1886 sovražnik čebel

o zgodovini čebelarjenja

ModeratorCOLON dobje

BUTTON_POST_REPLY
cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

1886 sovražnik čebel

OdgovorCOLON # 45075Odgovor cebelaroji
Če Nov 25, 2010 9:03 am

pa še tale zapis iz leta 1886:

--------------------------------

Neznan sovražnik čebelarstva, 1886
Hudega sovražnika našemu čebelarstva nam' naznanuje
„Eieh. Bienztg.% če se potrdi. Opazovanja je
vredno.
Gosp. Celestin Šahinger, župnik na spodnjem Avstrijskem,
je zapazil nekega žužka (prešipnjeLca), ki
se z latinskim imenom zove „mutilla europea" (čebelna
mravlja). Vjel je pet takih tičkov, in sicer dva uže v
panji, tri pa še pred panjem ter jih je poslal naravoslovcu
gosp. Schonfeldu v preiskavo.
Da je ta spaka v panji, naznanujejo čebele s tem,
da naglo pri žrelicu vun silijo, sesalni rilček vun molijo,
z udi utripljejo ter po kakih urah poginejo. Po
enodnevni navzočnosti mravlje v panji je najdel po 200
in več mrtvih čebel. Ker o deževnih dneh ne silijo iz
panja, je včasih na izletnici toliko mrtvih čebel, kakor
spomlad po zimskem spanji. Kjer ta mrčes dalje časa
v panji gospodari, postane panj tako reven na čebelah,
da malokdaj roji, ali pa celo izmrje.
Da je to za čebelarstvo spet velika nadloga, vs^k:
lahko spozna, zlasti kedar je rodovitna letina za tak
mrčes. Ko gosp. župnik zatrjuje, da je v treh tednih
čez 100 takih mravelj vjel in ena sama toliko čebel
pomori, si vsak čebelar lahko nevarnost predočuje.
Živalico popisuje gosp. Šahinger tako-le:
Mravlja ima neznano trdo kožo, kakor oklep, zatojo
čebele brez vspeha pikajo ter svoje življenje le* zastonj
zgubljajo. Mravlja sama nič ne izvali, ampak
svojo zalego najrajše stavi v čmrljevo satovje in sicer
na zalego, dokler ni zalepljena. Prikaže se najbolj
od začetka aprila do jeseni, vendar je čebelam le nevarna
nekako do konca junija, dokler je čas rojenja.
Babice nimajo perutnic, toraj se jim vhod tudi lahka
vbrani, če se čebelnjak na stebre postavi in ti s smolo
namažejo; pepel pa ne varuje čebel pred tem mrčesom,
kakor pred drugimi mravljami. Babice najbrž zato
silijo v panje, da bi tam svojo zalego na stavljale.
Temu dostavlja gosp. Schonfeld sledeče: Glava in
zadnji del je črn; ta pa vendar ima tri rujavo-rumene
proge. Oprsje je skoraj da štirivoglato, rudeče. Velikosti
je kakor osa, in sicer tudi tej podobna, naj bi
vse drugo jo ne značilo za pravo mravljo. Jajčic^-
leže v čmrljevo gnjezdo, katero se kmalu izleže in^d^^
siravno je črviček majhen, vendar pokonča velik0.^ečega
čmrljevega, ki mu je v živež. Želo ima navadno
dol<ro in silno ojstro. Služi pa najprej v to, da z njim
svojo zalego v globoke čmrljeve celice poklada; potem
pa tudi v brambo. Tega se pa lahko prepričamo, če
mravljo čez sredo primemo, tedaj hitro stegne svoje
želo, ga obrača in suče neznano niglo na desno in
levo. okrog in okrog ter skuša sovražnika zadeti. Ali
na ta način tudi čebele pika in pokončuje; ali zato v
čebulni panj sili, da tam svojo zalego nastavlja, ali le
živega išče. še ni dokazano ter bodo še le opazovalne
skušnje pozneje dokazale.
Spet neki drug čebelar ovaja neko živalico kot
dvomljivega prijatelja čebelarstvu. Soznanil sem se,
pravi ta, z živalico, katere prej nisem videl ali pa ne
porajtal Velikosti je kakor sršen, po vnanjem pa bolj
čmrlju podobna, popolno črne barve, ki se na tamnozelenkasto
spremin a. Kedar človek živalico vidi letati,
bi mislil, daje govnjač (po nekaterih krajih dr . . .
brb^c). Žužek se rad okoli čebelnih panjev plazi ter
skuša skozi žrelice v panj priti. Išče li medu ali čebel,
se do zdaj še nisem mogel prepričati. Čebelni prijatelj
najbrž da ni ter z gole prijaznosti ne sili v panj. Te
dni sem v nekem panju dva usmrtena našel. Znabiti
nam bo vedel kak naravoslovec kaj več o tem črnuhu
povedati.
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov