KDO je izumil listovne panje

o zgodovini čebelarjenja

ModeratorCOLON dobje

BUTTON_POST_REPLY
cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

KDO je izumil listovne panje

OdgovorCOLON # 43725Odgovor cebelaroji
Sr Sep 15, 2010 2:19 pm

Ali ima kdo pri roki SČ letnik 1932, stran 16, v beležki imam zapis:

Kdo je izumil istovne panje?


NAJ ROJI IN MEDI!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 43733Odgovor mg
Sr Sep 15, 2010 3:39 pm

Listovni panj je konstruiral en zadrt pisar, ki je bil tudi čebelar. Če listam po knjigah, zakaj nebi še po panju. Par deščic (dve pokonc, dve počez) in listovni panj je bil nared.

Tako da varoji lahko rečemo tudi knjižni škrat.
lep pozdrav

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: KDO je izumil listovne panje

OdgovorCOLON # 43786Odgovor cebelaroji
So Sep 18, 2010 1:00 pm

cebelaroji napisal/-aCOLONAli ima kdo pri roki SČ letnik 1932, stran 16, v beležki imam zapis:

Kdo je izumil istovne panje?


NAJ ROJI IN MEDI!

Jože
Ko bom kaj v knjižnici brskal po tem letniku, bom to zapisal. Sem mislil, da ima kdo ta letnik doma pri sebi?
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: KDO je izumil listovne panje

OdgovorCOLON # 44247Odgovor cebelaroji
Če Okt 07, 2010 8:34 am

cebelaroji napisal/-aCOLON
cebelaroji napisal/-aCOLONAli ima kdo pri roki SČ letnik 1932, stran 16, v beležki imam zapis:

Kdo je izumil istovne panje?


NAJ ROJI IN MEDI!

Jože
Ko bom kaj v knjižnici brskal po tem letniku, bom to zapisal. Sem mislil, da ima kdo ta letnik doma pri sebi?
---------------------------------------------------------------

Zelo zanimivo, pred kratkim, 5.oktobra sem dobil tole vabilo:

Anton Žnideršič morda ni najslavnejši, je pa zagotovo najpomembnejši slovenski čebelar!

Bliža se 23. Oktober 2010, ko se bo v rojstnem kraju A. Žnideršiča, v Ilirski Bistrici vršil simpozij o življenju in delu tega našega čebelarskega velikana.

Zakaj je Žnideršič za nas brez dvoma najpomembnejši čebelar?
- Ker zadnjih 100 let v Sloveniji naši čebelarji, po obdobju čebelarjenja v panjih z nepremičnim satjem (pri nas v kranjičih), goje čebele skoraj enotno (okoli 95%) v njegovih panjih AŽ, oziroma panjih AŽ sistema.
- Ker je s svojim AŽ panjem, ki ga je pomagal naglo razširiti po Sloveniji z vzgojnim in literarnim delom, vestno nadaljeval uspešno tradicijo čebelarstva v Sloveniji – »deželi umnih čebelarjev«, ki je poleg vzornih pridelav medu v naših klimatsko-pašnih razmerah in gojenja čebel za trg, značilna predvsem po:
- »skladovničnem« čebelarjenju v naših znamenitih čebelnjakih in
- zelo priročnem prevažanju na paše.
V teh pogledih Žnideršič nima konkurence med našimi čebelarskimi velikani!

Zakaj pa ni Žnideršič tudi naš najslavnejši čebelar?
Ker slavo našim čebelarskim velikanom podeljujejo po nekoliko drugačnih kriterijih in so jo že zasedli:
Anton Janša, za njegov, tudi mednarodno priznan vzgojno – literarni doprinos ob koncu obdobja čebelarjenja v panjih z nepremičnim satjem. Čebelarstvu je prispeval za tisti čas zelo pomembne razlage iz biologije čebel in ponudil vrsto koristnih praktičnih napotkov pri čebelarjenju s panji z nepremičnim satjem, (tudi z njegovimi posebnimi panjskimi rešitvami). Vendar njegovih nasvetov in narisanih panjev rojaki, njegovi sodobniki, niso niti dobro poznali (saj niso brali nemško napisanih knjig) in ne upoštevali.

Še pred Žnideršičem sta pri nas uvrščena na tron najslavnejših slovenskih čebelarjev Peter Pavel Glavar in dr. Jože Rihar - ter še vrsta drugih, ki so nesporno zelo zaslužni, vendar brez tako velikega in usodnega pomena za slovensko čebelarsko prakso, kot Žnideršič.

Žnideršiču se očita – potihem in tudi na glas - v prodornih in vplivnih krogih zastopnikov modernega čebelarstva, da je celo največji škodljivec za naše čebelarstvo, ker je »uvedel« AŽ panj, ki zavira pri nas uvedbo svetovno uveljavljenega nakladnega panjskega sistema, ki traja že tudi 100 let in se skoraj nikamor ne premakne. Čemur ni primere v svetu!
Kako naj bi torej tako negativno označen človek bil najslavnejši? Največjega pomena pa mu le ne more nič izbrisati!

Anton Žnideršič – slovenski najpomembnejši čebelar.
Doprsni kip v njegovem rodnem kraju in mestu njegovega uspešnega ter ustvarjalnega čebelarjenja.


Kdo je avtor tega zgornjega zapisa mi zaenkrat ni znano? Ko bo mimo slovesen simpozij, bomo na podlagi le tega in izdane knjige lahko argumentirano komentirali in povedali mogoče še kaj tehtnega. Samo upam lahko, da je v tem novem zborniku o Antonu Žnideršiču, tudi navedeno in argumentirano kdo je kaj dobesedno zapisal. Osebno razpravljam o določeni temi samo na podlagi argumentov.

Naj ROJI in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

dušans
PrispevkovCOLON 735
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 9:30 am
KrajCOLON homec

OdgovorCOLON # 44253Odgovor dušans
Če Okt 07, 2010 10:16 am

Tole manjka:

Strokovni zbornik bomo javnosti predstavili na simpoziju, ki bo 23.10.2010 v Samostanu šolskih sester De Notre Dame v Ilirski Bistrici, s pričetkom ob 8.00 uri.

Vabljeni vsi slovenski čebelarji

Urednica zbornika, mag. Milena Urh

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

uvod k simpoziju o A. Znidersicu

OdgovorCOLON # 44488Odgovor cebelaroji
Po Okt 25, 2010 6:17 am

dušans napisal/-aCOLONTole manjka:

Strokovni zbornik bomo javnosti predstavili na simpoziju, ki bo 23.10.2010 v Samostanu šolskih sester De Notre Dame v Ilirski Bistrici, s pričetkom ob 8.00 uri.

Vabljeni vsi slovenski čebelarji

Urednica zbornika, mag. Milena Urh
-------------------------
Ce je bil kdo tam naj malo poda kratko vsebino tega dogodka!


Naj Roji in medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

je bilo res tako enostavno

OdgovorCOLON # 44528Odgovor cebelaroji
To Okt 26, 2010 11:06 am

mg napisal/-aCOLONListovni panj je konstruiral en zadrt pisar, ki je bil tudi čebelar. Če listam po knjigah, zakaj nebi še po panju. Par deščic (dve pokonc, dve počez) in listovni panj je bil nared.

Tako da varoji lahko rečemo tudi knjižni škrat.
---------------------------
Če bi tako poenostavljeno delali panje bi šlo kar takole,
kot z lego kockami:

KAKO ENOSTAVNO NAREDIŠ AŽ PANJ? VZAMEŠ DVA KRANJIČA IN DAŠ ENEGA NA DRUGEGA. DUNAJSKI PA TAKO DA DAŠ TRI KRANJIČE skupaj.
ALI PA VZAMEŠ DVE LR ALI GJ NAKLADI TER OBRNEŠ ZA 90 STOPINJ IN POSTAVIŠ ENEGA VRH DRUGEGA. LAHKO NAREDIŠ REGALE TAKIH-PO ŽELJI....

Pa ni bilo tako PREPROSTo. Izumiti kaj pomembnega in novega v čebelarstvu ni kar tako. Pogoji za to so nastali ob izdelavi satnice 1858 in nato ob izdelavi točila 1865. Točilo je v bistvu izumil en otrok, ali veš kako?


Naj Roji in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

bostek
Site Admin
PrispevkovCOLON 870
PridruženCOLON Sr Jul 15, 2009 7:31 am
KrajCOLON kozjansko

Re: je bilo res tako enostavno

OdgovorCOLON # 44534Odgovor bostek
To Okt 26, 2010 1:03 pm

cebelaroji napisal/-aCOLONPogoji za to so nastali ob izdelavi satnice 1858 in nato ob izdelavi točila 1865. Točilo je v bistvu izumil en otrok, ali veš kako?

Jože
Ne vem če se navezuje direktno na točilo kot ga poznamo sedaj, ampak naj bi bilo tako, da je nesel sate v košu in začel koš vrteti in videl kako enostavno dobiti med ;)
Učite se teorije, drugače boste ostali celo življenje v praksi pračebelarja (August b. Berlepš)

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 44535Odgovor mg
To Okt 26, 2010 1:19 pm

Izumiti kaj pomembnega in novega v čebelarstvu ni kar tako. Pogoji za to so nastali ob izdelavi satnice 1858 in nato ob izdelavi točila 1865. Točilo je v bistvu izumil en otrok, ali veš kako?


Če je stvar izumil otrok res ni kar tako. Je bilo malo težje, ker še niso poznali legokock. Zdaj je malo bolj jasno zakaj v nekaterih segmentih (če ne vseh) čebelarstva ni repa in glave. Vsi raznorazni iz-um-i so bolj podobni um-o-tvorom. Sploh tisti, ki čebele prilagajajo človeku in sililijo v razne sisteme in tehnologije. Namesto da upoštevajo biologijo čebel in naravne zakonitosti..... .
lep pozdrav

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov