ROJENJE ČEBEL

Teme s področja biologije čebel

ModeratorCOLON Janko

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

ROJENJE ČEBEL

OdgovorCOLON # 41269Odgovor cebelaroji
Pe Apr 30, 2010 7:40 am

Tema, ki je bila v pretklosti premalo spoštovana,v glavnem, saj so mnogi avtorji govorili, kako naj preprečujemo rojenje...itd.

V bodočnosti bomo trdili podobno tako kot naši predniki: P.P. Glavar itd, čebele na tudi rojijo!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Uporabniški avatar
Jaka Gašper
PrispevkovCOLON 111
PridruženCOLON Po Mar 06, 2006 9:05 pm

OdgovorCOLON # 41273Odgovor Jaka Gašper
Pe Apr 30, 2010 10:54 am

Definitivno, saj je le to tisto pravo naravno razmnoževanje čebel...Glede na starost čebele in njeno prilagajanje čez zgodovino , smo jo ljudje praktično pohodili v zadnjih par stoletjih.. Kar pa gotovo vpliva le negativno.

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41277Odgovor davca
Pe Apr 30, 2010 4:45 pm

Zdi se, da je rojenje čebel res potrebno: po eni strani zato, ker je čebelam prirojeno in na ta način obnavljajo in številčno širijo svoje družine, po drugi strani pa nam rojenje pomaga oklestiti varoje s čebel (suhe čebele tretiramo s sredstvi, ki so na razpolago, da varoje odpadejo). Menim celo, da bo rojenje čebel šlo na roko "naravnim" čebelarjem, ki so ubrali svojo "Novo" pot, kajti to bo poglavitni dejavnik za ohranitev in obnavljanje njihovih čebeljih družin.
V letu 2009 smo širili naše čebelarstvo izključno z roji. Fantastično! Čebele so lepo preživele zimo, še od lanskega poletja nam je od teh rojev ostalo veliko lepega deviškega satja in brez muke smo pridobili kup mladih matic.

Kupila sem tudi knjižico Anton Janša o rojenju čebel, ki jo je iz angleščine prevedla Darja Teran in uredil Jože Šimenc. Knjižica je zanimiva in do neke mere aktualna za vsakega čebelarja.
LP
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41278Odgovor davca
Pe Apr 30, 2010 5:21 pm

........ in z rojenjem si čebele poiščejo novo, čisto in neokuženo domovanje ...........
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 41279Odgovor cebelar_novinec
Pe Apr 30, 2010 6:43 pm

davca napisal/-aCOLON Menim celo, da bo rojenje čebel šlo na roko "naravnim" čebelarjem, ki so ubrali svojo "Novo" pot, kajti to bo poglavitni dejavnik za ohranitev in obnavljanje njihovih čebeljih družin.
Kdaj ga boste nehal srat ? Koliko let mora minit ?

Poglavitni dejavnik so zdrave, site in srečne čebele. Z rojenjem bomo pa kaj zaslužili in širili svoja čebelarstva. Še kar vam ne gre v glavo ;)
Letos kot vidim so kar iskane družine za obnovitev čebelnjakov. Začuda je med temi le malo ali pa noben "naravni/h čebelar/jev".
Ti Davca pa kar drsaš po "starem", tako med vrsticami subliminirano haha ;) Otročje.....

Ko prebiram kaj vse počnejo čebelarji spomladi...odpažanje, odspužvanje, futranje...ajej... no ja... vsakemu svoje a ne.

Treba se je zavedat, da je rojenje čebel naraven in očitno proces, ki ga čebele potrebujejo. V tistem trenutku ko čebele rojijo so najbolj srečne. To je to....
O tem, da z rojenjem čebele tudi uravnavajo število varoje pa je tudi napisanega veliko. Nobena znanost...

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41280Odgovor davca
Pe Apr 30, 2010 6:50 pm

Čebelar novinec, kaj se kar naprej jeziš? Pa me ja nisi dobil na piko!? Kar se mene tiče, sem tudi za čimbolj naravno čebelarjenje s čim manj kemikalijami.
A potem rojenje na vaši "Novi" poti ni en izmed načinov, kako se znebiti varoje? Čebele so srečne tudi, če nimajo varoje. Kar se pa malih čebelic tiče, pa imajo tudi krajše noge kot velike čebele in si bodo težko spraskale varojo s hrbta - razen, če novopečeni čebelarji na "Novi" poti nimajo majhnih čebelic z dolgimi nogami.
Pa ne mi reči, da vi čebel ne futrate s cukrom.
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 41282Odgovor cebelar_novinec
Pe Apr 30, 2010 7:17 pm

Kar naprej ? Nebuloze pišeš....

Lej boli me. Ti kar pisari po svoje. Spreminjaš temo.... tole si napisala :
Menim celo, da bo rojenje čebel šlo na roko "naravnim" čebelarjem, ki so ubrali svojo "Novo" pot, kajti to bo poglavitni dejavnik za ohranitev in obnavljanje njihovih čebeljih družin.
Pisarije brezveze in se že na daleč vidi da pojma nimaš. Potem pa še od nožic začneš bluzit, pozabiš pa na debel trebuh pa na cvetove, ki jih bajsa niti doseže ne. Debeli ljudje imajo vse možne zdravstvene težave. V povprečju mnogo več kot ljudje z normalno postavo. Jebeš to, da ima dolge roke in se "lahko" takne tal, če pa se ne more zarad hrbtenice, ki nosi 150 kil.

Jaz nimam čebel na malih celicah. Imam jih na naravnem satju. Velike, male, srednje. Vse živo dobiš. Postrani, počez, naravnost. Kratke ali dolge noge.... te stvari me že od davno sploh ne zanimajo več. Zanima me samo 5cm venec medu in njihovo veselo brenčanje. Prezimile so na 10 satih in se od tam premaknile niso. Porabile so od oka manj kot 10kg čez zimo. Dve družini sem že prodal. Roji še pridejo. Vse so preživele razen GJ drekastega panja. V GJ jih sedaj "silim" v zgornjo naklado. Nekako nočejo. Dosti jim je tista ena naklada in globoka podnica ( zakaj se že to rabi haha ? ) :D Ko jih tako gledam, ti dajo mislit kaj vse jim počnemo. GJ panj gre proč. Eno naklado sem že prefarbal in dal letvice gor. Bo ratal kar TBH :P

Včeraj sem vse odprl. Me je pohlepa pognala, da jim dam po nekaj praznih letvic, da mi nanesejo par kil tele ogrščice. Nekaj sem že porezal ven, da se posladkam s tem še vročim medom ( ne tistim skurjenim pred pakiranjem if you know what I mean ;) ).
Deviškega satja že ogromno in polno nektarja noter. Čudno kako lepo gredo na stran gradit...gor pa nočejo it. Go figure.... no ja, res je, da ne znam ravno manipulirat s čebelarsko opremo a ne....V čebelarskih knjigah sem podrobno v povprečju prebral v vsaki le tistih pet strani, ki se dejansko s čebelami ukvarjajo. Ostalih 495 je ponavadi bolj kaj vse moraš met in kdaj in kako moraš kaj naredit. S čebelarmi se mojstri in očetje čebelarstva niti ne ukvarjajo....

Je več poti. Lahko je simple al pa komplicirano. Kakor se kdo odloči.

Varoja...s tem se sploh ne ukvarjam več zato me niti male in velike nožice ne zanimajo.
Imel bom enega ali dva kontrolna panja s tisto mrežasto podnico in poleti malo po celicah pokukal kako izgleda in to je to. Ukrepal PO POTREBI. Nič paušalno. Menda ne misliš, da pa mi, ki čebelarimo naravno kar pustimo čebele da pomrejo, če je okuženost z varojo prevelika in potem obnavljamo z roji ? Si tu ciljala s prispevkom, ki sem ga citiral ? Nope.... pa kaj bi ti razlagal....

To ti je ta nova pot Davca, ki je ti ne razumeš in ki bo priskrbela zmeraj frišne družine spomladi za vse mojstre in "očete" čebelarstva, ki danes klicarijo naokoli kje je kaka družina za prodat.

Ti pa boš še čez 5 let drsala enako kot si dve leti nazaj in danes. Vzorec je vtisnjen, tu pomoči na žalost ni.

Rojit pa vsem pustit.


Pozdrav iz TBH

Slika

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41284Odgovor davca
Pe Apr 30, 2010 7:44 pm

Ja, dobro si me prečital, Čebelar novinec!!!!!!!

Opravičujem se vsem čebelarjem, ker smo nekateri popackali zanimivo in potrebno temo o rojenju čebel.
LP
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 41290Odgovor cebelar_novinec
Pe Apr 30, 2010 8:18 pm

Ja, drugič ne izzivaj z nekimi "subliminiranimi" sporočili ;)

A si se samo narobe izrazila ? In zakaj se opravičuješ ?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

ROJENJE ČEBEL

OdgovorCOLON # 41294Odgovor cebelaroji
So Maj 01, 2010 10:01 am

ROJENJE ČEBEL

pisanje o tem je kar zahtevna reč. Namig bi dal,ne pa nasvet , da je potrebno stvar glede rojenja vzeti potrpežljivo, ker kot vidimo, je stvar dobila resne posledice šele z varozo, prav ta nam je "malo" odprla oči, da je nekaj narobe z dosedanjim načinom čebelarjenja.
Ko sem opazoval pred 10 leti in več, so v enem čebelnjaku večinoma najprej propadle družine v AŽ panjih in na koncu tudi v koših, to mi je dalo dodatnega razmisleka.
Da pa stvar res ni tako enostavna, naj navedem večkrat ponovljeno, da sem najmanj enajst let (11) imel čebelno družino v LR panju brez zdravljenja varoze in brez zamenjave satnic ali satja vseh 11 let. Ta je bila najmočnejša od vseh v mojem čebelnjaku in v vsem okolišu. V najhujši suši je dala ta družina v času Apimondie 2003 okoli 80 kg medu. Trditve drugih čebelarjev in teorije so eno, praksa pa postavi vse na pravo mesto.
kakor sem že omenil vse to ni tako enostavno.
Kakor sem omenil, je raziskovanje in pisanje o tem zahtevna reč. Zakaj? Najprej naj navedem, da nam za ugotovitve pri eni družini vzame čas ne samo obdobje enega leta, ampak po moje tudi več let, tu mislim samo na eno čebelno družino ki smo si jo izbrali za ta namen.
Pred nekaj leti sem pomagal Ivanu Jurkoviču, da je ime GJ panj postalo znano v celotnem slovenskem prostoru. Kakor vidim, ima GJ nakladne panje kar precej čebelarjev, saj so kompatibilni z najbolj uveljavljenim AŽ panjem. To je bila res inovacija zadnjih 50 let.
Eden na tej strani pravi, da je možno zelo enostavno spremeniti Gj panj z letvicami. Jaz temu pravim, PALIČASTI PANJ, zakaj?, zato, ker so bili prvotno v tej obliki palic,so bile ročno izdelane, sedanje letvice so pa strojne izdelave letvice.
Tako je možno vsakemu panju spremeniti okvirje, če to želimo. Tudi pri AŽ panju lahko, samo, da moramo narediti bočno varianto.
Jaz sem naredil varianto JANŠEVEGA panja, ki jo vidite na sliki v prevedeni njegovi knjigi O ROJENJU ČEBEL.
Ampak, glej ga šmenta, če pregledujem malo še druge čebelarje v preteklosti, se najdejo ravno podobne stvari, kakor jih mi delamo sedaj. Pa poglejmo PORENTOV panj iz leta okoli leta 1873. Torej nič novega nismo ugotovili, v bistvu ne.
Ko se je začel prehod iz starega-tradicionalnega čebelarjenja na novo izumljene prenosne okvirje in satnice, so imeli podobne težave s prehodom, podobne kot mi sedaj, ko hočemo iti na naravno čebelarjenje. Ali ni to zanimivo in ali nam je sedaj kaj bolj jasno kako naprej?
Jože
[/u]
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 41295Odgovor cebelar_novinec
So Maj 01, 2010 10:43 am

Letvičarji, paličarji .... že stari grki so jih poznali...

Slika

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 41297Odgovor cebelaroji
So Maj 01, 2010 3:15 pm

Res je, tudi Grki,
natančno rečeno iz sredozemske Krete je ta panj na sliki. Grki so bili bolj omikani in so si naredili letvice, afričani pa ne, saj imajo še dandanes take palične panje. Zato jim tudi Angleži pravijo TBH-top bar hive, bar pomeni palica, drog.
Pri nas pa se je tak panj pojavil šele okoli 1860, po Dzierzonu. Naši predniki so imeli lesene panje, ule, truge itd, ki so imeli snemljivo vrhnjo ploščo, podobno kot jih imajo nakladni panji še danes, samo da so imele vrhnje plošče izgrajeno satje. V bistvu imamo marskaj že doma, samo to je treba vzeti zares.

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelar_novinec
PrispevkovCOLON 1006
PridruženCOLON Če Jun 14, 2007 8:08 pm

OdgovorCOLON # 41299Odgovor cebelar_novinec
So Maj 01, 2010 5:07 pm

TBH panje so popularizirali po Keniji in Tanzaniji ameriški marinci. Reče se jim tako zato, ker imajo samo zgornjo letvico - top bar in ne okvirjev. TBH panj je v bistvu "moderen" panj, panj s premičnim satjem. Afričani so z njim prišli v stik par desetletij nazaj....

Več o čebelarstvu v Afriki : http://www.fao.org/docrep/t0104e/T0104E ... al%20hives

Nekaj podobnega so tradicionalni panji v Afriki kot so jih imeli in v njih čebelarili naši predniki ;)

bostek
Site Admin
PrispevkovCOLON 870
PridruženCOLON Sr Jul 15, 2009 7:31 am
KrajCOLON kozjansko

OdgovorCOLON # 41345Odgovor bostek
Po Maj 03, 2010 7:16 am

Teden nazaj sem pobral roj in ga spravil v panj. Še prej sem ga malo pustil v kleti. Sedaj pa me zanima kako naprej z rojem? Sedaj že lepo nosijo cvetni prah, gradijo in potem verjetno ni potrebe po kakšnem dodatnem krmljenju? Kaj pa če je več dni slabo vreme? Ker zalog še verjetno ni kaj veliko. Hvala
Učite se teorije, drugače boste ostali celo življenje v praksi pračebelarja (August b. Berlepš)

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 41346Odgovor Kočevski med-ved
Po Maj 03, 2010 8:01 am

Bostek, mi navadni čebelarji damo roju, kateri dela ob slabem vremenu kak liter sladkorne raztopine. Če ne, bo nehal graditi.
Lp
LP
Koèevski med-ved

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41370Odgovor davca
To Maj 04, 2010 7:16 am

Naše čebelarstvo širimo z roji v 2/3 LR nakladah (9 satarjih). Vsakemu roju, ki ga vstavimo v panj, takoj dodamo obilo sladkorne raztopine - ne glede na vreme. In tako oskrbljena družina zgradi neverjetno veliko satja (v nekaterih primerih jim damo v gradnjo satne osnove, lahko pa tudi samo voščeni trak na zgornji letvici okvira). Roj, težak 1,5 do 2 kg, je v lanski sezoni z lahkoto zgradil v poprečju 2 nakladi satja, torej 18 satov mere 2/3 LR. Zato smo letos štartali z zelo mnogo deviškega satja. Seveda pa iz teh družin lani nismo nič točili (lahko bi, a nismo imeli potrebe).
LP
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41371Odgovor davca
To Maj 04, 2010 7:23 am

cebelar_novinec napisal/-aCOLONJa, drugič ne izzivaj z nekimi "subliminiranimi" sporočili ;)

A si se samo narobe izrazila ? In zakaj se opravičuješ ?
Tudi tebi, čebelar_novinec, se opravičujem. Ker ti nisem prej odgovorila. Nisem videla tvojega sporočila.

Moj odgovor:
:rezakla :rezakla :rezakla :rezakla :rezakla :rezakla
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 41378Odgovor mg
To Maj 04, 2010 1:44 pm

A je tale odgovor mogoče varoza v pokriti zalegi??
lep pozdrav

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 41381Odgovor davca
To Maj 04, 2010 1:50 pm

mg napisal/-aCOLONA je tale odgovor mogoče varoza v pokriti zalegi??
Ne, tisto tam zgoraj ni varoja, ampak se smeško valja od smeha.
LP, :)

P.S.Moramo ločiti: varoja je parazit, varoza pa bolezen.
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 41395Odgovor mg
To Maj 04, 2010 6:25 pm

Sodeč po zgoraj napisanem, se ne smeji ampak grize. Zato je bolj podoben varoji.
lep pozdrav

davca
PrispevkovCOLON 550
PridruženCOLON To Okt 16, 2007 6:13 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 42136Odgovor davca
To Jun 08, 2010 8:20 am

V tej temi nisem zasledila osnovnega pojma o rojenju. Zato sem spodaj prilepila bližnjico.

http://ljubiteljskocebelarstvo.mojforum ... 54.html#54
Unus pro omnibus et omnes pro uno - Eden za vse in vsi za enega

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Kaj je novega o rojenju v tem tekstu

OdgovorCOLON # 43409Odgovor cebelaroji
Po Avg 30, 2010 8:54 am

davca napisal/-aCOLONV tej temi nisem zasledila osnovnega pojma o rojenju. Zato sem spodaj prilepila bližnjico.

http://ljubiteljskocebelarstvo.mojforum ... 54.html#54
Skoda, da ne navedeš vire, ker to je zelo pomebno. Na tej strani se itak vsi zapisi objavljajo neimenovano, kar zmanjšuje verodostojnost in avtorstvo vsakega posameznega zapisa.

Ne bi pa se strinjal, da čebelarji ne vedo nič o rojenju, marsikaj že vedo. Če pozorno bereš knjigo Antona Janše, ti bo že veliko bolj jasno. Da bomo lažje ugotavljali kaj je novega o rojenju v tem tekstu, ga objavljam v celoti iz tvoje strani, je malo tekstovno popravljen.

Tekst iz te strani: Ljubitelsjski cebelarji

ROJENJE ČEBELJIH DRUŽIN , stran, Slovenski ljubitelski čebelarji
http://ljubiteljskocebelarstvo.mojforum ... 54.html#54

Rojenje je naravno razmnoževanje družin, pri čemer se čebelja družina razdeli na dva dela. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje ostale čebele pa ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičkov izvali mlada matica in da se oplodi ter prične zalegati.

Kako pogosto čebele rojijo, je odvisno od več pogojev, eden je tudi vrsta ali pasma čebel. Sredi aprila prično pri nas čebelje družine graditi trotovsko satje, ki ga matica tudi takoj zaleže. Čebele gradijo trotovsko satje na spodnjih delih satja v plodišču ali v praznem prostoru v panju. Čebelje družine rojijo takrat, ko so na višku razvoja. Čeprav troti neposredno ne vplivajo na pojav rojenja, je intenzivna reja trotov nekakšna predpriprava za nastanek rojilnega razpoloženja. V tem času postane družina zelo močna, saj se je do tedaj izleglo že nekaj generacij mladih čebel in matici že zmankuje prostora za zaleganjae. V panju je vedno več pokrite zalege v primerjavi z odkrito in vedno večmladih čebel krmilk, ki ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije, krmljenja ličink. Ker se nagonsko intenzivno hranijo s cvetnim prahom, se jim prično povečevati jajčniki. Ta pojav imenujemo prikrito trotavost mladic in je osnovni vzrok rojenja čebel. Tedaj je v družini približno 40 do 60% čebel s povečanimi jajčniki. To pa povzroči pojav pravega rojilnega razpoloženja v čebelji družini, ki zelo vpliva na obnašanje in življenje čebel. Poleg nesorazmirja med odkrito in pokrito zalega, v korist pokrite, pa rojenje pospešujejo tudi drugi dejavniki; majhni panj, kjer matica nima prostora zalegati glede na njene sposobnosti, vreme, zelo plodna matica, izdatna pelodna paša in srednja ali slabša paša ter dedne lastnosti.

Prvi zanesljiv znak, da je družina prešla v rojilnorazpoloženje, je pojav matičnih nastavkov. To so večje, navzdol obrjenecelice, ki jih čebele zgradijo na spodnjem in stranskih robovih satja. Ti nastavki imajo navznoter zavihane robove. Iz njih bodo čebele zgradile matičnike, ko bo matica zalegala te nastavke. Matica zalega jajčeca v nastavke postopoma in razlika med prvim in zadnjim zaleženim nastavkom je približno deset dni. Število matičnikov, ki jih matica zleže in čebele zgrade, je zelo odvisno od čebelje pasme. Zelo bogato krmijo ličinke v matičnikih, vedno manj pa matico in jo s tem prisilijo, da zmanjšuje zaleganje. Zato postaja vedno bolj vitka, sicer ne bi mogla zleteti z rojem. Na dan rojenja pa se čebele, ki bodo zapustile panj skupaj s staro matico, najprej napijejo, ki jim služi kot rezerva, dokler si ne najdejo novega domovanja. Ko iz panja izleti več kot polovica čebel, izleti iz panja tudi matica. Roj se dvigne in leti za matico. Roj, ki izleti s staro matico, imenujemo roj prvec. Roj je zelo delaven in lahko zgradi veliko lepega satja, če najde pašo ali pa ga krmimo. Zgodnji roj lahko da enak donos kot družina, ki je prezimila.

Roj prvec mora tehtati dva do tri kilograme, če pa tehta manj, od njega ne bo veliko koristi. V starem panju pa je po rojenju ostal izrojenec. Po sedmih dneh v matičnjaku dozori prva matica. Če družina ni več močna in če so tudi drugi vzroki- prekinitev paše, slabo vreme- se rojenje ne bo nadaljevalo. V tem primeru bo matica, ki se bo prva izlegla, nagrizla matičnike. Kjer so ostale matice in le te uničila s pikom. Ko se mlada matica oplodi, je družina zopet v prvotnem stanju. Čebele jih hranijo v matičnikih skozi majhne luknjice. Zaradi tega se prične svobodna matica oglašati z značilnim glasom, pravimo, da poje, matice v matičnikih pa ji odgovarjajo, kar imenujemo kvakanje matic. Po približno desetih dneh zleti iz panja drugi roj, ki ga imenujemo drujec. V tem roju je neoplojena matica, lahko pa jih je tudi več. Če jih ne odstranimo, se v roju vname hud boj in na koncu ostane ena sama, najmočnejša matica. Na podoben način lahko iz panja izleti še tretji, četrti in peti roj, vendar so ti roji tako majhni, da sploh niso pomembni.

Najbolj pogosti ukrepi za preprečevanje rojilnega rzpoloženja so: čebelam omogočimo čimvečjo gradnjo, satja, skrbimo, da imajo matice vedno dovolj prostora za zaleganja, čebelam nudimo izdatno pašo, vsako leto v proizvodnih panjih zrejamo menjamo matico, poleg tega pa z načrtnim ter dolgoročnim umetnim osemenjevanjem selekcioniramo družine na nerojivost.
Proces rojenja:
Naravno razmnoževanje čebel, nabiralk medu, se dogaja z nagonom rojenja. V procesu rojenja se deli čebelja družina, ki se je pripravljena deliti samostojno in organsko v več enot: v prvi roj s staro matico in »naknadne roje« z mladimi, še ne oplojenimi maticami ter ostanek čebelje družine, ki ostane na starem mestu z zadnjo mlado matico, ki se izleže v starem satovju in s preostalo zalogo.

Pri procesu rojenja, ki traja skupaj okrogle tri tedne, spodbudijo najprej čebele delavke tiste čebelje družine, ki je v razpoloženju za rojenje, svojo matico, da zaleže jajčeca v posebne, za to pripravljene in preparirane celice. Te posebne celice se tudi po obliki razlikujejo od normalnih celic v katerih odraščajo delavke in troti. Namesto šesterokotnih celic vgrajenih v satovje, so celice za matice okrogle, po dolgem potegnjene celice, ki visijo na robu satovja z odprtino navzdol in so narejene posebej za matice.

Bodoče matice hranijo čebele krmilke izključno in obilno s krmno tekočino, matičnim mlečkom. Tega delajo s krmnimi žlezami čebele krmilke. Ličinke za čebele delavke dobijo od svojega tretjega dne naprej kot hrano samo še mešanico medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Po 16 dneh se mlade matice rodijo. Razvoj čebel delavk traja 21 dni. Kot danes vemo, matice in čebele delavke ne nastajajo iz različnih jajčec. Različna oblika in položaj celice in bistveno drugačna nega in hrana, sta odločilni za to, da iz genetsko identičnih jajčec odrastejo tu matice in tam čebele delavke.

Vzgoja nadomestne matice
Čebelja družina ima poleti ca 30.000 do 40.000 čebel delavk toda samo eno edino matico. Ta nosi v sebi zalogo spermijev, s katero se lahko oplodijo jajčeca, ki jih zaleže. Samo iz oplojenih jajčec zrastejo čebele, ki lahko postanejo ali čebele delavke ali matice. Matica lahko zaleže poleti povprečno 2000 jajčec na dan.

Jajčniki čebel delavk so samo zasnovani. V posebnih situacijah sicer tudi čebele delavke lahko zaležejo jajčeca, toda iz teh se razvijejo lahko le troti. Normalno v zdravi družini hormonska atmosfere s feromoni matice preprečuje proizvodnjo jajčec čebel delavk. Če se matica, ki leže jajčeca, zaradi starostne slabosti, nesreče ali zaradi čebelarjevega dela izgubi, bi to pomenilo konec čebelje družine, če čebelja družina ne bi imela možnosti, ustvariti zasilno matico. Zasilna matica se razvije zaradi sprememb določenih faktorjev iz jajčeca, iz katerega naj bi zrasla čebela delavka. Spremembo razvoja čebele delavke v matico omogoča sprememba oblike celice, ki jo čebele spremenijo tako, da šesterokotno ležečo celico v satovju predelajo v okroglo, visečo celico. Odločilna je tudi sprememba nege in prehrane ličinke. Zasilna matica pa predstavlja v naravnem življenju čebel seveda samo izhod v sili, ki prepreči propad čebelje družine.

Umetna vzreja matic
V 19. stoletju odkrita vzreja zasilne matice v čebelji družini se uporablja za vzrejo in razmnoževanje od začetka 20. stoletja in je z umetno vzrejo matic vzrejo čebel revolucionarno spremenila. Postopek izgleda tako, da čebelar vzame čebelji družini matico in spravi s tem čebeljo družino v razpoloženje vzreje zasilne matice. Čez nekaj dni čebelar uniči celice za nadomestno matico in vloži ličinke čebel delavk iz čebelje družine, ki izpolnjuje njegove kriterije za selekcijo. Ličinke naj ne bi bile starejše od 4-5 dni (3 dni jajčece, 1-2 dni ličinka). Z žlico za prestavljanje ličink čebelar prestavi ličinke iz njihovih prvotnih šesterokotnih celic v umetno narejene okrogle celice. Čebelja družina brez matice nima druge izbire, kot da iz teh ličink vzredi matice. Ta umetna vzreja matic daje čebelarju možnost, da neodvisno od naravnega dogajanja v čebelji družini ob poljubnem času vzredi poljubno število matic enakega porekla.

Neodvisno od človekovih posegov doživi polnovredna matica starost tudi več kot štirih let, pri čemer je njen življenjski cikel podvržen naravnim procesom izgradnje in razgradnje. V modernem poklicnem čebelarskem obratu je v nasprotju s tem navada, da matice menjajo vsako leto. Ta mera naj bi zagotavljala maksimalni pridelek. Čebelje družine se v tem primeru odtujijo od njihovega naravnega življenjskega ritma in so v stalni pripravljenosti za nabiranje medu in v stanju stalne mladosti.

Dosledno nadaljevanje te prakse je razmnoževanje čebeljih družin po danes običajnih postopkih konvencionalnega čebelarjenja. Namesto da bi prepustil čebelji družini razmnoževanje v procesu rojenja, vzame čebelar– brez da upošteva naravni življenjski ritem čebel - enostavno nekaj satnic zalege skupaj s čebelami, ki na teh sedijo, jih premesti v nov panj in doda umetno vzrejeno matico. Tako oblikuje nove čebelje družine z montažo poljubnih posameznih delov.

Organsko ali mehansko?
Ko so bili čebelarji nad to novostjo še čisto navdušeni, je leta 1923 delavcem, ki so delali na izgradnji Goetheanuma in med katerimi je bilo precej čebelarjev, o metodi umetne vzreje matic govoril Rudolf Steiner. Postavil je tezo, da ta način vzreje vso vzrejo čebel v 50 do 100 letih lahko spravi v velike težav. To je utemeljil z besedami: » saj bodo pri tem mehanizirane določene sile, ki so doslej učinkovale v čebelji družini organsko. Ne bo več mogoče vzpostaviti tiste notranje povezanosti med kupljeno matico in čebelami delavkami, kot se vzpostavi, če je matica sama po naravi od tu.«
Kdor študira in pozna organsko dogajanje med procesom rojenja, lahko zazna, kako organizem čebeljega panja to dogajanje notranje fino usklajeno regulira. Ponavadi iz situacije obilja v maju se razvije razpoloženje za rojenje. Gradijo se celice za roje, počasi matica zleže vanje jajčeca in delavke oskrbujejo ličinke za matice. Razvije se nagon za rojenje, prvi roj odleti in približno čez teden dni sledijo še eden ali več rojev dokler preostanek čebelje družine tega ne zaustavi in vse matice, ki so preostale, razen zadnje, uniči. Če se situacija, na primer zaradi slabega vremena spremeni, lahko organizem nagon rojenja v vsakem stanju razvoja zaustavi in se mu v nadaljevanju lahko tudi popolnoma odpove.

Tehnični postopek umetne vzreje matic in razmnoževanja čebel, zahtevata od čebelarja točno načrtovanje. Biološko stanje čebeljih družin igra pri tem le podrejeno vlogo. Pri svojem vzrejnem delu mora čebelar opraviti vsak posamezen korak zelo točno, sicer vzreja ne uspe ali ne zadovoljivo. Kdor pozna potrebna dela ve da je treba »mehanično« to pomeni nujno nespremenljivo slediti tehničnim nujnostim. Pri organski vzreji je drugače. Čebelje družine ustvarjajo glede na določene zunanje in notranje vplive pogoje za razmnoževanje sledeč svojim naravnim ritmom.

Notranja povezanost čebelje družine, organizem čebel je moten, če umetno vzrejeno matico čebelji družini, ki ni sama ustvarjala zasilne matice, dodamo mehanično. Te matice tudi niso polnovredne, saj jih je čebelja družina vzrejala v stiski in so najmanj 4 do 5 od skupaj 16 dni razvoja odraščale kot čebele delavke.

Če gledamo na to in upoštevamo kar je povedal Dr. Steiner, nam postane tesno. Steinerjevo trditev lahko pozabimo, četudi je on za gotovo imel vpogled v način in cilje dela vzreje in selekcije in je lahko ocenil da bodo kratkoročni motivi maksimiranja pridelkov čebele v njihovi življenjski sposobnosti oslabile.

Na življenjske sposobnosti čebel pa ne glede na to vplivajo tudi razmere v okolju.
V zadnjih desetletjih čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil resnično ni več mogoče.
Zbrano iz nekaj virov ...

Jože
Naj ROJI in medi!
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

JanĹľevec
PrispevkovCOLON 688
PridruženCOLON Sr Maj 05, 2010 7:01 am

OdgovorCOLON # 43411Odgovor JanĹľevec
Po Avg 30, 2010 10:47 am

Šef foruma "Slovenski ljubiteljski čebelarji" je navedel odkod je na svoj forum to prenesel in avtorstvo dela sestavljenega teksta pripisal Odiseju, ki je ta sestavljen tekst prvi objavil.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 43503Odgovor cebelaroji
Če Sep 02, 2010 8:07 am

Janževec napisal/-aCOLONŠef foruma "Slovenski ljubiteljski čebelarji" je navedel odkod je na svoj forum to prenesel in avtorstvo dela sestavljenega teksta pripisal Odiseju, ki je ta sestavljen tekst prvi objavil.
----------
V zadnjih desetletjih čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil resnično ni več mogoče.
Zbrano iz nekaj virov ...
------------------
Kateri viri so to?
Ta trditev zgoraj je zame nevzdržna in jo jaz ovržem kadarkoli, v teoriji in v praksi.

pozdrav,
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 43508Odgovor Fizikalec
Če Sep 02, 2010 9:15 am

cebelaroji napisal/-aCOLON
----------
V zadnjih desetletjih čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil resnično ni več mogoče.
Zbrano iz nekaj virov ...
------------------
Kateri viri so to?
Ta trditev zgoraj je zame nevzdržna in jo jaz ovržem kadarkoli, v teoriji in v praksi.

pozdrav,
Jože

Ne kvasi "neumnosti", ker prvo je odvisno kje čebelariš potem pa z koliko ČD. Ko je na kupu 500 družin v krogu 1 km boš zelo hitro popušil, večje ko je čebelarstvo slabše je. Tam do 30 družin gre pa tudi ne brez vsega, tudi MK OXK je zdravilo torej ne govoriti na pamet.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 43510Odgovor cebelaroji
Če Sep 02, 2010 9:37 am

Fizikalec napisal/-aCOLON
cebelaroji napisal/-aCOLON
----------
V zadnjih desetletjih čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil resnično ni več mogoče.
Zbrano iz nekaj virov ...
------------------
Kateri viri so to?
Ta trditev zgoraj je zame nevzdržna in jo jaz ovržem kadarkoli, v teoriji in v praksi.

pozdrav,
Jože

Ne kvasi "neumnosti", ker prvo je odvisno kje čebelariš potem pa z koliko ČD. Ko je na kupu 500 družin v krogu 1 km boš zelo hitro popušil, večje ko je čebelarstvo slabše je. Tam do 30 družin gre pa tudi ne brez vsega, tudi MK OXK je zdravilo torej ne govoriti na pamet.
-----------------

Zanimiv odziv komercialnega čebelarja, kaj pa če je kljub temu mogoče
delati brez zdravil?

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 43512Odgovor Fizikalec
Če Sep 02, 2010 9:51 am

Ja lahko da je samo pr meni ziher ne, ker sem marsikaj preizkusil govorim zase in mojo lokacijo zate in za tvojo pa ne vem. Kjerkoli čebelarijo na "eko ali bio" način je št. ČD malo in razdeljeno na večje razdalje ravno iz vidika prenosa bolezni. Dokazano je, da večje, ko je št, družin ali živali na ožjem krogu velikoo več je težav z boleznimi in škodljivci enako pa je izguba ob takem napadu na 300 družin prevelika za igranje. KOnc koncev niti ne vem zakaj bi neko "žiuval" izspostavljal nepotrebnim dejavnikom tveganja?
Veliko prehladov človek preboli brez zdravnika so pa takšni kjer pustijo posledice in brez zdravnika in antibiotika ne gre.
Nihče nikomur ne brani, da čebelari na tak način vendar je zelo neumestno to izpostavit kot edini "prav" in pljuvat po vseh ostalih. Na koncu šteje samo kakšen je med in kaj je v njem, ob pravilni rabi in pravilnem delu tega v medu ni ravnotako v medu ni cukra, če delamo pravilno.

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 43516Odgovor mg
Če Sep 02, 2010 10:49 am

Saj ne piše - brez zdravil. Piše - brez vedno večje uporabe zdravil. Če neko ostane na istem ali pa celo zmanjša uporabo - je ovrgel trditev. Da pa lahko nekdo čebelari brez zdravil - čestitam.

Dajte berite malo bolj pozorno. Ne, da takoj mlatite vse vprek.

Če nekdo ni sposoben, ne pomeni da so vsi. Je pa značilnost nesposobnih, da hočejo druge prikazat za take.
lep pozdrav

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 43518Odgovor Fizikalec
Če Sep 02, 2010 10:57 am

cebelaroji napisal/-aCOLONZanimiv odziv komercialnega čebelarja, kaj pa če je kljub temu mogoče
delati brez zdravil?

Jože

MG tule izrecno piše BREZ ZDRAVIL potemtakem sem jaz nepismen???? :roll: :?

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 43521Odgovor mg
Pe Sep 03, 2010 8:51 pm

Dobro vprašanje si si zastavil. Lahko pa za začetek prebereš še enkrat.
lep pozdrav

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov