil ilovico za dva prsta debeline. Ko je izdrl šibico , je nastala luknja skozi katero je lahko šla samo ena posamična čebela. Ko je bil končal se je pa začel pogovarjat z njim v slabi nemščini, takole je pripovedoval: Jaz sem FRANK BENTON, doma v Združenih državah severne Amerike . Čeprav sem poklicni učitelj , sem se ukvarjal s čebelami od svoje rane mladosti. Napredni Američani si zelo prizadevajo da bi izboljšali pleme svojih čebel., pri tem pa pogosto naletijo na sleparje , ki pretirano hvalijo koristi svojih čebel. Pravijo da so iz tega in tega daljnega kraja , pa so prav navadne domače čebele.
Želeč koristiti domačemu čebelarstvu , sem si izprosil državno podporo. Prav kmalu nato sem bil v Aziji ob sredozemskem morju. Tam sem se seznanil s ciprsko čebelo. To vam je jezna žival! Na stotine žel je prebodlo mojo kožo ; ko lazi po roki takoj piči brez vzroka.Človek doživi marsikaj pri čebelah.
Pozneje sem čebelaril na Laškem(v Italiji), na Goriškem, na Parskem in končno sem prišel na Kranjsko (bivša Avstrija, sedaj Slovenija) . Kranjska čebela je povsod na dobrem glasu, zlasti na Nemškem. Naselil sem se najprej v mestu Ljubljani, potem sem pa le prišel semkaj na HUJE. Čebele mi dajo preveč dela, da bi se povsod kamor grem priučil jezika , kjer ponavadi prebivam 2-3 leti. Živim zase in to me je že večkrat spravilo v težavne pa tudi v smešne položaje. Moral sem se že zagovarjati kot vohun , tudi kot ponarejevalec denarja ..itd.; in sedaj pri vas se moram zagovarjati zaradi ropa čebel , ki ste ga pa povzročili sami. Ko ste krmili svoje čebele pri belem dnevu in so vaše čebele dobile jed, so zašumele od veselja tudi pred panjem in to je bil morebiti povod da so prišle moje čebele ropat.
Sicer pa moram reči , da je način vašega čebelarjenja in medsebojna bližina vaših panjev , posebno ugodna da nastane rop in se razširi rop po celem čebelnjaku. Kranjci ( Slovenci) si domišljate , da je način vašega čebelarjenja zgleden. Nikakor! Vaše čebelarjenje je zastarelo
sto let.
Predstavljajte si, kako se je človek vendar seznanil s čebelo. Slučajno je naletel na divje čebele v votlem deblu in okusil njih med ter morebiti tudi spoznal korist voska. Daleč proč je naletel še morebiti na druge , tretje čebele…itd. Ker je hotel imeti te koristne živali bližje svojega doma , je odžagal votle dele debla, ter jih znosil skupaj . Tako votlo drevo je bil prvi panj. V sili si je naredil panj iz desk. Tudi ta mu je ugajal. Nedvomno so stali prvi panji pokonci. To sklepamo iz tega , ker je po svetu še veliko pokončnih panjev in reči moram , da so v obče boljši , čeprav imajo tudi ležeči panji svoje prednosti, namreč to da , da raje rojijo.
Mogoče je pa človek posekal drevo v katerem so bile čebele in ga zaradi teže ni mogel prenesti iz padlega mesta. Mislite si torej več ležečih panjev drug ob drugem ali pa drug nad drugim, tedaj vam je potrebna streha, za streho pa podpora in tako imate kranjski čebelnjak.
Dalje niste prišli.
Vabim Vas , pridite k meni in si oglejte moje panje, pa boste videli marsikaj novega. Prepričan sem , da boste zavrgli svoje škatle in pričeli umno čebelariti. Vesel tega povabila, je avtor tega zapisa pospremil tega moža na dom., želeč se postaviti takoj za čast kranjskega (slovenskega) čebelarstva in domačega panja. Rop je popolnoma ponehal , še preden je čudni Američan končal svojo pripoved.
BENTONOV dom je imel dvoje dvorišč ločenih med seboj. Njegovi ženi se je videlo da je vajena boljšega življenja , tudi z nemščino je imela več težav kot pa njen mož. Sedemletni sinček je pestoval pišče , eno leto starejša sestrica pa je krmila kokljo z ostanki kruha. Vse to je naj naredilo dober vtis in se je počutil popolnoma domačega med temi štirimi Američani.
Na drugem dvorišču je zagledal okoli 20 majhnih hišk , ki so bile obrnjene proti jugovzhodu , pa seženj ali več narazen. Vsako je imelo tri dele: stojalo, skoraj štirioglato škatlo in streho. Vse so bile pobarvane z oljnato temno barvo . Čebele so močno odletavale in priletavale.
Pri nas v Ameriki ne živimo tako na tesnem , je rekel Benton in nadaljeval ; glavna stvar pa je ta , da čebele ne letijo eden čez drugega.
Glejte tukaj , je rekal LAMPE , ta prostor zadošča za 10x toliko kranjskih panjev. Res je, toda poglejva tale panj. Benton je vzel z eno roko leseno streho in jo prislonil zadaj. Potem pa snel še pokrov, ki je bil spodaj in zgoraj pokrit s platnom , v sredini pa vmesni prostor nagačen s plevami. Kos domačega platna pa je ležal čez satnike. Benton ga je previdno dvignil in rekel : GLEJTE tukaj KRANJSKO ČEBELO v AMERIŠKEM PANJU.!! In je nadaljeval; moji panji so trojne velikosti.
Za prezimovanje mi najbolj ugaja mera: 37.5 cm dolg, 27 cm širok in 23 cm visok panj.
Za pašo imam največjo mero 39 cm dolge , 43 cm široke in 25 cm visoke panje. Za umetne roje pa mi najbolj služi mera 27 cm dolgi, 22 cm široki in 23 cm visoki.
Poleg teh pa imam prav majhne panje s tremi satniki v velikosti 17x10 cm za oplojevanje
matic.
Moj zimski panj ima 12 prečnih satnikov. V njem čebele veliko boljše prezimujejo kot v panju s podolžnimi satniki. Stranice in končnice so iz dvojnega lesa , vmesni prostor pa še napolnim z žaganjem. Praznega prostora v panju ne trpim, ampak ga zapolnim z gorkimi blazinami. Moji satniki so za 1/4 cm ožji kakor drugi in to zato . da lažje odkrivam celice ob točenju medu. Moj panj za pašo ima tudi 12 , toda večjih satnikov po dolžini. Izkušnja me uči , da čebelam prihajata svetloba in zrak lažje po dolgem satovju in vsled tega tudi čebele hitreje in lažje odletavajo iz panja. Pa tudi več medu naberejo. V panj za umetne roje denem sat z zalego in mladimi čebelami , sat medu in dva prazna satnika. Če imam oplojeno matico, mu jo dodam , sicer si jo izleže sam v 16 dneh. Take panje potem združim ali pa razdelim po potrebi.
V svoje matične majhne panje pa denem po en satič odprte zalege, satič medu in prazen sat , potem pa še pest mladih čebel. Ko se je matica v njem izlegla in oplodila , mu jo odvzamem, čebele pa združim z drugimi.
Satovje podiram le tedaj, ko je že tri ali štiri leta staro.Svoje umetne roje pa dajem le na izdelano satje. Za 1 kg voska potrebujejo čebele 12-20 kg medu, torej slabo gospodari on, ki pusti svoje čebele , da delajo vsako leto novo satovje. Jaz skrbim, da imam močne panje. En močan panj nabere več kot trije slabi. Vzemimo tri panje ki imajo po 8000 čebel. Od teh jih skrbi 3000 za potrebno gorkoto, 3000 jih pa opravlja domača dela, krmi zalego .itd..Torej je v enem panju le 2000 in potemtakem v treh panjih le 6000 čebel za nabiranje. Vzemimo pa en sam panj, ki ima 24000 čebel. Od teh jih skrbi 4000 za toploto, 3000 jih opravlja domača dela in ostane jih 17000 za nabiranje.Te čebele skupaj naberejo skoraj trikrat več, kot če bi bil panj deljen na tri posamezne panje. Trotov najdete v mojih panjih zelo malo ali pa nič. Zanikrnega čebelarja bi me morali imenovati, če bi imel trote, ker en trot poje hrane za več čebel.
Svoje panje tudi zlahka pregledujem in jih pri tem skoraj nič ne motim. Če želim pogledati prednji sat, mi ni treba prestavljati zadnjih. Iz vrha vzamem ven srednji sat, ga pregledam in postavim na svoje mesto. Drugih čebel pri tem nisem motil.Trotovino izrežem , kakor hitro je opazim in jo nadomestim z lepim satovjem. Za lepo izdelano satovje pa je potrebna umetna izdelana voščena sredina ( satnica).
Dasi imajo moji panji manj trotov kot drugi, se vendar moje matice raje oplodijo kakor pri drugih. Izmed 10 matic se mi izgubi le ena, zato ker stoje moji panji narazen in vračajoča matica ne zgreši zlahka svojega panja.
Za potrebne trote pa mi skrbite sosednji čebelarji. Med kolikor ga potrebujem za pitanje, hranim le v satovju, ker se tak med ne le najbolje ohrani, ampak tudi najbolje zaleže.Kar je odveč pride v izmetalnik ( točilo) in je za domačo uporabo. Vi poznate samo le ene vrste med, namreč ajdov in ta je za moj okus najslabši. Da poskusite moj lipov, črešnjev med ali pa da poduhate moj med iz pomarančnega cveta, ki sem ga prinesel s seboj iz juga, potem bi videli kakšna je to razlika.
Moji satniki nimajo robnikov ali žebljičkov za medsebojno razdaljo. Ker jih lahko jemljem le z vrha, ni mogoče da bi zdrsnili skupaj. Čez satnike je platno in tega čebele ne pulijo.Platno jim popije preobilno soparo, jim prepušča potrebni zrak , poleti jih varuje vročine, pozimi pa mraza.
Na kranjskem nimate pojma koliko se pridela v takih panjih. Če se dobi iz enega panja 70 kg je malo, v dobrih letinah se dobi petkrat toliko in še več. Kako je to mogoče ko panj ni tako velik? Po vsaki dobri paši se med iztoči, prazno satovje se pa postavi nazaj v panj. Ko so se čebele namnožile in bi hotele rojiti, se nasadi na tak panj druga enako velika škatla z izdelanim satjem in na to tretja , tudi četrta.. Če me je prehitel kak roj, pomnožim z njim drug panj. Število panjev se ne množi , panji se pa večajo. Marsikdo čebelari pri nas s15-20 panji, ter živi od tega.. Kdor jih ima več, mora imeti svojega pomočnika, kajti dela je pri našem panju več kot pri vašem. Zato računamo pri nas da se denar vložen v čebele, dvakrat povrne v enem letu.
Avtorju J.Lampetu se je zdelo, da je ta sicer resni mož povedal več kot je res in mu je dejal; Kranjski panj da letno tri roje in prvi roj še enega. Torej imamo 4 roje in izrojenca. Tako imamo tudi mi 5x dobiček. In je še dodal; » naš stari kranjski panj ima to veliko prednost, da je najcenejši kar jih poznam, je pa tudi trpežen.Poznam panje stare tudi 30 let , ker so postavljeni v čebelnjaku na suhem. Naš panj spodaj in zgoraj, na desno in na levo med čebelami nikdar ne trpi mrazu in med dežjem tudi lahko pogledamo v panj, česar pa Vi ne morete. Satovje si uredijo čebele tako kot jim najbolje ugaja, vselej pa ga prilepijo tako trdno, da se da panj prenesti ali prepeljati. Težko bi pa lahko rekli isto za vaš veliki in težki panj. Če pravite , da nismo storili več kot to, da smo znosili divje čebele skupaj, ste pri tem pozabili povedati, da smo spravili prinesene panje v lep red - to je čebelnjak. Tega reda pogrešam pri vaših panjih. Če se vam izgubi izmed 10 matic le ena matica pri oploditvi, izgubita se nam dve. Pa to je zanemarljivo, ker lahko svoje panje naveznemo ali si pa ob rojenju pomagamo z neoplojeno matico. Naša skrb je v tem, da imamo zgodnje roje in v ajdo močne panje. Po ajdovi paši pomorimo, kar je pretežkih in prelahkih za prezimovanje.. Poleg medu pridelamo tudi vosek. Čebele najraje delajo in nabirajo delajo in nabirajo med par tednov po rojenju, zlasti tedaj, ko pridejo v prazen panj. Ta čas je pri nas dobro uporabljen, vi pa ga zanemarjate, ker ne pustite rojiti ali pa postavljate roje na izdelano satje.
Ne bom tajil, je rekel BENTON resno , da ima vaš panj tudi nekaj dobrih lastnosti, katere poglavitni sta tile ; da malo stanejo za izdelavo in čebele v njem dobro prezimujejo. Toda vaš dobiček je mnogo manjši, ker morate pritlikave panje hraniti od prve pomladi do rojev in nato izrojence in roje pravtako,da jih lahko prepeljete na ajdovo pašo. Vaš rojev roj vam je tudi bolj v škodo kakor pa v korist. Tak po kresu ( 24. junij) dobljen roj skoraj ne more biti vreden, da bi ga ogrebel. Koliko najboljšega časa se vam izgubi preden zveste če je matica oplojena ali ne. Kaj naj rečem o trotovi zalegi v vaših panjih.? Ali ni škoda vašega medu za te lenuhe? Najžalostneje pa je, da svoje panje v jeseni žveplate in morite, drugo pomlad pa s pitanjem drago plačujete to, kar ste v jeseni zagrešili.
FRANK BENTON in J: LAMPE sta čebelarila še dve leti skupaj, Benton po svoje in avtor po svoje. Kadar je krmil čebele se je smejal Benton, kadar so pa njegove čebele nepričakovano rojile in mu ušle se je pa smejal avtor.
Ali se je Benton kaj naučil od avtorja se ne ve , trdi pa sam avtor , da se je veliko naučil od Bentona in da to hvaležno uporablja in želi da bi to uporabljali tudi bralci
J. Lampe

Naj Roji in medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov