Medeno vino

tehnologija pridobivanja čebeljih pridelkov

ModeratorCOLON Oldy

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

Medeno vino

OdgovorCOLON # 43374Odgovor olševèan
Sr Avg 25, 2010 3:40 pm

A kdo mogoče ve kako se pridobiva medeno vino ali pa ke bi dobil kakšne informacije?

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 43375Odgovor Fizikalec
Sr Avg 25, 2010 4:03 pm

Medeno vino-medica na tem forumu opisano od A-Ž uporabi iskalnik je vse napisano tudi o žveplanju itd...

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 43377Odgovor olševèan
Sr Avg 25, 2010 6:15 pm

Ok hvala.Mal smo razvajeni hehe :oops:

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Medeno vino izdelava

OdgovorCOLON # 44159Odgovor cebelaroji
Po Okt 04, 2010 8:33 am

olševčan napisal/-aCOLONA kdo mogoče ve kako se pridobiva medeno vino ali pa ke bi dobil kakšne informacije?
Ker se nobeden ne potrudi bom prilepil članek Anje Janeš kar tukaj:

Ali veste, da prava medica
ni prav nič povezana z žganjem? Za marsikoga, ki dolga leta živi v prepričanju, da je sadno žganje, ki ga zmešate s cvetličnim ali gozdnim medom, najboljša medica pod soncem, bodo naslednje vrstice pravo razočaranje.
Opojna pijača, ki so jo zaradi njenih božanskih ali bolje rečeno pijanskih lastnosti cenili že stari Egipčani, Babilonci, Grki in Rimljani, je v bistvu medeno vino. Pridob¬ljena je iz medu in vode z dodatkom različnih kvasovk, ki povzročijo alkoholno fermentacijo, pri kateri nastanejo alkohol in številne aromatične spojine. Te in pa dodatki različnih začimb, sadnih sokov in zelišč ter vrsta uporabljenega medu dajejo medici značilno aromo in vonj.
Naj vam torej povemo, da je medeni posladek z žganjem, ki si ga vsake toliko časa privoščite pri vašem sosedu, v bistvu medeni liker, ki vsebuje precej več alkohola kot prava medica, in vam zato v teh mrz¬lih zimskih dnevih kaj hitro požene kri po žilah in vrne rdečico na lica!
Rojstvo božanskega nektarja
Različna ljudstva na vseh celinah so že od nekdaj cenila zdravilne in hranilne last¬no¬sti medu. Bil je dragocenost, sladilo in zdra¬¬vilo ter ena redkih surovin, iz katere so si stara ljudstva pripravljala okusno alkohol¬no pijačo, ki so jo uporab¬lja¬li ob ver¬s¬¬¬kih obredih in drugih posebnih prilož¬nostih.
Po mnenju mnogo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z odkrivanjem izvora in zgodovi¬ne posameznih vrst hrane, je medica naj¬starejša alkoholna pijača sploh, saj so jo uži¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬vali že v prazgodovinski časih, ko še niso poznali sladkorja. Takrat je bilo edino sladilo med, ki so ga naši predniki z različni¬¬¬¬mi bolj ali manj domiselnimi in nevarnimi postopki kradli divjim čebelam. Drago¬¬ceni in dišeči plen so nato iz satja pretakali v posebne posode in vrče, ostanke pa iz¬¬pirali z vodo ter tako dobili sladko pijačo, ki je vel¬¬¬jala za posebno poslastico.
Domnevajo, da je do nastanka prve me¬di¬¬¬¬¬¬ce prišlo povsem slučajno, saj se je v enem takšnih medenih poskusov verjetno zgodilo, da so nekaj dragocenega napitka pozabili v posodi, kjer je čez čas pod vplivom kvasovk, ki so bile prisotne v medu, fermentiral. Del sladkorja iz medu se je spremenil v alkohol in druge aromatične spojine, ki so sladko vodno raztopino spremenile v okusno in dišečo pijačo z opojnimi lastnostmi. Čez čas so ‘grešni pozabljiv¬ci’ ugotovili, da je v posodi nastala zanimi¬va pijača prijetnega vonja in okusa, ki jih lahko popelje v nova stanja zavesti. Darilo bogov. Kmalu je postala privilegij bogatih in izobraženih, vladarjev in duhovnikov ter vseh posvečenih slojev, ki so prek nje is¬ka¬li stik z božanskim in se v objemu omame povezovali z duhovi prednikov.
Danes bi takšno stanje brez slabe vesti imenovali pijanost, toda stari Egipčani, Grki in tudi Rimljani se z nami gotovo ne bi strinjali.
Kaj je medica
Medica je v bistvu medeno vino, saj je pridobljena iz vodne raztopine medu, ki jo izpostavimo procesu fermentacije s kvasovkami. Te pretvorijo v medu prisotne sladkorje v alkohol, ogljikov dioksid in številne aromatične spojine, ki oblikujejo njen značilni okus.
Včasih so fermentacijo povzročale divje kvasovke, ki so bile prisotne v medu, kar pomeni, da so bile vse pomembnejše last¬nosti in tudi kakovost medice odvisne pred¬¬¬vsem od naravno prisotnih mikroorganizmov. Ker se je njihova sestava med vrenji močno spreminjala, so lahko proiz¬vajalci iz istih sort medu ob popolnoma enakih postopkih dobili medice zelo različnih kakovosti in okusov.
Danes čebelarji in tudi drugi proizvajal¬ci večinoma uporabljajo postopke vodene fermentacije, kjer gre za dodajanje prever¬jenih vrst kvasovk, s katerimi lahko prido¬bijo medico z želenimi lastnostmi. Tako fermentacijo medenega mošta večinoma povzročajo različni sevi vinskih kvasovk, predvsem tistih, ki se uporabljajo tudi pri proizvodnji belih in penečih vin.
Medena vina lahko glede na vsebnost nepovretega sladkorja prav tako kot vsa druga vina delimo na sladka in suha. Če pustimo, da je proces fermentacije izveden do konca, se vsi v medu prisotni sladkorji pretvorijo v alkohol. Tako dobimo suho medico, ki vsebuje precej alkohola, in sicer kar do 17 volumskih odstotkov. Pri proizvodnji sladke medice, ki ima v povprečju med 11 in 13 volumskimi odstotki alkohola, pa proizvajalci alkoholno fermen¬tacijo prekinejo nekoliko prej, tako da del sladkorjev ostane nepovret, kar daje prijeten sladek okus.
Priprava medenega vina
Včasih je bilo izdelovanje medice domena izbranih in posvečenih bratovščin, ki so svoja znanja skrbno skrivale in jih prenašale le iz roda v rod. Danes je o izdelavi me¬¬¬dice na voljo veliko literature, predvsem tuje, vendar tudi pri nas že obstajajo določena zbirka zapisanega znanja in uradno sprejeti pravilniki o ocenjevanju medenih vin in aromatiziranih medic. Seveda pa ima vsak čebelar, ki se ukvarja z izdelovan¬jem medenega vina, svoje male in velike skrivnosti, ki si jih je pridobil z leti izkušenj in skrbnega opazovanja.
Za pripravo dobre medice potrebujemo kakovosten jedilni med, ker so od vrste medu odvisni osnovni vonj, okus in tudi barva medice. Med raztopimo v vodi, pri čemer pazimo na pravilno razmerje, saj mora raztopina vsebovati ustrezno količino sladkorja, ki ga bodo kvasovke prevrele v alkohol. Včasih so to razmerje določali s kokošjim jajcem, ki je moralo plavati dva prsta pod gladino raztopine, danes pa za to uporabljajo posebne merilce za vsebnost sladkorjev, ki jih imenujemo refraktometri. Nekateri izdelovalci za pripravo medice priporočajo mehko, drugi prekuhano ali destilirano vodo, običajno pa daje prav tako dobre rezultate tudi neoporečna pitna voda.
Pripravljeni raztopini vode in medu, ki jo imenujemo medeni mošt, se nato doda izbrana kultura kvasovk. Kvasovke lahko v specializiranih trgovinah kupite v liofilizirani obliki in zapakirane v primerno em-balažo (videti je kot suhi kvas v paketkih, ki ga gospodinje zelo rade uporabljajo za peko kruha in peciva).
Preden dodajo kvasovke, nekateri izdelo¬valci medice iz medenega mošta z različni¬mi postopki segrevanja ali filtracije odstra¬nijo ali uničijo vse divje kvasovke, ki so na¬ravno prisotne v medu in so nekdaj vodile fermentacijo. Tako si laže zagotovijo enako¬¬¬merno in pričakovano kakovost vseh serij svojega medenega vina. S filtracijo in segrevanjem pogosto odstranijo tudi v medu prisotne beljakovine, ki povzročajo mot¬nost medice, in nekatere škodljive mikroorganizme, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo razvoj nezaželenih okusov.
V medeni mošt lahko nato dodajo še različne dodatke, kot so sadni sokovi in (ali) sadje, začimbe, zelišča ter pravi čaji, s katerimi vplivamo na končni okus in aromo medice. Glede na vrsto in vsebnost omenjenih dodatkov delijo v tujini medice na več skupin, naš veljavni pravilnik pa ločuje samo med navadno in aromatizirano medico. Pomembni dodatki, ki vplivajo na potek in hitrost fermentacije, so tudi dodana hrana za kvasovke, vitamin B1, ki omogoča njihovo hitrejšo rast, in vitamin C (lahko tudi limonin sok), ki zaradi antioksidativnih lastnosti in povečanja kislosti raztopine prepreči čezmerno porjavelost medice.
Ko so kvasovke dodane, se mošt dobro premeša in prelije v primerne posode, v ka¬terih bo potekala fermentacija. Fermen¬ta¬cijske posode so prvih 48 ur pokrite s čistimi krpami, nato pa jih zaprejo z vrelnimi vehami, ki preprečijo dostop kisika in omo¬gočajo izhajanje ogljikovega dioksida.
Pravilno izvedena fermentacija naj bi se končala v 14 do 21 dneh, včasih celo v dese¬tih dneh. Med fermentacijo koncentracija alkohola narašča, dokler ne postane dovolj visoka, da zavre delovanje kvasovk. Takrat se proces spontano prekine, kar opazimo po tem, da iz raztopine prenehajo izhajati mehurčki ogljikovega dioksida.
Dobili smo mlado medico, ki se dva do štiri tedne po zaključku fermentacije začne bistriti, ker se odmrle kvasovke posedajo na dno posode.
Nega mlade medice
Mlado medico prvič pretočijo v drugo poso¬do šele takrat, ko se kvasovke usedejo na dno. Resni proizvajalci jo pretočijo tri- do štirikrat, približno vsake tri mesce. Medico, ki jo želijo ustekleničiti ali starati za daljše obdobje, tudi žveplajo, saj dodatek žvep¬la podobno kot pri vinu deluje antioksidativno, pospešuje bistrenje in zaradi antimikrobnega delovanja preprečuje mikrobiološko kvarjenje.
S staranjem medeno vino pridobi okus, vonj, barvo in bistrost. Mlada medica je rezkega okusa in vsebuje več kislin, ki se med procesom staranja pretvorijo v različne aromatične spojine, ki oblikujejo značaj medice. Čas staranja je odvisen od vrste in želene kakovosti medice, pri posebno kako¬vostnih in dragih vrstah lahko poteka tudi do deset let pri temperaturi med 10 in 15 °C.
Na koncu je na vrsti stekleničenje medenega vina. Nekateri pred polnjenjem medico še pasterizirajo, vendar pasterizacija ob pravilno izvedenih preostalih postopkih ni nujna, saj slabo vpliva na aromo medice. Medico polnijo v buteljke, zaprejo s primernimi zamaški ter shranijo v temnem in hladnem prostoru.
Izvor in vrste medic
Medica je še vedno zelo priljubljena pijača povsod po svetu. Najstarejši dokumentirani dokazi o njenem uživanju segajo kar štiri tisoč let nazaj v Indijo, saj božansko pijačo iz medu in vode podrobno opisujejo različne indijske verske knjige. Tudi zapisi znamenitega grškega filozofa Platona navajajo, da so ljudje že pred 2. 000? 5. 000 leti izdelo¬vali medico, kar nas vrne v čas starih Egip¬čanov, Grkov in Rimljanov. V srednji in severni Evropi je medica prisotna že vsaj od časa Aleksandra Velikega, ki je živel okoli četrtega stoletja pred našim štetjem.
Med 10. in 15. stoletjem našega štetja je medico dobro poznala vsa Evropa, veliko so je proizvedli predvsem na Poljskem, Češkem in v Angliji. Zelo priljubljena je bila zlasti med angleškim plemstvom, ki je oboževalo medeno vino z dodatkom moč¬nih začimb in zelišč, kot so cimet, ingver in rožmarin.
V medici so pogosto uživali tudi naši predniki podalpski Slovani, kar dokazujejo številni pisni dokazi. Ohranjen je celo recept za pripravo kmečke medice iz 17. stoletja, v katerem je podrobno opisano določanje prave gostote medene raztopine s kokošjim jajcem.
Anja Janeš


Naj Roji in medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 44162Odgovor olševèan
Po Okt 04, 2010 11:10 am

Hvala

lp Anže

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 44165Odgovor levstek008
Po Okt 04, 2010 1:52 pm

Če se že lotite, previdno!!!

V soboto sva s sosedom glih glih speljala iz kleti :lol: ko sva sla pokušat letošnji letino medice.

Pri prvem kozarčku sva še nekaj "kao" komentirala kaj bi lahko in kako bi izbolšal.... pri drugem so bili vsi komentarji že odveč, u j-bemti je pa vredu ta medica.... pol se še nakaj spominjam kako sem ga rinil po štengah navzgor...

Ampak zjutraj sem bil pa kot rožca!!Res!! Sm malo me je zvilo ko sem videl kolko sva potankala :?
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 44167Odgovor olševèan
Po Okt 04, 2010 3:58 pm

Heheh upam da pri nas do tega ne bo prišlo.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Medica je medeno vino

OdgovorCOLON # 44294Odgovor cebelaroji
Ne Okt 10, 2010 11:59 am

olševčan napisal/-aCOLONHeheh upam da pri nas do tega ne bo prišlo.
--------------

Pri medici je malenkost več alkohola, od 12-13%, zato pijmo medico kot aperitiv in ne za žejo, pa ne bo nobenih težav. Je pa res tudi to, da se medica zelo hitro porazgubi v krvi in imamo občutek da moramo še pokušati kak kozarček več. Predlagam da pijemo medico v majhnih kozačkih in po malem.

Osebno menim, da čebelarji ki medico prodajajo, premalo skrbijo za popularnost te pijače. Na APIMEDICI prejšnji teden v Ljubljani, mi ni nobeden od njih ponudil niti požirka medice. Večina kupcev še vedno misli, da je medica iz žganja.
Upam da je v Mariboru bilo kaj drugače.

Veliko uspeha pri izdelavi.

Naj Roji in Medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: Medeno vino

OdgovorCOLON # 44295Odgovor cebelaroji
Ne Okt 10, 2010 1:54 pm

Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Tržna niša, Medeno vino iz grozdnega mošta

OdgovorCOLON # 45084Odgovor cebelaroji
Pe Nov 26, 2010 9:20 am

olševčan napisal/-aCOLONA kdo mogoče ve kako se pridobiva medeno vino ali pa ke bi dobil kakšne informacije?
--------------------------------

Opažam pri več dolenjskih vinogradnikih, da imajo težave kje in komu prodati grozdje. To je baje slabše kvalitete za pridelavo vrhunskega vina, zato ostane v domačih kleteh in največkrat s preveč žvepla v vinu.

Prišel sem na misel, da bi tak mošt uporabil za izdelavo medice.Taka medica ima poseben okus po dotičnem grozdju.

Naj Roji in medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 45093Odgovor bloop
Pe Nov 26, 2010 4:31 pm

cebelaroji
Ker se pocasi ze navajam, da pises vse mozne neumnosti, bi ti predlagal le da svojo pijaco poimenujes kako drugace, saj to zagotovo ni vec medica. Obstajajo neka pravila kateri proizvod se kako poimenuje.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

predlog za

OdgovorCOLON # 45100Odgovor cebelaroji
Pe Nov 26, 2010 8:49 pm

bloop napisal/-aCOLONcebelaroji
Ker se pocasi ze navajam, da pises vse mozne neumnosti, bi ti predlagal le da svojo pijaco poimenujes kako drugace, saj to zagotovo ni vec medica. Obstajajo neka pravila kateri proizvod se kako poimenuje.
------------------------------------
No, pa povej kaj je to?

Lahko bi jo imenovali s tem imenom:

1-AROMATIČNO MEDENO VINO

2-AROMATIČNI MEDENI NAPITEK

3- itd

Pa še dodatek k predlogu iz tuje literature:

V medeni mošt lahko nato dodajo še različne dodatke, kot so sadni sokovi in (ali) sadje, začimbe, zelišča ter pravi čaji, s katerimi vplivamo na končni okus in aromo medice. Glede na vrsto in vsebnost omenjenih dodatkov delijo v tujini medice na več skupin, naš veljavni pravilnik pa ločuje samo med navadno in aromatizirano medico.

Naj roji in medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

malo za resne vinologe

OdgovorCOLON # 45406Odgovor cebelaroji
So Dec 18, 2010 2:25 pm

bloop napisal/-aCOLONcebelaroji
Ker se pocasi ze navajam, da pises vse mozne neumnosti, bi ti predlagal le da svojo pijaco poimenujes kako drugace, saj to zagotovo ni vec medica. Obstajajo neka pravila kateri proizvod se kako poimenuje.
----------------------------------
Naš mednarodno najbolj znani enolog je pred par leti dejal:

Smo premajhni, da bi postavljali pravila drugim!
Tudi v čebelarstvu se to kaže zelo očitno.

naj Roji in medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

koki
PrispevkovCOLON 5
PridruženCOLON So Jan 15, 2011 7:39 pm

OdgovorCOLON # 48530Odgovor koki
Po Maj 16, 2011 8:54 pm

Mene pa zanima na kakšen način pridobivate propolis v AŽ panjih. Ali obstaja kakšen način da bi dobil čisti propolis, tako kot v nakladnih panjih ko vstaviž mrežico?

èešnjevèan
PrispevkovCOLON 129
PridruženCOLON Sr Apr 07, 2010 7:50 pm
KrajCOLON ?eąnjevek

OdgovorCOLON # 48532Odgovor èešnjevèan
Po Maj 16, 2011 9:22 pm

tudi v AŽ panju se da z mrežo pridobivati propolis, samo malo bolj zamudno je, saj est sm tisto rjavo mrežo, podobna kakor je matična rešetka za nakladni panj, razrezal na 4 dele in jo s klamfami pribil na steno panja, vendar je potrebno paziti, da se mreža prilega steni, ker drugače ne propolizirajo, da se tudi delno pokriti matično rešetko, vendar to ni ravno najbolj priporočljivo, ker je potem oteđkočen prehod čebel v medišče. pa sigurn so še kakšni načini, vendar jih est ne uporabljam.

Ax
PrispevkovCOLON 110
PridruženCOLON Ne Maj 24, 2009 11:31 am
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 48534Odgovor Ax
Po Maj 16, 2011 10:03 pm

Sam sicer nimam AŽ panjev vendar sem na obisku pri čebelarju videl da uporabla enako foro z mrežo. Ima narejen lesen okvirček na katerem je pritrjena mreža. Ta okvirček se prilega v "mrežna vratca"(tista vratca ki imajo mrežo. Spodnja imajo še pitalnik - ne vem kako se jim reče). Postavi ga med vratca in čebele ter panj zapre. Pri "glavnih vratih panja" pusti odprte tiste zračnike na vrhu in spodaj da čebele hitreje zapropolizirajo.

Upam da sem napisal razumljivo. :roll:

èešnjevèan
PrispevkovCOLON 129
PridruženCOLON Sr Apr 07, 2010 7:50 pm
KrajCOLON ?eąnjevek

OdgovorCOLON # 48535Odgovor èešnjevèan
Po Maj 16, 2011 10:30 pm

Ax napisal/-aCOLONSam sicer nimam AŽ panjev vendar sem na obisku pri čebelarju videl da uporabla enako foro z mrežo. Ima narejen lesen okvirček na katerem je pritrjena mreža. Ta okvirček se prilega v "mrežna vratca"(tista vratca ki imajo mrežo. Spodnja imajo še pitalnik - ne vem kako se jim reče). Postavi ga med vratca in čebele ter panj zapre. Pri "glavnih vratih panja" pusti odprte tiste zračnike na vrhu in spodaj da čebele hitreje zapropolizirajo.

Upam da sem napisal razumljivo. :roll:
Plodiščno in mediščno okence, tko mi pravimo. Es tola tko razumem da so oni, recimo plodiščno okence vn vzeli, ter dali namesto tega nov okenček z raztojišči na katerega so napeli mrežo. Ali prav zastopim?

Ax
PrispevkovCOLON 110
PridruženCOLON Ne Maj 24, 2009 11:31 am
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 48536Odgovor Ax
Po Maj 16, 2011 10:50 pm

Da, v grobem je bilo tako. Samo okvir z mrežo nisem prepričan da je imel razstojišča.
Je pa res da takrat nisem bil pretirano pozoren na to saj ne čebelarim v AŽ panjih in se mi ni zdelo potrebno. Ko bo prilika ga bom povprašal točno kako on to dela in sporočim.

Uporabniški avatar
kravzlj
PrispevkovCOLON 506
PridruženCOLON Sr Jul 30, 2008 6:34 pm
KrajCOLON Zaborąt pri Dolu
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 48538Odgovor kravzlj
Po Maj 16, 2011 11:25 pm

V NP dam jaz mrežo proti komarjem, oz. zelo majhne luknjice mora imeti na vrh panja. Dal sem direkt na okvir, kjer je manj izplena. Če malo podložiš, dobiš še več.
Dejstvo je, da mora biti kjerkoli razen na tleh, pa bolje je če je malo odmaknjena od druzga materiala.
Drugače pa poštudirajte zakaj je Propolis pa boste našli tehnikoo.
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

koki
PrispevkovCOLON 5
PridruženCOLON So Jan 15, 2011 7:39 pm

OdgovorCOLON # 48563Odgovor koki
Sr Maj 18, 2011 4:58 pm

Najlepša hvala vsem, za tako dobre in hitre odgovore.

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 61244Odgovor levstek008
Sr Okt 16, 2013 8:11 pm

No letos sem ponovno pridelal res odlično medico, ki jo, za razliko od lanskih let ko je flaškon vedno nekje "puščal" :? :lol: , imam namen letos pripeljati do steklenice :D :D .
Dobro, določene stvari moram še raziskati (npr. kako je uspelo medici ponovno nazaj zavreti navkljub pravilni dodani dozi tekoče žveplasti kisline in ohlajanju), ampak pustimo to ob strani, ker je medica resnično harmonična in izjemnega okusa.

Problem je namreč, da se noče zbistriti. Sem napravil pretok, dodal bentonit....
in kar noče se "očistiti". Imam na sumu beljakovine!

Verjetno se bo čez čas stvar sesedla (al pa tud ne), samo da ne čakam...je smiselno še 1x dodat bentonit?? Ali pa tekoče želatinasto sredstvo za bistrenje?? Ima kdo izkušnje tekočim želatinastim sredstvom??

lp Matej
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 61245Odgovor Fizikalec
Sr Okt 16, 2013 8:18 pm

Mislim da sem o tem vse napisal na tem forumu. S samim bentonitom ti ne moreš očistit medice rabiš še tekočo želatino in kremečevo čistilo. Kot drugo doza žvepla ni bila pravilna, če je začelo ponovno vreti. Meriti treba vsebnost prostega in vezanega žvepla. Ti daš določeno dozo ampak se tudi lep del tega veže zato je treba v začetku dodati več, vsako dodatno dodajanje povećuje vsebnost vezanega žvepla, itd..itd..itd..

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 61246Odgovor levstek008
Sr Okt 16, 2013 8:24 pm

Sej sem dal na štartu 2.5dc/hektoliter...2dc je po "jusu" :lol: , sam sem dal tako iz previdnosti malo več....Vem da ga malo (žvepla) "poje", sam sem bil ziher da bo to dost.

Danilo, a ti si delal z tekočo želatino??
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 61247Odgovor Fizikalec
Sr Okt 16, 2013 8:26 pm

ČE HOČEŠ točno glede žveplamnja je pa nekako takole:
Ko bo odvrelo, je potrebno pretočiti v drugo posodo, lahko ob rahlem zračenju in potem takoj zažveplamo ( najboljše, ko se posoda, kamor bomo prelivali napolni do 1/2, potem dodamo žveplo, premešamo in dodamo drugo polovico medice, ki jo pretakamo. Minimalna vsebnost žvepla je 20 mg/l, maksimalna 35 mg/l, ampak za sladka vina, kar je tudi medica zakon dovoljuje 50 mg/l. S tekočim žveplom ( 5-6% žveplasta kislina- H2SO3, ne žveplena kislina-H2SO4 !!!) pa računamo takole: za vsak mg/l žvepla, ki ga potrebujemo, moramo dodati 2 ml/100 l medice 5-6% žveplaste kisline (tekoče žveplo). Se pravi: po vrenju bo prosto žveplo na ničli, zažveplati želimo na 35 mg/l prostega žvepla, za to moramo dodati 70 ml tekočega žvepla/100 l medice. Ampak ta teorija pri vinu drži samo, ko je vino stabilno, takoj po vrenju običajno dodamo pri vinu 150-200 ml/100 l tekočega žvepla ( to pomeni, da bi se prosto žveplo moralo dvigniti na 75-100 mg/l, pa ga je potem v praksi po prvem žveplanju po vrenju samo 20-25 mg/l). Zato treba redno, na 15 dni spremljati prosto žveplo in dožveplati po zgornji teoriji takoj, ko bo prosto žveplo padlo pod 20 mg/l.

Ja seveda sem delal z proizvodi Jurana d.o.o za drugimi nimam izkušenj, te uporabčjam tud za čisščenje likerja...

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 61255Odgovor Gregor T.
Če Okt 17, 2013 9:17 pm

Sicer nisem ravno nevem kakšen kletar, doma imamo vinograd za lastne potrebe, ampak jaz nebi dal toliko žvepla notri, če bi delal medico zase. Saj verjamem, da je to nujno, če pijačo flaširaš in daješ na trg. Ne moreš tvegati, da bi se pokvarila. In tudi, če jo spiješ 1 deci, ne bo problema. Jaz mlado vino nikoli ne zažveplam z več kot 1,3 dcl na 100 l, pa še to le belega, rdečega pa do 1 dcl. Pa še potem ga kakšen teden, dva ne pijemo, da ga vino "ponuca". Če slučajno začne čez čas kaj nagajati, ga rajši takrat še enkrat pretočimo in dožveplamo.
Glava je naslednje jutro hvaležna :D
Možno, da medica potrebuje več žvepla.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 61256Odgovor Fizikalec
Če Okt 17, 2013 9:23 pm

To ni zraslo na mojem zelniku ampak od strokovnjaka, ki se ukvarja z tem kake 3 desetletja. To kr ti piješ doma in kr je navadno vino pa kr se ne flašira je čisto nekaj drugega. Razen tega vino ni primerljivo po enoti nepovrelega sladkorja z medico. Medica je primerljiva z izredno sladkimi vidni ali poznimi trgatvami.
Razen tega tud vino se ne pije na litre (naliva) z njim in deci do dva spitega še nikogar ni glava bolela. Kultura pitja je pa je povsem druga tema.....

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 61257Odgovor Gregor T.
Če Okt 17, 2013 9:45 pm

Saj pravim, da tak način ni v redu za vina, ki se skladiščijo dlje časa oz. flaširajo. Sigurno je za medico bolj nevarno, da zavre, zato imaš najbrž prav, da rabi več žvepla. Neglede na mero pa vino, ki je preveč žveplano, ni preveč dobro. Vsaj meni ne. Včasih se iz kozarca prav zavoha žveplo.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 61258Odgovor Fizikalec
Če Okt 17, 2013 9:50 pm

No jaz ga ne pijem ne z ali brez žvepla :D če spijem kake 3 deci na leto je to že veliko pa to izključno zelo sladka vina. Ko ti žveplo čutiš-vohaš ga imaš zelo preveč v vinu tako prostega kot vezanega. Zato je bolje prvič dodat po navodilu, da ne dodajaš stalno in prideš na velko dozo vezanega žvepla. Sicer pa BV to razlagat kdor se bo medice redno lotil se bo moral posvetovat s strokovnjakom. Medica je umetnost kletarjenja in malo vinogradnikov je tudi dobrih kletarjev žal...

bostek
Site Admin
PrispevkovCOLON 870
PridruženCOLON Sr Jul 15, 2009 7:31 am
KrajCOLON kozjansko

OdgovorCOLON # 61761Odgovor bostek
Po Nov 25, 2013 10:13 pm

Zanima me kdo mi lahko razloži skalo na enem refraktometru: KMW Babo ter %mas Sacch ?
Učite se teorije, drugače boste ostali celo življenje v praksi pračebelarja (August b. Berlepš)

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 61762Odgovor levstek008
Po Nov 25, 2013 11:41 pm

bostek napisal/-aCOLONZanima me kdo mi lahko razloži skalo na enem refraktometru: KMW Babo ter %mas Sacch ?
Tri različne skale za isto mero :lol: :lol: ...........

Rabiš tabele v Babo, Sacch, KMW, pač kakršno skalo imaš, da vidiš koliko sladkorja, posledično alkohola na koncu, je v moštu.

Npr. 18.00 BRIX ali 15,50 BABO ali 10,10 BAUME ti dajo vrednost približno 169g/l sladkorja, po končanem vretju pa ti ta sladkor da približno 10.00%alkohola.
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov