Diskriminatoren odnos ČZS do Petra Dajnka

o zgodovini čebelarjenja

ModeratorCOLON dobje

BUTTON_POST_REPLY
divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

Diskriminatoren odnos ČZS do Petra Dajnka

OdgovorCOLON # 38095Odgovor divji cebelar
Ne Jan 10, 2010 10:43 am

ČZS mi je podarila knjigo "Zbornik prispevkov iz simpozija Grm Novo Mesto 2009", ki je posvečen "liku in delu" Petra Pavla Glavarja". Zbornik je izdala in založila ČZS, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, odgovorna oseba Boštjan NOČ, predsednik ČZS, izdano v 7500 izvodih.

Iz vsebine Zbornika izhaja, da so sodelovali različni avtorji z različnimi temami od katerih jih veliko nima neke neposredne zveze s čebelarskim "likom in delom" Petra P Glavarja, temveč so se avtorji trudili najti tako povezavo, ker so pač na to temo morali nekaj "pametnega " povedati oziroma napisati. Nekaterim je to uspelo bolj nekaterim manj, nekateri so to izrabili za lastno samo promocijo nekateri pa so sploh udarili mimo. Kot kaže tudi v tem primeru cilj pač skoraj vedno opravičuje sredstva.

Nekako bolj razumljivo bi bilo, če bi ČZS davkoplačevalska sredstva porabila za financiranje kakšne strokovne razprave o prispevku Petra P Glavarja v zakladnico slovenskega čebelarskega vedenja in o koristih, ki so jih imeli v njegovem času slovenski čebelarji od njegovega znanja. Tako pa avtorji pišejo o vsem mogočem le o tem skoraj nič. Če v kolofonu kot izdajatelj ne bi bila navedena ČZS, bi bil prepričan, da je ta Zbornik izdala ljubljanska škofija kot pregled razmer v nekem času in Dolenjskem prostoru v katerem je živel duhovnik Peter P Glavar, ki je bil slučajno tudi čebelar.

Slovenski čebelarji, razen Dolenjcev, vse tja do polovice petdesetih let prejšnjega stoletja pojma niso imeli, da se je nekoč tam nekje na Dolenjskem nek duhovnik po imenu Peter P Glavar ukvarjal s čebelarstvom in si delal zapiske ter pri svojem čebelarjenju prišel do zanimivih in za čebelarstvo koristnih zaključkov. Ko je njegovo znanje zagledalo luč sveta in začelo počasi curljati med slovenske čebelarje, je bilo v glavnem že velikokrat preseženo in zastarelo in je imelo le še "neko zgodovinsko vrednost" in zelo malo praktično uporabne.

Če si dovolim malo zlobe, potem bi dolenjskim in gorenjskim čebelarskim kolegom svetoval naj se za božjo voljo enkrat že zmenijo kdo je "glaven". Je to Anton Janša ali je to Peter P Glavar ? In mogoče bi bilo celo najbolj prav, da se ČZS preimenuje v Čebelarsko zvezo Ljubljanske krajine, ker je v "slovenskem ??" čebelarstvu tako edino pomembno kaj se dogaja v tem prostoru. Tako včeraj kot danes. To kar se je v zgodovini in tudi danes na področju čebelarstva dogajalo v drugih delih Slovenije je nepomembno in ni vredno prav nobene resne pozornosti ne funkcionarjev ČZS in ne slovenske stroke.

Že nekaj časa se nekateri krogi močno trudijo iz Petra P Glavarja narediti glavno svetniško ikono slovenskega čebelarstva in pri tem namerno zamolčujejo vsa druga velika imena tistega zgodovinskega časa. Ker Antona Janše ne morejo kar tako potlačiti, so ga pač s svojimi aktivnostmi in agresivnim povzdigovanjem " lika in dela" Petra P Glavarja uspeli postaviti le v njegovo senco.

So pa cenjeni gospodje iz slovenske čebelarske zavesti skoraj uspeli izbrisati vlogo in pomen Petra Dajnka, tudi duhovnika ( to je pomembno navesti, da se novodobnim slovenskim čebelarskim ideologom ne bi slučajno kje zapisalo, da je bil pa Dajnko zadrti komunist in trdi rdečkar, ki ga je dobro kar najhitreje pozabiti ), rojenega v letu 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni in umrlega leta 1873 v Veliki Nedelji. In prav Peter Dajnko je storil to kar ni storil ne Anton Janša in še manj Peter P Glavar. Že davnega leta 1831 je namreč napisal prvi, v slovenskem jeziku spisan, čebelarski priročnik "ČELARSTVO", ga dal natisniti in je tudi sam poskrbel, da je priročnik prišel med čebelarje, ki so ga lahko koristno uporabili pri svojem delu s čebelami. Tega ni storil nobeden od prej navedenih slovenskih uradno zapovedanih čebelarskih ikon starega časa, temveč edino Peter Dajnko.

Pa vendar se tega vzhodnoštajerskega pesnika, pisatelja, jezikoslovca ter velikega čebelarskega praktika, teoretika in ljudskega učitelja čebelarjenja že desetletja namerno zamolčuje in se mu ne prizna mesta ter vloge, ki jo nedvomno ima v zgodovinskem razvoju slovenskega čebelarstva. Velik pomen se daje in se poveličuje neke zaprašene zapiske ležeče in pozabljene na nekem podstrešju, ne prizna pa se pomena in vloge čebelarskemu priročniku, ki je iz tiskarne leta 1831 v slovenskem jeziku odromal naravnost med preproste kmečke ljudi takratnega slovenskega podeželja. Ta Dajnkov priročnik ni imel zelo pomembne vloge le na področju posodobitve takrat zelo zaostalega načina čebelarjenja, temveč je imel tudi vlogo ohranjanja slovenskega jezika v takratnih pogojih agresivnega ponemčevanja na vzhodno štajerskem in obujanja narodne zavesti. In današnjim velmožem slovenske čebelarske organizacije ter tistim, ki se imajo za slovensko čebelarsko stroko, vsa ta neizpodbitna zgodovinska dejstva ne pomenijo veliko, ker Peter Dajnko pač ni bil rojen v Ljubljanski krajini, pa še z blaženim Martinom Slomškom baje ni bil v najboljših odnosih. Lahko v tej zadnji domnevni okoliščini iščemo razloge za njegovo agresivno zamolčanje ??

Vendar se bo o Petru Dajnku še govorilo in pisalo, ne glede kaj bodo počeli in za kaj si bodo vse še prizadevali uradni slovenski čebelarski ideologi. Vse tako dolgo dokler se ta zgodovinska krivica ne odpravi in se mu ne prizna mesto ter vloga, ki mu jo je odredila zgodovina in ne neki ozko lokalno zavrti umi.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Dajnko

OdgovorCOLON # 40091Odgovor cebelaroji
Po Mar 08, 2010 3:05 pm

Jaz menim, da je Dajnko kar v redu oseba in ga ne bomo nic zamolčevali. Vsak je vreden spomina, vendar naj se hvali s svojimi pozitivnbimi deli. To kar divji čebelar piše ne bom dobesedno kritiziral kot posamezne navedbe. Opredelil se bom pa do Petra Dajnka, ki je sigurno vreden vse pozornosti slovenske javnosti. V bistvu ga sploh ne poznamo po tej čebelarski strani. So pa zgodovinska dejstva glede njegovih knjig, ker je on pisal za takoimenovano Ilirstvo, kar pa ni bilo všeč mnogim Kranjcem in Čbeličarjem na Koroškem. Ni pa še vse dokončno to kar je sedaj v knjigah,kar trdi g.Toporišič, ker od Kastelica do danes je preteklo samo 160 let, kar ni tako dolga doba. Ljudska govorica se bo še vedno oblikovala v prihodnosti in ta bo pokazala ali je bila pot dosedanjega knjižnega jezika dovolj široko in pravilno zasnovana. Tudi rajnkega Kopitarja pa Miklošiča in Navratila, pa še koga, bomo poklicali na pomoč v teh zadevah. Da pa Glavar ni mogel tiskati knjige ne drži, ker, če je bil sposoben prodajati vino na Goriško, kjer je bilo itak vinogradništvo zelo razvito, pove svoje. Glavar je po moje želel vse dobro tej svoji knjigi, vendar tega ni nobeden takoj podprl. Zaupal jo je nepravim ljudem.
V tem času je umrla tudi cesarica Marija Terezija in nato še Glavar. Če ne bi zbolel, bi se on siguren sem pobrigal, da bi izdal v slovenskem jeziku to zelo dopolnjeno Janševo knjigo. Ampak, slučaj je hotel, da se je njegov ropkopis tudi našel in tega moramo biti vsi veseli. Tako imamo tudi Glavarjev rokopis obelodanjen za vse čase.
Dajnko je pa videl te stvari po svoje in pod vplivom tedanjega časa je zasnoval to svoje delo in je to prav storil. Kdo bi pa razumel krajnščino ali koroščino v Prekmurju. Prekmurci so lahko zelo ponosni na svo dialekt, saj je ta njihova vez pričuje za najstarejše slovenske korenine.Jaz sem mu hvaležen tudi za to, ker tudi od njega lahko veliko zvem o čebelarjenju v panonskem svetu, kjer je drugačno kot pa v Alpah, kjer sploh nimajo avtohtone čebele kot si to sploh lahko samo domišljajo,je zelo hibridizirana, žal je tako.
Tudi Hrvati so lahko lastniki te vrste čebel in kdor je kdaj pogledal Riharjevo knjigo, tudi on o tem piše, celo do Makedonije gre.

Toliko zaenkrat in
NAJ ROJI in Medi!
Jože :D
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 40100Odgovor Kočevski med-ved
Po Mar 08, 2010 5:19 pm

No Jože pa si se le opogumil in nam naložil nekaj znanja o naših velikanih.
Lp
LP
Koèevski med-ved

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Ne gre za pogum

OdgovorCOLON # 40393Odgovor cebelaroji
Po Mar 15, 2010 10:50 am

Tukaj gre za dejstva, kdo, kdaj, itd..........Čebelarji še vedno mislijo, da oni uravnavajo čebelno življenje. Ko pa začnejo malo z več znanja zajemati iz življenja čebel, kmalu ugotovijo, da se mora čebela stalno prilagajati njim, njihovim panjem, postopkom, tujim snovem; kar se dogaja že več kot 100 let. Kam pelje ta neprava smer?
Odgovori so vse bolj na dlani...
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

DAJNKO in prva knjiga

OdgovorCOLON # 45236Odgovor cebelaroji
Ne Dec 05, 2010 10:15 pm

Kočevski med-ved napisal/-aCOLONNo Jože pa si se le opogumil in nam naložil nekaj znanja o naših velikanih.
Lp
---------------------Peter Dajnko avtor prve knjige o čebelarstvu, napisane v slo

Niedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celo zapušena ino ne s tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži.

S to kritično mislijo začenja Peter DAJNKO svoj predgovor, napisan 20. avgusta 1830 v Radgoni, v knjigi, ki je izšla leta 1831, z naslovom Čelarstvo (ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina, prava ino gotova vodba, kak se naj ležej ino naj bolše dajo čele rediti na dosegnenje naj vekšega haska ino veselja, KNIGA za vse čelne prijatele vsakega strana, kero je iz naj vedneših mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgon).

Peter DAJNKO se je rodil 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, umrl pa je 22. februarja 1873 v Veliki Nedelji. Izhaja iz kmečke družine, gimnazijo je obiskoval v Mariboru, teologijo je študiral v Gradcu in bil leta 1813 posvečen v duhovnika. Kot župnik, dekan in okrožni šolski nadzornik je služboval v Gornji Radgoni in pri Veliki Nedelji.
Velja za najplodovitejšega štajerskega pisca tedanje dobe. Kot najzanimivejši in poleg slovnice nadvse izvirni deli dr. Bernard Rajh poudarja zbirko narodnih pesmi Posvetne pesmi iz leta 1827 in poljudno strokovni čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831.

V svoji strokovni oceni Čelarstva je dr. Janez Poklukar med drugim zapisal: Peter Dajnko je izdal svoje Čelarstvo v letu 1831, ko še niso poznali premičnega satja, točil, čebelje pasme še niso bile določene. Tudi trgovine s čebelami še ni bilo. Prav tako je bilo zelo pomanjkljivo znanje o boleznih čebel.
Na avtorjevo nesrečo je delo obtičalo v senci Goličnikovega prevoda Janševega dela Popolni nauk o čebelarstvu (1792). V času pred pomladjo narodov je bilo Dajnkovo Čelarstvo prisilno pozabljeno tudi iz političnih vzrokov ter odrinjeno zaradi svojega samosvojega vzhodnoslovenskega jezika.
Pozaba tega Dajnkovega dela se je nadaljevala v prvi polovici 20. stoletja. Takrat Čelarstva niso poznali ali pa so ga namenoma izrinili iz slovenske čebelarske zavesti kot nekaj nerazumljivega in neprimernega za moderno čebelarstvo.
In potem dr. Poklukar nadaljuje: S presenečenjem lahko ugotovimo, da je Dajnkovo Čelarstvo močno aktualno tudi danes in da bo tako tudi v prihodnosti. In svojo strokovno oceno konča takole: Vsekakor lahko čebelarji v Dajnkovem čebelarskem priročniku najdemo številne ideje za praktične rešitve nastalih problemov pri čebeljih družinah, predvsem pri čebelah v nakladnih panjih.

Dajnkovo Čelarstvo je razdeljeno na šest poglavij in razčlenjeno na 500 vprašanj in odgovorov. To priča o veliki preglednosti vsebine, s čimer je Dajnko želel kar najbolj olajšati uporabo priročnika bralcem. Poglavja je razdelil zelo pregledno. Najprej je obravnaval biologijo in navade čebel; v drugem poglavju je opisal čebelja bivališča ter orodja, ki jih potrebujemo pri čebelarjenju oziroma so jih potrebovali takrat; v tretjem je opisal, kako naselimo čebeljo družino in jo potem primerno oskrbujemo; v četrtem nas pouči o razmnoževanju čebel; v petem opisuje čebelarjeva opravila skozi vse leto; šesto poglavje pa vsebuje natančne napotke o ravnanju z medom in voskom.
Zavedal se je pomena svojega dela, in ker je poznal razmere v čebelarstvu na območju Prlekije in Slovenskih goric, mu je bilo veliko do tega, da s svojim priročnikom temeljito spremeni način čebelarjenja in tako pripomore k temu, da bi njegovi rojaki začeli uporabljati bolj humane metode pri pridobivanju medu ter povečali pridobitnost čelne reje.
To nam potrjuje že sam začetek priročnika, saj Dajnko svoj uvod začne z vprašanjem: 1. Vu čemi obstoji čelna reja? in odgovorom: Vu strežbi ino reditbi čel, naj bi se od njih, keliko mogočno, veliki prid ino hasek dobival ino človeka veseluval.

To kratko in skromno predstavitev Čelarstava končajmo s 500. vprašanjem: K čemi pa so gomole, kere si is prešanih voščenic, trošin ino satovnic natisnemo? in odgovorom: Mi jemlemo nje za glodanje hižnih reči, za flastre, za kadenje pri dravnatih ino drugih boleznih. Tudi nje v ocet ino žganico namočene vežemo živini na izveržene ali previnjene telne vude ino stiske. Tudi je dobro z njimi otečene telne strane kaditi.

Številni si še dandanes postavljajo vprašanje, ali je Dajnko poznal Janševa dela. Enotnega odgovora ni. Sam menim, da bi na to vprašanje lahko odgovorila temeljita strokovna analiza tako Dajnkovih kot Janševih del. In če bi ta odgovor tudi poznali, se pomen Dajnka in njegovega dela ne bi prav nič spremenil. Janševa dela so bila v tistem času pisana v nemščini, in ker knjige tedaj niso bile tako razširjena dobrina, kot so dandanes, so bile preprostim ljudem Prlekije in še posebej Slovenskih goric zelo nedostopne. Čelarstvo pa je Dajnko napisal v slovenskem jeziku, ga objavil in tudi poskrbel, da je bilo razširjeno med ljudi.

France Novak z Znanstveno-raziskovalnega centra pri SAZU v Ljubljani svoj prispevek v Dajnkovem zborniku (simpozij v Gornji Radgoni, 1997) z naslovom Dajnkovo čebelarsko izrazje konča takole: Za konec lahko rečemo, da je Dajnko naredil veliko dejanje za slovensko čebelarsko izrazje. Čeprav je izhajal iz pokrajine, v kateri se je rodil, v kateri je deloval in katere jezik je v znatni meri upošteval tudi v knjižnem jeziku, ni zanemaril skupnega slovenskega jezikovnega interesa. Cela vrsta izrazov kaže, da je pospeševal tudi skupna slovenska prizadevanja.

Upam, da je ta prispevek le začetek predstavitve Petra Dajnka in njegovega Čelarstva širši slovenski čebelarski javnosti. Razlogov za to, zakaj o Dajnku do zdaj ni bilo veliko napisanega, je več in jih tukaj ne nameravam povzemati. Omenim naj le dva, za katera nekateri menijo, da sta bila ključna za Dajnkovo zamolčanje. Prvi vzrok naj bi bila njegova vloga v znani črkarski pravdi, drugi pa njegov spor s Slomškom. Naj bo tako ali drugače, dandanes je treba to preseči in Dajnku priznati mesto ob Antonu Janši, saj sta v tistem času oba veliko storila za razvoj in napredek slovenskega čebelarstva. Vsi slovenski čebelarji smo danes dediči njunega izročila. Predvsem čebelarji v Prlekiji in Slovenskih goricah moramo biti ponosni na Petra Dajnka, ljudskega učitelja na področju čebelarstva, dušnega pastirja Gornje Radgone in Velike Nedelje, narodnega buditelja, pisatelja in pesnika ter zbiratelja narodnega kulturnega blaga. Tega smo se zavedali tudi v Gornji Radgoni. Na mojo pobudo je občinski svet leta 2001 zagotovil sredstva za izdajo ponatisa Čelarstva, ki je še istega leta izšlo v 500 izvodih.

Čele so mojo bogastvo ino veselje


Pripravil: Drago HORVAT
ČD Negova
-----------------------------------

Še enkrat o tem našem čebelarskem velikanu. Na zgornji članek sem slučajno naletel in ga tukaj postavljam gor, da se tudi to ne pozabi, saj je vredno razmisleka.

Iz tega članka navajam tole:
Številni si še dandanes postavljajo vprašanje, ali je Dajnko poznal Janševa dela. Enotnega odgovora ni. Sam menim, da bi na to vprašanje lahko odgovorila temeljita strokovna analiza tako Dajnkovih kot Janševih del. In če bi ta odgovor tudi poznali, se pomen Dajnka in njegovega dela ne bi prav nič spremenil. Janševa dela so bila v tistem času pisana v nemščini, in ker knjige tedaj niso bile tako razširjena dobrina, kot so dandanes, so bile preprostim ljudem Prlekije in še posebej Slovenskih goric zelo nedostopne. Čelarstvo pa je Dajnko napisal v slovenskem jeziku, ga objavil in tudi poskrbel, da je bilo razširjeno med ljudi.
------------------------------------------------------------------

Peter Dajnko ( 1787-1873)je naqjbrž poznal Janševa dela. saj so jih poznali vsi, ker so jih morali poznati, saj je bil Janša učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Iz zapisanega teksta se vidi, da je hotel Dajnko skriti vsako povezavo z Janševim tekstom. izgleda z določenim namenom. Zdi se mi tudi, da je Dajnko hotel temeljito zapisati čimveč besed.Tak izobraženec ni mogel ne poznati Janševe knjige.
Dajnko je omenil v predgovoru " Čelarstvo 1831"( Radgona 1830) le nekega G. Knausa, ta je čebelaril v koših.
Res, Dajnko je napisal najbolj temeljito delo iz čebelarstva, ima kar 500 točk odgovorov.
Zapisane besede so veliko bogastvo za vse nas.

Naj Roji in medi!
Jože

Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: DAJNKO in prva knjiga

OdgovorCOLON # 45587Odgovor cebelaroji
Pe Dec 31, 2010 11:00 pm

In potem dr. Poklukar nadaljuje: S presenečenjem lahko ugotovimo, da je Dajnkovo Čelarstvo močno aktualno tudi danes in da bo tako tudi v prihodnosti. In svojo strokovno oceno konča takole: Vsekakor lahko čebelarji v Dajnkovem čebelarskem priročniku najdemo številne ideje za praktične rešitve nastalih problemov pri čebeljih družinah, predvsem pri čebelah v nakladnih panjih.


-----------------------------------

Peter Dajnko ( 1787-1873)je naqjbrž poznal Janševa dela. saj so jih poznali vsi, ker so jih morali poznati, saj je bil Janša učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Iz zapisanega teksta se vidi, da je hotel Dajnko skriti vsako povezavo z Janševim tekstom. izgleda z določenim namenom. Zdi se mi tudi, da je Dajnko hotel temeljito zapisati čimveč besed.Tak izobraženec ni mogel ne poznati Janševe knjige.
Dajnko je omenil v predgovoru " Čelarstvo 1831"( Radgona 1830) le nekega G. Knausa, ta je čebelaril v koših.
Res, Dajnko je napisal najbolj temeljito delo iz čebelarstva, ima kar 500 točk odgovorov.
Zapisane besede so veliko bogastvo za vse nas.
-------------------------------

NAŠEL SEM TOLE TRDITEV IZ LETA 1879

Anton Janža,
mladi slovenski kmet,

ces. kralj, profesor čebelarstva na Dunaj i.
Zgodovinska črtica.
Da je nas J a n za čebelarstvo učil na Dunaji, je
zel6 znana stvar, — k e d a j in k a k o pa je prišel tje
za učitelja čebelarstva, je manj znano, zato gotovo vatrežemo
mnogim našim citateljem, ako jim to na kratko
povemo po popisu, ki ga o zgodovini čebeloreje na Kranjskem
nahajamo v poslednjem listu dunajske „Landw.
Zeitg." od pl. Radicsa.

A n t o n J a n ž a, leta 1741. v R o d n a h blizo Radoljice
na Gorenskem rojen , je po vsem Slovenskem,
kjer se naši kmetje od nekdaj radi s debelorejo pečajo,
slovel tako, da je pri goapoakah veljal za prvega izvedenca
v čebelarstvu in da je celo cesarica Marija Terezija,
katera je s posebno ljubeznijo skrbela za napredek
kmetijstva in pod katero se je ustanovila naša kmetijska
družba, izvedela njegovo sUvo.
Poklicala je leta 1769. našega A n t o n a , takrat
28 let starega, na Dunaj z naukaaom, naj začne u č i ti
čebelarstvo ter mu zato šolo prepustila najprej cesarski
vrt „ A u g a r t e n " , pozneje pa vrt v Bel ve de ru.

J a n ž a prišedši na Dunaj ni ne besedice znal
nemški in je v nemškem Dunaji začel čebelorejo predavati
v slovenskem, maternem svojem jeziku. Kako
to? Na strani je imel nemškega jezika zmožnega rojaka
Kranjca, ki je učencem Janževim slovenski govor tolmačil
v nemško besedo toliko časa, da je J a u ž a sam
mogel podučevati učence svoje v nemškem jeziku, in
to, kar je učil, s pomočjo B l a ž a K u m e r d e j a spisal
v nemškem jeziku.
Leta 1770. uže je J a n ž a postal pravi c e s a r s ki
k r a l j e v i p r o f e s o r in kmalu potem je v nemškem
jeziku pod naslovom: „Kleine Abhandlung liber das
Šchwarmen der Bieneu" na svitlo dal poduk o r o j e n ji
č e b e l , s katerim si je pridobil veliko hvalo tadanjih
eebelorejcev.
Do izdanja cele knjige o čebelarstvu pa ni prišel
J a n ž a , kajti 1. 1774. je umrl, ne še polnih 33 let star.
Njegove spise v čebelarstvu je potem na svitlo dal
njegov naslednik, prof. Jožef Miin z b e r g , leta 1775.
pod naslovom: „De3 Anton Janscha sel. sehr erfahrenen
Bienenwirthes und kais. konigl. Lehrers der Bienenzucht
zu Wien, hinterlassene voilstaadige Lehre von
der Bienenzucht". To nemško knjigo^je leta 1792. pos
l o v e n i l župnik J. G o l i č n i k na Stajarskem. Nemško
knjigo pa v d r u g e m natisu je v Levovu 1. 1807.
na svitlo spravil Kranjec M a r t i n K u r a l t.
Na podlagi J a n ž e v e g a čebelarstva je D a i n k o,
kaplan v Radgonu na Stajarskem, leta 1831. v Gradcu
na svitlo dal „ C e b e l a r s t v o'4 itd. —

To so zanimive zgodovinske črtice o našem rojaku,
ki je redko čast dosegel, da je kot m l a d k m e t prišel
za u c e n i k a čebelarstva na Dunaj, kjer je s s l o v e n s
k im j e z i k o m Nemce učil čebelarstva.
Vredno bi bilo, da bi bili leta 1869. Slovenci ob
hajali stoletnico v spomin slavnemu Antonu J a n ž i . —
Naj te vrstice nameatujejo zamujeno!

Kmetijske in rokodelske novice 1879




Naj Roji in medi!
Jože

[/quote]
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov