RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

tehnologija čebelarjenja, prevažanje čebel

ModeratorCOLON volk

BUTTON_POST_REPLY
klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 44468Odgovor klopotec
So Okt 23, 2010 5:35 pm

urosvrb napisal/-aCOLONeni tu ste bolj filozofi, kot čebelarji :)

Zanimivo je, da se ljudje vedno postavljamo nad naravo in pravimo, da delamo nenaravne stvari. Npr. plastika. Plastika je splošno ena izmed tako imenovanih nenaravnih stvari, ker jo je naredil človek in ne kao narava. mater božjo pa mi smo narava in vse kar storimo mi je storila narava ;)
Mater božjo, pa kako se nisem jaz tega spomnil.
Tako globoke misli pa že dolgo nisem slišal. Bravo.

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

Re: to bo samo preskus

OdgovorCOLON # 44473Odgovor bloop
So Okt 23, 2010 7:49 pm

cebelaroji napisal/-aCOLON
Misko napisal/-aCOLONKaj ima OK in MK z medico :shock:
SAMO ZAMISEL IMAM DA NAREDIM PRESKUS, če so kaki vplivi pri izdelavi medice. Razmišljam o samem postopku, vplivu na vretje itd...., žal moram razočarati nekatere tukajšnje člane, da to ni filozofiranje, ker zraven bo sama analitika za moje male sive celice.

P.S.: Sem prosil za majhno pomoč pri tem. Imam pa eno knjigo o tretiranju VAROJE in bom tudi to uporabil, pa Riharjevo tudi.

NAJ ROJI IN MEDI!
Jože
Glede na obicajne izide razmisljanja in povezovanja stvari ki nimajo povezave se kar bojim rezultata :).

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 44474Odgovor mg
So Okt 23, 2010 10:44 pm

urosvrb napisal/-aCOLONeni tu ste bolj filozofi, kot čebelarji :)

Zanimivo je, da se ljudje vedno postavljamo nad naravo in pravimo, da delamo nenaravne stvari. Npr. plastika. Plastika je splošno ena izmed tako imenovanih nenaravnih stvari, ker jo je naredil človek in ne kao narava. mater božjo pa mi smo narava in vse kar storimo mi je storila narava ;)
Prvi del trditve drži. Drugi pa ne. Nismo mi narava, mi smo del narave, tako kot čebele. In ni vseeno kako z njimi ravnamo. Ker smo mi, kot čebele del narave, so na nek način naše sestre. Čebele nam prinesejo med, mi skrbimo za njih. Pa skrbimo - ali jih imamo v delovnih taboriščih?

Res je, vse je narava. Je pa narava zelo raznolika. Zato za lažje razumevanje in sporazumevanje uporabljamo različne izraze. Tako kot med, ki so ga nabrale čebele. Ali med, ki ga je nekdo zvaril iz sladkorja. Oba sta medova in po zgornji definiciji naravna. Se pa enemu reče naravni med, drugemu pa ........... med.

Kdo je višji na naravni lestvici? Čebela, ki dela med - hrano za bogove? Ali človek, ki dela samo sr...... je? V očeh čebele, je pa čebelar itak lopov in razbojnik. Od nas je odvisno samo - a smo velik ali majhen lopov.
lep pozdrav

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 44491Odgovor cebelaroji
Po Okt 25, 2010 7:03 am

Janževec napisal/-aCOLON
cebelaroji napisal/-aCOLONSpoštovani kolegi,

naj še tukaj objavim tole,

da sem prvi v Sloveniji ugotovil, da se razvoj varoze pospešuje s hranjenjem čebel z industrijskim sladkorjem.

Naj ROJI in medi!

Jože
_______

Nobelova nagrada za znanost ti ne uide! Čestitam!
--------------------------

Dosedaj ni še nobeden od članov tega foruma argumentirano ovrgel mojo trditev in ugotovitev.

Naj ROJI in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 44495Odgovor Pike
Po Okt 25, 2010 7:43 am

Cebelaroji,

ali nam lahko prosim dokažete oziroma pokažete vašo trditev povezano s sladkorjem in varojo. Verjamem, da ste opravili cel kup raziskav, ki so vsebovala, testiranaj, primerjave,... ter statistično obdelali podatke.

Ker smo tu že malo nestrpni in nismo toliko strokovno usposobljeni, da bi omenjeno tezo zavrgli ter ne želimo nekaj let dokazovati nasprotno vas prosim, če lahko zadevo pojasnite. Hvala!

tedi
PrispevkovCOLON 412
PridruženCOLON Pe Okt 23, 2009 11:16 pm
KrajCOLON Logatec

OdgovorCOLON # 44498Odgovor tedi
Po Okt 25, 2010 9:06 am

Spoštovani Jože.Hvala za tvoje prispevke. Tokrat je bilo zadnjič, da sem odprl in pogledal tvoje pisanje. Še ena izguba časa.
Naj medi. Lep pozdrav Tedi.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

konkretno

OdgovorCOLON # 44500Odgovor cebelaroji
Po Okt 25, 2010 9:36 am

tedi napisal/-aCOLONSpoštovani Jože.Hvala za tvoje prispevke. Tokrat je bilo zadnjič, da sem odprl in pogledal tvoje pisanje. Še ena izguba časa.
----------------------------
Da ne bo izguba časa napiši Ti kaj konkretnega!

naj ROJI in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 44501Odgovor klopotec
Po Okt 25, 2010 9:52 am

Janževec napisal/-aCOLONKlopotec zapiše:
"Potem pa Janževec (mislim da je on v eni temi napisal, če ni se mu opravičujem) napiše, da se o teh stvareh na forumu ne bi smelo pisati, ker to berejo tudi potrošniki medu. Za crknit. Me zanima, če bi se pisec tega mnenja enako strinjal s takim načinom, če bi mlekarji dajali strup v mleko, pa bi rekli, klinc nehajmo se o tem pogovarjat, ker lahko to berejo mlekopivci"
________

Da jaz sem pisal o tem v upanju, da bo tisti, ki bo to prebiral tudi razumel kaj in o čem ter zakaj to pišem. Pa sem se motil, ker nekateri ali nič ne razumejo ker pač ne zmorejo, ali razumeti ne želijo ali pa iz same zlobe iztrgajo citat in ga potem zlorabijo.

Moram res še enkrat ponoviti, da bodo tudi nekateri razumeli moje pisanje ? Dobro, se bo zgodilo. Tokrat na kratko.

Če nekdo ve, da kdo ravna v nasprotju z določili zakona in dobre čebelarske prakse, naj o tem obvesti veterinarsko, kmetijsko ali zdravstveno inšpekcijo in naj ne posplošuje takšnih ravnanj na vse čebelarje in naj preneha po forumih in drugih medijih za to obtoževati vse povprek,

Je sedaj dovolj jasno zapisano in razumljivo kaj sem želel s svojim zapisom povedati in na kaj opozoriti ? Če ni, boste pač morali počakati, da vas kakšen čebelar pripelje pred sodišče kjer boste seveda morali svoje javno izrečene trditve in obtožbe tudi dokazati. če je res kar vse povprek nekateri trdite, potem s tem dokazovanjem seveda ne boste imeli težav. V nasprotnem primeru pa bo pač moral kdo zelo globoko seči v žep.
Si ti koga prijavil veterimarski inšpekciji?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

admimistriranje

OdgovorCOLON # 44502Odgovor cebelaroji
Po Okt 25, 2010 10:05 am

Pike napisal/-aCOLONCebelaroji,

ali nam lahko prosim dokažete oziroma pokažete vašo trditev povezano s sladkorjem in varojo. Verjamem, da ste opravili cel kup raziskav, ki so vsebovala, testiranaj, primerjave,... ter statistično obdelali podatke.

Ker smo tu že malo nestrpni in nismo toliko strokovno usposobljeni, da bi omenjeno tezo zavrgli ter ne želimo nekaj let dokazovati nasprotno vas prosim, če lahko zadevo pojasnite. Hvala!
------------------
Dragi administrator,

napisal sem že nekaj stavkov o tem, pa jih je nekdo od modeartorjev izbrisal. Torej se ne splača podrobno pisati o tej temi, če se nato lahko kar nekaznovano briše. To seveda ni fer.

Bom pa vseeno povedal nekaj kar je bistvenega pri tej objavi:

da ne moreš teh reči raziskovati, dokler daješ družini sladkorno raztopino, v tem je haklc v vsej zadevi.
Nekateri mlajši čebelarji si mislijo, bom poskusil tole pri tej družini, pri drugi pa tole in tako naprej. Bo rekel kdo, da sem naredil na premajhnem številu družin. To drži, vendar samo delno. Raziskava me je finančno stala 150 družin, najmanj 3000 kg medu in 30 starejših panjev.
Čebelarji, ki čebelarijo samo s komercialnimi družinami tega ne morejo nikoli opazovati kaj šele ugotavljati. Komercilani čebalar je v začaranem krogu.
Vendar pa jaz razmišljam kako bi čebalarili komercialno na novih principih.
Na Warre panjih se zelo matrajo in raziskujejo stvari ki so že znane. Mislim da ne bodo ugotovili posebnih novosti. To kar delajo s TBH panji je bilo pri nas podobno v drugi polovici 19 stol..



Naj Roji in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

urosvrb
PrispevkovCOLON 197
PridruženCOLON Ne Maj 02, 2010 3:48 pm

OdgovorCOLON # 44503Odgovor urosvrb
Po Okt 25, 2010 10:09 am

[quote="mg"]
Prvi del trditve drži. Drugi pa ne. Nismo mi narava, mi smo del narave, tako kot čebele. In ni vseeno kako z njimi ravnamo. Ker smo mi, kot čebele del narave, so na nek način naše sestre. Čebele nam prinesejo med, mi skrbimo za njih. Pa skrbimo - ali jih imamo v delovnih taboriščih?

Res je, vse je narava. Je pa narava zelo raznolika. Zato za lažje razumevanje in sporazumevanje uporabljamo različne izraze. Tako kot med, ki so ga nabrale čebele. Ali med, ki ga je nekdo zvaril iz sladkorja. Oba sta medova in po zgornji definiciji naravna. Se pa enemu reče naravni med, drugemu pa ........... med.

Kdo je višji na naravni lestvici? Čebela, ki dela med - hrano za bogove? Ali človek, ki dela samo sr...... je? V očeh čebele, je pa čebelar itak lopov in razbojnik. Od nas je odvisno samo - a smo velik ali majhen lopov.[/quote]

Ok, da ne bom šel predaleč od teme samo še ta prispevek na to : če si del narave, potem si narava. V naravi funkcionirajo določeni mehanizmi in eden izmed teh je da močnejša, sposobnejša vrsta dominira drugim v težnji za svoje preživetje. V tem trenutku je narava ustvarila človeštvo, kot dominantno vrsto na zemlji in ta si podredi vse ostale v imenu lastnega preživetja. vse je v okviru naravnih zakonov in nič kar delamo ni nad naravno. Prav tako zasužnjenje čebele in drugih živali, ter rastlin z namenom lastnega preživetja.
Težava, ki pri tem nastopi je ta, da ljudje prekinjamo naravne cikle, od katerih je odvisen naš obstoj. ne uničujemo narave, uničujemo krogotoke,ki so nam življensko pomembni. pa kaj hočeš, tako smo sprogramirani in tako je.
Čebelica je sprogramirana da nabere nektar, naredi med. Mi smo sprogramirani, da vemo narediti med tudi npr. iz sladkorja, nimamo pa takega telesa, da bi lahko naredili med kot čebela in tega se zavedamo zato izkoristimo čebelo in zopet zakaj: za denar, katerega smo si sami postavili za vrednoto, ki predstavlja na koncu zopet našo možnost preživetja in tako nas je pa sprogramirala "narava" ali pa evolucija ali pa kaj te jaz vem kaj.
Ljudje imamo možnost, da razumemo ta majhen deleček funkcioniranja krogotokov narave. razumemo, da če čebeli vzamemo med in cvetni prah jo obsodimo na propad in posledično pomeni to izpad dohodka, kar vodi zopet v naš lasten propad in spet smo tukaj, gre se za eno izmed osnovnih ekosistemskih načel: ohranitev vrste na vsak možen nam znani način. na srečo je nam znani način, da moramo ohraniti cikle narave, če hočemo ohraniti našo vrsto. Na nesrečo pa se 95% folka tega ne zaveda in tega ne počnemo. Pa kaj pol, itak nas je preveč na zemlji in očitno je narava poskrbela tudi tukaj za ustrezen mehanizem (to kar bom sedaj napisal je golo razmišljanje): če zunanji mehanizmi uničenja preštevilčne populacije zatajijo (npr. bakterije nas ubijejo, ko populacija preseže nosilnost okolja v katerem živimo, ampak smo odkrili antibiotik in se temu izognili, itd. ), je očitno v nas samih da prekinjamo nam pomembne cikle in to vodi k zmanjšanju populacije ali pa celo propadu vrste. Če mene vprašate je v tem miljardah let zemlje vse tako v nulo naštudirano, da nimamo šans uničiti narave imamo pa možnost uničit sebe.
V glavnem je naravno tudi to, da narediš iz cukra med, ker kot sem ti že rekel, če se ti to ne zdi naravno, se zopet postavljaš na višji nivo od narave, kar pa je seveda velika iluzija. Sprogramirana je čebela, da opravlja funkcijo v ekostistemu, sprogramiran je človek, vendar ima slednji veliko veliko bolj izpopolnjeni program.

Imamo tudi čustva, ki nam pravijo to kar si rekel ti, da je človek ropar sovražnik čebele. Tudi sam tako razmišljam nagonsko, vendar pa če se malo bolj poglobiš narava je zelo zelo zelo kruta. ne dopušča možnosti preživetja invalidov, levi žrejo od drugih levov mladičev za ohranjanje lastnega genskega zapisa, krokodili žrejo dehidrirane antilope, ki pridejo pit v reko,.... Torej tudi krutost človeka v tej smeri je prekleto naravna, pa če hočemo ali ne...

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 44507Odgovor mg
Po Okt 25, 2010 12:55 pm

Lahko se postavljaš na viši nivo, ko delaš iz cukra med. A si res na višjem nivoju je velik "?" Lahko daš tak "med" tudi v kozarec in ga prodajaš pod imenom "med". Kar se v resnici rudi dogaja. Je pa treba zgodbo končat in resnici na ljubo povedat; da so za takšna dejanja predpisane sankcije. Tako kot za uničevalce eko - sistemov ali zastrupljevalce. Prej ali slej bodo dobili porcijo svojega naravnega produkta na krožnik.

Takrat je tolažba - da je vse naravno - prepozna.

Še enkrat. Če smo del narave smo naravni. Nismo narava! Če je šrauf privit v avto, je del avta. Ni avto! Lahko je prišraufan prav ali narobe. Lahko mašini (narave) pomaga-sodeluje. Lahko mašini (naravi) škodi in jo moti.

Lahko imaš od čebel med, kot zdravilo in živilo. Kako boš imel od bolanih čebel zdravilo, in dobro živilo? Če si sposoben čebelo izkoristit, še ne pomeni da si to naredil na pameten način - da je čebela ostala zdrava in vitalna.

Ne govorit; da je kumafos, amitraz, kisline in vso strupeno sranje narava. So naravne. Ne pašejo pa na krožnik ali žlico. Če za koga so - DOBER TEK -.
lep pozdrav

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

napiši kaj konkretnega

OdgovorCOLON # 44525Odgovor cebelaroji
To Okt 26, 2010 9:30 am

tedi napisal/-aCOLONSpoštovani Jože.Hvala za tvoje prispevke. Tokrat je bilo zadnjič, da sem odprl in pogledal tvoje pisanje. Še ena izguba časa.
--------------------------

Tole sem našel na netu in upam, da mi avtor tega zapisa ne bo zameril.
Prilepil bom samo par točk, ki se meni zdijo pomembne. Ob teh točkah se lahko zaustavimo-zamislimo..........in kaj naredimo, povemo....



KRANJSKA OEEBELA (APIS MELLIFERA CARNICA):

VIDIKI NJENE SEDANJE OGROŽENOSTI V SLOVENIJI

Janez GREGORI

Prirodoslovni muzej Slovenije, Preøernova 20, 1000 Ljubljana;
e-mail: jgregori@pms-lj.si


Izvleček - Narejena je analiza vidikov ogroženosti kranjske čebele v času njenega pospešenega propadanja. Grožnji sta predvsem večplastno gensko onesnaževanje in propadanje lokalnih populacij čebel, kar zmanjšuje njihovo gensko raznolikost, prihaja do siromašenja genskega sklada. Kranjsko čebelo je treba ohranjati na ravni krajevnih različkov ali ekotipov. Določiti je treba območja v Sloveniji, kjer bi ohranjali lokalne populacije in preprečili vsako mešanje s čebelami sumljivega izvora.
Kranjska čebela nujno potrebuje vsestransko zakonsko varovanje, izdelati in sprejeti je treba poseben zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu.
O pospešenem umiranju čebel poročajo iz raznih delov sveta, najbolj zaskrbljujoče je v ZDA, kjer je v zimi 2007/08 odmrlo 750 000 do 1 milijon čebeljih držin, nekateri čebelarji pa so imeli do 90% izgube svojih družin (Cox-Foster & D.van Engelsdorp, 2009).Veliko se razpravlja o ogroženosti kranjske čebele pri nas in išče vzroke za stanje, ki ni najbolj obetavno. Glavni problem je propadanje čebeljih družin in s tem povezano siromašenje genskega sklada. Poglobljena razmišljanja, tako stroke kot laične javnosti, so sprožili predvsem spomladanski pomori čebel zaradi pesticidov v nekaterih predelih Slovenije leta 2008. Analizirati skušamo vse
negativne vplive, ki kakorkoli zadevajo našo čebelo.

3.3. Propadanje čebeljih družin

To je najbolj usodna razsežnost ogroženosti kranjske čebele pri nas, je najbolj pereč problem, ker prihaja do nepovratnih izgub in s tem siromšenja genskega sklada. Prihaja do počasnega izumiranja edinstvenih lokalnih populacij. Genski sklad, ki je nastajal milijone let, počasi peša, lokalne populacije izginjajo in z njimi tudi dragoceni genski zapisi.
Iz različnih vzrokov tako prihaja do zmanjševanja genske raznolikosti kranjske čebele, katere izvorno območje je prav Slovenija. Zato smo dolžni ohranjati čim večjo raznolikost genskega sklada čebel, vendar brez vnosa genov iz sosednjih ali drugih tujih območij, kjer tudi gojijo kranjsko čebelo. Pretežni del Slovenije je lahko oblikovan kot genski sklad kranjske čebele, kot je to priporočeno za varovanje avtohtonih populacij (Božič, 2005)

3.3.1. Propad malih čebelarstev
Pri ohranjanju genske raznolikosti so ključnega pomena razpršena tradicionalna mala čebelarstva, kjer zaradi stacionarnega načina čebelarjenja ni prihajalo do mešanja čebel. So neke vrste genska banka, ki pa je vse bolj ogrožena. Pri tem je še kako dragocen vsak čebelnjak, kjer se pri čebelah še ohranjajo genski zapisi, vsaka krajevna populacija čebel, kjer ne prihaja do mešanja z drugimi ekotipi. V bolj odročnih krajih so čebelnjaki, bolj so dragocene čebele v njih.
Število naseljenih panjev se manjša s starostjo čebelarjev. Starostna struktura slovenskih čebelarjev je neugodna, še pred kratkim je bila povprečna starost okoli 65 let, se pa z dotokom mlajšega članstva zmanjšuje. Malo čebelarstvo se s starostjo lastnika manjša in slej ko prej propade.
K pospešenemu zmanjševanju števila malih čebelarstev je prispevala uvedba davka tudi za mala čebelarstva leta 2007, kar se je zgodilo prvič v zgodovini slovenstva in izzvalo med čebelarji veliko ogorčenje, posledično pa se je povečala nevarnost zmanjševanja števila malih čebelarstev (Majdič, 2007). To so večinoma mali kmetje, ki se poleg kmetovanja ukvarjajo še z nekaj družinami čebel, bolj zato, ker so bile že od nekdaj pri hiši. In redna zdravljenja varoze so tudi vse večja obveza.
Davek, ki je sedaj močno omiljen, je bil kapljica čez rob - in bati se je, da je marsikdo čebelarjenje opustil.



Naj ROJI in medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

janezveliki
PrispevkovCOLON 114
PridruženCOLON To Okt 07, 2008 8:25 pm

OdgovorCOLON # 44531Odgovor janezveliki
To Okt 26, 2010 12:28 pm

urosvrb pravi:

"Imamo tudi čustva, ki nam pravijo to kar si rekel ti, da je človek ropar sovražnik čebele. Tudi sam tako razmišljam nagonsko, vendar pa če se malo bolj poglobiš narava je zelo zelo zelo kruta. ne dopušča možnosti preživetja invalidov, levi žrejo od drugih levov mladičev za ohranjanje lastnega genskega zapisa, krokodili žrejo dehidrirane antilope, ki pridejo pit v reko,.... Torej tudi krutost človeka v tej smeri je prekleto naravna, pa če hočemo ali ne..."

Se strinjam s to ugotovitvijo in tudi, če bi človek prišel iz drugega planeta, bi bilo naravno, le malo čudno za razumevanje.

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Re: napiši kaj konkretnega

OdgovorCOLON # 44555Odgovor cebelaroji
Sr Okt 27, 2010 6:06 am

cebelaroji napisal/-aCOLON
tedi napisal/-aCOLONSpoštovani Jože.Hvala za tvoje prispevke. Tokrat je bilo zadnjič, da sem odprl in pogledal tvoje pisanje. Še ena izguba časa.
--------------------------
Članek iz leta 2009.
Tole sem našel na netu in upam, da mi avtor tega zapisa ne bo zameril.
Prilepil bom samo par točk, ki se meni zdijo pomembne. Ob teh točkah se lahko zaustavimo-zamislimo..........in kaj naredimo, povemo....



KRANJSKA ČEEBELA (APIS MELLIFERA CARNICA):

VIDIKI NJENE SEDANJE OGROŽENOSTI V SLOVENIJI

Janez GREGORI

Prirodoslovni muzej Slovenije, Preøernova 20, 1000 Ljubljana;
e-mail: jgregori@pms-lj.si


Izvleček - Narejena je analiza vidikov ogroženosti kranjske čebele v času njenega pospešenega propadanja. Grožnji sta predvsem večplastno gensko onesnaževanje in propadanje lokalnih populacij čebel, kar zmanjšuje njihovo gensko raznolikost, prihaja do siromašenja genskega sklada. Kranjsko čebelo je treba ohranjati na ravni krajevnih različkov ali ekotipov.
KAKO OHRANJATI NA RAVNI KRAJEVNIH EKOTIPOV?

Določiti je treba območja v Sloveniji, kjer bi ohranjali lokalne populacije in preprečili vsako mešanje s čebelami sumljivega izvora.

NA PODLAGI ČESA DOLOČITI LOKALNE POPULACIJE? KJE SO NAJBOLJ IZVIRNI EKOTIPI KRANJSKE ČEBELE?

Kranjska čebela nujno potrebuje vsestransko zakonsko varovanje, izdelati in sprejeti je treba poseben zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu.

POSEBEN ZAKON KI SE BO LAHKO DOGRAJEVAL OZIROMA DOPOLNJEVAL IN NE BO SAMO PREPOVEDOVAL AMPAK TUDI POZITIVNO VPLIVAL NA CELOTNO DOGAJANJE.

O pospešenem umiranju čebel poročajo iz raznih delov sveta, najbolj zaskrbljujoče je v ZDA, kjer je v zimi 2007/08 odmrlo 750 000 do 1 milijon čebeljih držin, nekateri čebelarji pa so imeli do 90% izgube svojih družin (Cox-Foster & D.van Engelsdorp, 2009).Veliko se razpravlja o ogroženosti kranjske čebele pri nas in išče vzroke za stanje, ki ni najbolj obetavno. Glavni problem je propadanje čebeljih družin in s tem povezano siromašenje genskega sklada.
SIROMAŠENJE " GENSKEGA SKLADA" JE ŽE NA VIDIKU. KAJ STORITI?

Poglobljena razmišljanja, tako stroke kot laične javnosti, so sprožili predvsem spomladanski pomori čebel zaradi pesticidov v nekaterih predelih Slovenije leta 2008. Analizirati skušamo vse
negativne vplive, ki kakorkoli zadevajo našo čebelo.

KATERI NEGATIVNI VPLIVI SO NAJBOLJ OČITNI?

3.3. Propadanje čebeljih družin

To je najbolj usodna razsežnost ogroženosti kranjske čebele pri nas, je najbolj pereč problem, ker prihaja do nepovratnih izgub in s tem siromšenja genskega sklada.
ALI SO VSE PROPADLE-UMRLE DRUŽINE NOSILCI GENSKEGA SKLADA?

Prihaja do počasnega izumiranja edinstvenih lokalnih populacij. Genski sklad, ki je nastajal milijone let, počasi peša, lokalne populacije izginjajo in z njimi tudi dragoceni genski zapisi.

TREBA SE JE ZARES ZAMISLITI NAD TEMI DEJSTVI!

Iz različnih vzrokov tako prihaja do zmanjševanja genske raznolikosti kranjske čebele, katere izvorno območje je prav Slovenija.

KATERI SO PRVI IN NAJBOLJ VPLIVNI VZROKI?

Zato smo dolžni ohranjati čim večjo raznolikost genskega sklada čebel, vendar brez vnosa genov iz sosednjih ali drugih tujih območij, kjer tudi gojijo kranjsko čebelo. Pretežni del Slovenije je lahko oblikovan kot genski sklad kranjske čebele, kot je to priporočeno za varovanje avtohtonih populacij (Božič, 2005)

DO KJE IN KOLIKO LAHKO ČLOVEK ZASLEDUJE TAKE RAZNOLIKOSTI GENSKEGA SKLADA? ALI MU JE VSE DOVOLJENO?

3.3.1. Propad malih čebelarstev
Pri ohranjanju genske raznolikosti so ključnega pomena razpršena tradicionalna mala čebelarstva, kjer zaradi stacionarnega načina čebelarjenja ni prihajalo do mešanja čebel. So neke vrste genska banka, ki pa je vse bolj ogrožena. Pri tem je še kako dragocen vsak čebelnjak, kjer se pri čebelah še ohranjajo genski zapisi, vsaka krajevna populacija čebel, kjer ne prihaja do mešanja z drugimi ekotipi. V bolj odročnih krajih so čebelnjaki, bolj so dragocene čebele v njih.

POZDRAVLJAM TAKO OPREDELITEV, KAKO PODOBNO VČASIH UGOTAVLJAMO, PA SE SPLOH NISMO O TEM POGOVARJALI, SO TAKO OČITNE ZADEVE.
MALA STACIONARNA ČEBELARSTVA SO NUJNA, ČE BODO UPOŠTEVALA BIOLOŠKE OSNOVE IN PRINCIPE KRANJSKE ČEBELE.

Število naseljenih panjev se manjša s starostjo čebelarjev. Starostna struktura slovenskih čebelarjev je neugodna, še pred kratkim je bila povprečna starost okoli 65 let, se pa z dotokom mlajšega članstva zmanjšuje. Malo čebelarstvo se s starostjo lastnika manjša in slej ko prej propade.

TO SO DEJSTVA KI NAM DAJEJO TUDI UGOTOVITVE.

K pospešenemu zmanjševanju števila malih čebelarstev je prispevala uvedba davka tudi za mala čebelarstva leta 2007, kar se je zgodilo prvič v zgodovini slovenstva in izzvalo med čebelarji veliko ogorčenje, posledično pa se je povečala nevarnost zmanjševanja števila malih čebelarstev (Majdič, 2007).

NEOBDAVČITEV VSEH STACIONARNIH ČEBELNJAKOV IN STROKOVNI NADZOR NAD NJIMI!


OBDAVČITI VSE PREVAŽEVALCE!

To so večinoma mali kmetje, ki se poleg kmetovanja ukvarjajo še z nekaj družinami čebel, bolj zato, ker so bile že od nekdaj pri hiši. In redna zdravljenja varoze so tudi vse večja obveza.
Davek, ki je sedaj močno omiljen, je bil kapljica čez rob - in bati se je, da je marsikdo čebelarjenje opustil.

MOŽNOST ČEBELARJENJE ZA VSE, KMET PRI TEMU NIMA PRIVILEGIJA!
RAVNATI SE JE PO ČEBELAH IN PO NARAVNIH DANOSTIH KRAJEVNEGA ZNAČAJA.



Naj ROJI in medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

če že krmiš

OdgovorCOLON # 45083Odgovor cebelaroji
Če Nov 25, 2010 5:01 pm

Gregor T. napisal/-aCOLONPo moje je saharoza, ki je v sladkorju še najmanjši problem. Energija dobljena iz nje ni nič manj vredna kot tista, dobljena iz glukoze/fruktoze oz. medu. Problem je, da so to "prazne kalorije", podobno kot bi človek celo zimo jedel samo makarone, brez omake, brez zelenjave, sadja. Brez skrbi, da bi zbolel, predvsem zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov. Cvetni prah predstavlja predvsem beljakovine, podobno kot za nas meso in mlečni izdelki. In na področjih, kjer čebele težko dobijo dovolj cvetnega prahu, jim ostanejo samo še makaroni, od oktobra, do marca.
Jaz sem lani za zimo krmil s sladkorno raztopino, v katero sem dodal nekaj svojega medu. Seveda sem s tem tvegal morebitno okužbo s hudo gnilobo, a ker sem uporabil samo svoj med, ki sem ga dal tudi pregledati na spore, sem bil brez skrbi. Kljub temu, da so bile družine lani ob tem času bolj švoh, so dobro prezimile in se spomladi tudi dobro razvijale, bolje kot na samem sladkorju. Ima pa taka medena raztopina eno slabo lastnost in sicer, da če je čebele ne porabijo v enem, dveh dneh, zavre. Pri klasičnih pitalnikih v AŽ ni problema, Pri nekaterih nakladnih, pri katerih imam bolj ozek prehod za čebele, pa se je pokvarila, če sem nalil preveč.
---------------------

ČE ŽE KRMIŠ, KRMI ČEBELE Z NASIČENO SLADKORNO RAZTOPINO, BO veliko MANJ TEŽAV.

Naj ROJI IN MEDI!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 45094Odgovor mg
Pe Nov 26, 2010 5:00 pm

Prevažanje čebel je treba nujno prepovedati. Sploh v smislu ohranjanja avtohtonih vrst čebel. Dokler še ni prepozno.

Iz določenega vidika ravnanja z živalmi je pa prevažanje čebel - mučenje živali.
lep pozdrav

igorv
PrispevkovCOLON 121
PridruženCOLON To Avg 24, 2004 12:07 pm

OdgovorCOLON # 45101Odgovor igorv
Pe Nov 26, 2010 9:11 pm

mg napisal/-aCOLONPrevažanje čebel je treba nujno prepovedati. Sploh v smislu ohranjanja avtohtonih vrst čebel. Dokler še ni prepozno.

Iz določenega vidika ravnanja z živalmi je pa prevažanje čebel - mučenje živali.
mg, najraje bi ti nekaj napisal, pa se bom raje vzdržal... Verjami pa da ti verjetno ne bi bilo všeč... :D :wink:

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 45104Odgovor klopotec
Pe Nov 26, 2010 11:24 pm

mg najraje bi ti nekaj napisal, pa se bom raje vzdržal... Verjemi pa da bi ti bilo gotovo všeč..

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 45105Odgovor mg
Pe Nov 26, 2010 11:36 pm

Igorv, jaz tebi nisem naslovil ničesar. Komentiral sem zgornji prispevek. Če je pa tebe kaj zbodlo je pa to tvoj problem.

A je treba temo takoj spustit na osebni nivo? Tile prispevki so forum. Če pa hočeš osebni nivo, imaš pm in facebok.

Seveda, problem je v tem ker prevažaš in ti je nekdo stopil na rep. Lahko si še enkrat prebereš prispevke in videl boš, da nisem načel teme.

Po moje - ko že vlečeš, pa največji problem prevažanja ni samo mešanje avtohtonih vrst čebel ampak raznašanje in širjenje varoje (poleg ostalih bolezni). Ne bom omenjal največje zasluge prevažanja čebel za čebelo in čebelarjenje, ker ti sigurno ne bo všeč.
lep pozdrav

JanĹľevec
PrispevkovCOLON 688
PridruženCOLON Sr Maj 05, 2010 7:01 am

OdgovorCOLON # 45110Odgovor JanĹľevec
So Nov 27, 2010 8:39 am

[quote="mg"]Prevažanje čebel je treba nujno prepovedati. Sploh v smislu ohranjanja avtohtonih vrst čebel. Dokler še ni prepozno.
____________

Cenjeni kolegi kar tako pa tega le ni mogoče zavreči. Sam sem že pred leti nekaj podobnega omenjal in doživel podoben napad kot sedaj kolega. Vendar bi bilo na tem področju v bližnji prihodnosti nujno nekaj storiti. Možnosti je več in jih bom navedel le nekaj:

1. Za določen čas nekaj let ( koliko ne upam zapisati ) bi bilo nujno prepovedati prevažanje čebel, da se stabilizirajo razmere na področju zdravstvenega varstva čebel in bi s tem NVI dobil potreben čas, da vzpostavi pregled in kontrolo nad zdravstvenimi razmerami v čebelarstvu

2. Ponovno bi morali vzpostaviti skrbno veterinarsko kontrolo nad čebelami, ki bi jih čebelarji želeli prestavljati. In to ne le z vizualnim pregledom temveč z ustreznimi laboratorijskimi pregledi, testiranji na prisotnost zajedavcev čebel in kontrolo čistosti pasme čebel.

Obstajati bi morala skrbna in enotna evidenca vseh prestavljenih čebel za področje celotne države s podatki, kdo je prevažalec, koliko čebel in za koliko časa jih je kam pripeljal, podatki o veterinarskih in drugih dokazilih na osnovi katerih je bilo prestavljanje čebel opravljeno in drugi podatki, ki bi bili potrebni za zagotavljanje zdravstvenega varstva in čistosti pasme prestavljenih čebel in čebel čebelarjev v okolju v katerega so bile čebele od drugod pripeljane.

3. KIS bi moral izvesti temeljito reformo na področju izdanih dovoljenj za vzrejanje matic za trg in v nekaterih področjih njihovo število zmanjšati in na drugih povečati.

Sistem testiranja matic pri čebelarjih je neustrezen in do vzrejevalcev matic krivičen in bi ga bilo nujno takoj korenito spremeniti, ker ne daje rezultatov s katerimi bi si lahko pomagali ali karkoli ugotovili.

4. Vzpostaviti bi se morala stroga kontrola pri vzrejevalcih kam, komu in na katera področja so bile matice dostavljene in kaj se potem v resnici z njimi dogaja.

Za nekaj časa bi tako pač morali vsi pozabiti na negativne ekonomske učinke tega ukrepa, ker bi bile druge koristi veliko večje in dolgoročno koristne.

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 45112Odgovor levstek008
So Nov 27, 2010 10:22 am

A veš koliko časa se že prevažajo čebele po Slovenskem??? In sedaj bi z ukrepi prepovedi prevažanja rešil tegobe in težave čebeljih družin??

Bi se dalo tole na dolgo in široko razkladat, ampak mam drugo, bolj pomembno delo kot ovreči tvoje domneve....
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

mg
PrispevkovCOLON 808
PridruženCOLON Sr Feb 03, 2010 1:18 am

OdgovorCOLON # 45114Odgovor mg
So Nov 27, 2010 11:42 am

Seveda, za čebelarja so čebelje bolezni obrobna zadeva. Denar je pa sveta vladar.

Ni problema. Itak bo minister za okolje poskrbel za čebele. Če ne pa ČZS. Če ne pa peticija itd. Samo mi ne bomo, ker imamo bolj pomembno delo.

Stočiti moramo med, ker drugače nam čebele propadejo, če ne pa vsaj zbolijo.
lep pozdrav

Benko
PrispevkovCOLON 93
PridruženCOLON Če Mar 04, 2010 10:35 pm

Seljenje čebeljih družin

OdgovorCOLON # 45125Odgovor Benko
Ne Nov 28, 2010 3:03 pm

Strinjam se, da je seljenje čebeljih družin, vzok za invazijo varoje na nove lokacije, ter širjenje nalezljivih čebeljih bolezni. Z omejitvijo ali z večjim nadzorom čebeljih družin, katere so namenjene za seljenje, bi lahko bistveno omejili ali zadušili razvoj varoje ali bolezni.
Kaj pomaga čebelarju zdravljenje čebeljih družin pred varojo, ko pa bo spomladi nekdo, ki vozi čebele iz paše na pašo, pripeljal cel tovornjak varoje. V Sloveniji bi bila lahko področja, kjer praktično ne bi bilo varoje, če ne bi bilo prevoznikov. Vendar dobiček je pač dobiček.

Lp!

Jernej

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 45126Odgovor levstek008
Ne Nov 28, 2010 3:19 pm

Benko, a se hecaš??? Povej mi, kje v Sloveniji NI varoje!! Tisti, ki prevaža čebele gre na pašo z močnimi družinami. Da imaš močne družine moraš imet varojo na minumumu od minimuma( si kdaj videl spomladanskega mladiča slabega zaradi varoje?) ter zdrave čebele, drugače ne voziš.

Pazi, in sedaj so prevaževalci rak rana Slovenskega čebelarstva!! Ne moreš verjeti!!!

Bolj pametno bi bilo v tem zimskem času se vsesti za mizo in/ali računalnik ter se malo dati podučiti kaj je novega v čebelarskem svetu oz. kopirat kakšne ideje kot prodajat bučke, ki jih ni....
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

Benko
PrispevkovCOLON 93
PridruženCOLON Če Mar 04, 2010 10:35 pm

OdgovorCOLON # 45127Odgovor Benko
Ne Nov 28, 2010 3:42 pm

Vzemimo primer, da je čebelnjak na samotnem kraju in da 5 km ni nobenega čebelnjaka (varojino širjenje je omejeno), ter čebelar uspešno zatira varojo, praktično je ni. Nato pa pripelje prevoznik čebelje družine v katerih so varoje, temu rečemo invazija.
Varoja nima kril, da bi se lahko selila. Klila ima čebela, da jo lahko seli, še slabše, tovornjak ima kolesa, ki jo lahko prepelje daleč, v najbolj odročne kraje. Kako pa misliš da je iz Azije prišla v Evropo. V milijonih letih se ni varoja razvila v Evropi potem pa kar na enkrat, ko je nkdo pripeljal nekaj čebeljih družin iz Azije.
Resnica je pač taka, sedaj je pač naša naloga, da jo čim bolj oblažimo.

Jernej

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 45128Odgovor Fizikalec
Ne Nov 28, 2010 4:11 pm

Benko saj nisi resen? Kako lahko napišeš nekaj tako neumnega drugače se res ne znam izrazit?
Recima da okoli nekega čebelnjaka 5 km ni čebel so pa potem 5 km dalje. Tvoje letijo od 0-6 km in enako tiste izven območja torej se komot srečujejo. Potem je nekje v taki okolici zbirališče trotov to je lahko 10 km stran. Torej bi moral imeti 50 km krog kjer bi v sredini bil samo en čebelnjak ali pa kaj takega pride prav na kakšnem otoku sredi morja nastane pa drug problem rabiš vsake toliko časa pripelat noter svežo kri torej tudi varojo na žalost....

Benko
PrispevkovCOLON 93
PridruženCOLON Če Mar 04, 2010 10:35 pm

OdgovorCOLON # 45131Odgovor Benko
Ne Nov 28, 2010 4:24 pm

Bom pa drugače vprašal, zakaj so pa lahko naši predniki čebelarili brez varoje, in potem kar na enkrat med letom 1970 - 80 se pojavi varoja. Kaj je temu vzrok (a so takrat lih slučajen varoje dobile krila, zdaj pa jih nimajo več)?

Jernej

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 45132Odgovor Fizikalec
Ne Nov 28, 2010 4:33 pm

Saj so naši predniki čebele prevažali-prenašali kakor hočeš potem z vlakom pošiljali itd..
Dokler pač varoje ni bilo je bilo to enostavno kot bi rekel, da po izumu atomske bombe, če vse narejene uničimo jih več ne bo a ne? Kadarkoli jo bo možno narest, ker je pač izumljena. Varoja obstaja in je pač ni možno iztrebit vsako sanjanje o časih, ko je ni bilo je zaman. Nekoč marsičesa ni bilo in dandanes je z tem se jaz NE obremenjujem ampak z tem, da se pač proti temu kr me ogroža borim. Kak okoljevarstvenik bi reko še, da varoje ne smemo zatirat je del narave itd.itd.. za moje pojme zgrešen način razmišlanja.
Jaz pač z tem kr "me doleti" živim torej se borim bodisi varoja, bodisi se mi pokvari avto, ali sem bolan ali, ali ali

dobje
Site Admin
PrispevkovCOLON 948
PridruženCOLON Sr Feb 22, 2006 9:20 pm
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 45133Odgovor dobje
Ne Nov 28, 2010 5:24 pm

Benko napisal/-aCOLONBom pa drugače vprašal, zakaj so pa lahko naši predniki čebelarili brez varoje, in potem kar na enkrat med letom 1970 - 80 se pojavi varoja. Kaj je temu vzrok (a so takrat lih slučajen varoje dobile krila, zdaj pa jih nimajo več)?

Jernej
Varoja ni od nekdaj pri nas, ker je ni bilo , so čebelarili brez nje.
Ni dobila krila, ampak je s krili priletela.
Prinesel jo je človek, tako kot še kup nevšečnosti, pa tudi koristnih stvari.
Lep pozdrav Slika

Benko
PrispevkovCOLON 93
PridruženCOLON Če Mar 04, 2010 10:35 pm

OdgovorCOLON # 45134Odgovor Benko
Ne Nov 28, 2010 5:52 pm

dobje napisal/-aCOLON
Benko napisal/-aCOLONBom pa drugače vprašal, zakaj so pa lahko naši predniki čebelarili brez varoje, in potem kar na enkrat med letom 1970 - 80 se pojavi varoja. Kaj je temu vzrok (a so takrat lih slučajen varoje dobile krila, zdaj pa jih nimajo več)?

Jernej
Varoja ni od nekdaj pri nas, ker je ni bilo , so čebelarili brez nje.
Ni dobila krila, ampak je s krili priletela.
Prinesel jo je človek, tako kot še kup nevšečnosti, pa tudi koristnih stvari.
Lep pozdrav Slika
Se strinjam. Sedaj pa je naša naloga, da poledice, čim bolj ublažimo.

Jernej

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov