RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

tehnologija čebelarjenja, prevažanje čebel

ModeratorCOLON volk

BUTTON_POST_REPLY
cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43407Odgovor cebelaroji
Po Avg 30, 2010 8:18 am

Spoštovani kolegi,

naj še tukaj objavim tole,

da sem prvi v Sloveniji ugotovil, da se razvoj varoze pospešuje s hranjenjem čebel z industrijskim sladkorjem.

Naj ROJI in medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 43408Odgovor volk
Po Avg 30, 2010 8:25 am

Kolega,daj na plano informacije,do katerih si prisel.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

JanĹľevec
PrispevkovCOLON 688
PridruženCOLON Sr Maj 05, 2010 7:01 am

Re: RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43410Odgovor JanĹľevec
Po Avg 30, 2010 10:41 am

cebelaroji napisal/-aCOLONSpoštovani kolegi,

naj še tukaj objavim tole,

da sem prvi v Sloveniji ugotovil, da se razvoj varoze pospešuje s hranjenjem čebel z industrijskim sladkorjem.

Naj ROJI in medi!

Jože
_______

Nobelova nagrada za znanost ti ne uide! Čestitam!

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 43412Odgovor klopotec
Po Avg 30, 2010 10:51 am

Jok bato. Nobelove nagrade ne bo. To je bilo ugotovljeno že davno, le da je to neprijetna resnica in tako dalje.....

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43414Odgovor cebelaroji
Po Avg 30, 2010 1:58 pm

klopotec napisal/-aCOLONJok bato. Nobelove nagrade ne bo. To je bilo ugotovljeno že davno, le da je to neprijetna resnica in tako dalje.....
Trdim da zgoraj navedena navedba "davno ugotovljeno" ne drži. Poglejte kje je kaj takega zapisanega v naši reviji SČ?


Moja ugotovitev sega v leto 1991.

Kako enostavno je sedaj, ko se to ve!

P.S.: Revija SČ in druga javna glasila so namenjena ravno objavam v tem smislu, da se kaj novega zve ali kaj starega ovrže, na podlagi argumentov seveda.

Naj ROJI in Medi!
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

Uporabniški avatar
kravzlj
PrispevkovCOLON 506
PridruženCOLON Sr Jul 30, 2008 6:34 pm
KrajCOLON Zaborąt pri Dolu
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 43415Odgovor kravzlj
Po Avg 30, 2010 2:54 pm

cebelaroji, lahko prosim navedete to kje se je to ugotovilo, zakaj točno ni dober?
Saj se mi zdi da ni, samo kako se to strokovno opredeli?

L pLuka
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Uporabniški avatar
sauc
PrispevkovCOLON 144
PridruženCOLON Ne Jan 01, 2006 9:52 pm

OdgovorCOLON # 43416Odgovor sauc
Po Avg 30, 2010 3:09 pm

kravzlj napisal/-aCOLONcebelaroji, lahko prosim navedete to kje se je to ugotovilo, zakaj točno ni dober?
Zakaj se potem v ometencih, hranjenih s sladkorjem ne razvija na veliko Varooja ??

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

Re: RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43418Odgovor klopotec
Po Avg 30, 2010 3:37 pm

cebelaroji napisal/-aCOLON
klopotec napisal/-aCOLONJok bato. Nobelove nagrade ne bo. To je bilo ugotovljeno že davno, le da je to neprijetna resnica in tako dalje.....
Trdim da zgoraj navedena navedba "davno ugotovljeno" ne drži. Poglejte kje je kaj takega zapisanega v naši reviji SČ?


Moja ugotovitev sega v leto 1991.

Kako enostavno je sedaj, ko se to ve!

P.S.: Revija SČ in druga javna glasila so namenjena ravno objavam v tem smislu, da se kaj novega zve ali kaj starega ovrže, na podlagi argumentov seveda.

Naj ROJI in Medi!
Jože
Iz knjige Z ZDRAVIMI ČEBELAMI V XXI. STOLETJE

..Ana Mauricio (1955) je ugotovila,odvisnost med dolžino življenja čebele od njene aktivnosti pri krmljenju čebelje zalege. Dolžina življenja čebele delavke se hitro zmanjšuje ko so te dejavne pri vzreji čebeljih ličink, in s tem povezano proizvodnjo matičnega mlečka in se podaljšuje pri čebelah, ki te dejavnosti ne opravljajo. To je še posebej izračeno tedaj, ko je preskrba s cvetnim prahom obilna. Terdaj ko nastopi invazija varoje čebeljih družin pri upadanju čebelje zalege in zmanjševanju čebeljih družin v poznih poletnih mesecih, se spremeni številčno razmerje med zalego in varojo kakor tudi med varojo in čebelami na škodo čebelje družine, je krmljenje škodljivo. Podaljšana aktivnost matice v mesecih september - oktober zaradi dokrmljevanja s sladkorno hrano, ko je veliko krpljev, celo preko 1,5:1 narekuje, da praksa krmljenja čebeljih družin v mesecih avgust - oktober prinese panje polne medu brez čebel. V takem stanju prihaja do tega, da čebelje družine z malim številom čebel , ki so izčrpane s hranjenjem čebelje zalege, izrabljene s predelavo saharoze in poškodovane z varojo ne morejo prezimiti in dočakati pomladi.

Bilaš o posledicah zimskih zalog iz kristalnega sladkorja piše: Oskrbovanje ozimnice z velikimi količinami kristalnega sladkorja (več kot 5-6 kg) je škodljivo posebej ob napadih varoje. Kakor so pokazale nedavne raziskave Znanstveno raziskovalnega inštituta Ribnoje se poslabšuje ne samo rezultat prezimovanja ampak tudi kvaliteta čebel, ki se poležejo v začetku naslednje sezone. S takim krmljenjem, še posebej, če se izvaja pozno, ko se pri čebelah, povezano z nižjimi temperaturami zraka opazno zmanjša nivo fermenta invertaze, se čebele zelo izčrpajo, sladkorna hrana pa ostane nepopolno invertirana. Stanje se še poslabša, ker se krpelj varoja hrani s hemolimfo čebel, ki prenaša beljakovine v žleze za sintezo invertaze. Pogosto se dogaja, da slabo invertirana hrana v satju kristalizira in je še manj prijazna čebelam.Zapoznelo krmljenje čebel s sladkornim sirupom povzroča zakasnelo zaleganje matice in pojav zalege, v kateri je še ena generacija varoje. kar še poveča napadenost družine, ki se pripravlja na zimo.


V bistvu pa nimam nič proti temu, da ti dobiš Nobelovo nagrado (če boš dal za pijačo seveda). Važna je informacija, ki jo bo mogoče kdo vključil v svoja prizadevanja za ohranitev naše čebele. Če pa preberete celo knjigo, boste videli, da krmljenje s sladkorjem povzroča mnogo težav. Verjetno pa to ni edina težava. Jaz o tem ne morem soditi, ker imam premalo znanja.

Tudi ne vem, kako boste presojali verodostojnost vira in verodostojnost avtorjev, ki sta navedena.

Mi je pa zanimiv ta ruski inštitut ki se navaja. Bom malo pogooglav za njim. Samo ne pajimanjem ruski. Bomo pa že nekoga našli ki panjimaje, he,he. Vse za našo sivko.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 43419Odgovor volk
Po Avg 30, 2010 3:49 pm

No,zanimivo.

Kar se tice krmljenja,ze nekajkrat sem napisal,da ce nimajo cebele v plodiscu dovolj medu(primernega) za prezimitev,pac rabimo dohranit.Poraba hrane od kostanjeve pase(zadnje obilne z cvetnim prahom) pa do zime je toliksna,da ce je v okolici slaba pasa,ne preostane drugega,kot prezimit na sladkorju.Do kdaj pa nakrmit?Moje osebne izkusnje so take,da krmim v avgustu,do 15.Septembra je vecina druzin dokrmljenih.Tako za predelavo hrane izrabim generacije kratkozivih(poletnih) cebel.

Obstaja eno pravilo.Cebelja druzina mora imeti vedno dovolj hrane v obliki sladkorjev(ne govorim o cukru,pac pa o medu,ce pa tega ni,je pa cuker), kar je pa se pomembneje za razvoj zimskih cebel,je pa cvetni prah.Kolicina maticnega mlecka,ki ga dobi cebelja zalega zimske generacije,pogojuje dolgozivost cebel.Kar je lani marsikaterega cebelarja stalo cebel.Cvetnega prahu ni bilo dovolj,zimske cebele so bile bolj kratkozive,in jih je zgodaj spomladi zmanjkalo.Zadnji udarec je naredila se nosema,pa se kaksna okuzba,ker pac ni bilo dovolj cebel.

Kar se pa tice vpliva varoze.Varoja skrajsuje zivljenje zimskim cebelam,sploh ce so te izcrpane zaradi predelave sladkorja,ter imajo primanjkljaj beljakovin(kar je posledica pomanjkanja cvetnega prahu jeseni).
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43420Odgovor cebelaroji
Po Avg 30, 2010 3:59 pm

kravzlj napisal/-aCOLONcebelaroji, lahko prosim navedete to kje se je to ugotovilo, zakaj točno ni dober?
Saj se mi zdi da ni, samo kako se to strokovno opredeli?

L pLuka
Ker smo prevec anonimna stran, me nič ne obvezuje da posredujem strogo strokovni clanek.
Vendar naj kljub temu omenim samo to, da se s tem nacinom krmljenja stalno obnavlja krog razvoja varoe in zato ni možno tega prekiniti. Najbrž tudi sami opažate pri nekaterih družinah, da ni tako veliko varoj kot v drugih. No, to zadnje je tudi povezano s to temo, torej s prehranjevanjem z industrijskim sladkorjem. Kako enostavno je bilo čebelariti z industrijskim sladkorjem, vendar nam je varoza "odprla oči" kar je v bistvu dobro za našo medonosno čebelo in za naše čebelarstvo.

Naj ROJI in medi!

Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 43423Odgovor olševèan
Po Avg 30, 2010 4:12 pm

In potem takem, nam svetuješ kaj??????

Da čebelam ne jemljemo medu pa bo vse vredu. Bi bilo pa super če bi o tem kej več napisal, saj smo vsi na istem problemu.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 43424Odgovor volk
Po Avg 30, 2010 5:03 pm

Dragi Joze,tako anonimni nismo v zasebnih sporocilih.Prosil bi vas,da mi tja posredujete povezavo do clanka.
Najlepsa hvala.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 43425Odgovor olševèan
Po Avg 30, 2010 5:33 pm

Ja jaz bi ga tudi rad prebral.

Hvala LP Anže

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 43426Odgovor klopotec
Po Avg 30, 2010 5:42 pm

Jaz tu več nič ne razumem. Eden trdi, da je nekaj ugotovil, potem pa noče pokazati, kaj je ugotovil.
Damo mu podatke z viri, da so to ugotovili že drugi, pa tega niti ne komentira.

Pri vsej stvari pa je najbolj osupljivo, da vsi po malem veste, da je cuker eno veliko sr..., ampak ga boste uporabljali še naprej. Ker drugače se menda ne da.

Vsi pa ste tako polni ljubezni do naše sivke.

Zaćetnike res spravljate v veliko zagato, he,he.

Uporabniški avatar
sauc
PrispevkovCOLON 144
PridruženCOLON Ne Jan 01, 2006 9:52 pm

Re: RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43429Odgovor sauc
Po Avg 30, 2010 6:16 pm

cebelaroji napisal/-aCOLONda sem prvi v Sloveniji ugotovil, da se razvoj varoze pospešuje s hranjenjem čebel z industrijskim sladkorjem.
Kateri pa je industrijski sladkor ? :D :D

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 43432Odgovor olševèan
Po Avg 30, 2010 8:24 pm

Meni se zdi da je tole ena velika zajebancija. Sej vsi vemo da čez med ga ni. Pač druge ni, razn če nam bo čebelaroji zaupal to njegovo odkritje. :wink:

Brez zamere :D

cebelaroji
PrispevkovCOLON 316
PridruženCOLON Po Mar 08, 2010 1:54 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43434Odgovor cebelaroji
Po Avg 30, 2010 9:01 pm

volk napisal/-aCOLONDragi Joze,tako anonimni nismo v zasebnih sporocilih.Prosil bi vas,da mi tja posredujete povezavo do clanka.
Najlepsa hvala.

V odgovor in razmislek pa tole, uživaj:

Čebelarstvo na Poljskem

Stara obliki čebelarstva doživlja nekaj oživitev v gozdu Spala na Poljskem. Kot majhna skupina navdušencev imajo za cilj privabiti čebele na to območje.

Metoda, ki vključuje ljudi . ki pomagajo čebelam, ko s svojimi rokami ustvarjajo gnezda za čebele z zmanjšanjem luknj v drevesa in izstopom satovja v prostor, da pritegnejo čebele, sega tisoče let, vendar je bila metoda opuščena v 19. stoletju, so poročila AFP.

Vendar je zdaj ta skupina navdušencev ustanovila približno 20 takih gnezd na mestu 100 km južno od Varšave in so začeli z zbiranjem manjših količin medu z različnih vrst drevja.

Skupino so bili naučili, kako se med poboira z dreves, z ekipo iz Bashkortostan, Rusije, kjer je praksa še vedno močna, kjer z več čebelarjev iz Bashkirije potujejo po Poljski, da vzpostavijo prve panje.

Upati je, da se lahko projekt, ki ga podpira Svetovni sklad za naravo (WWF) in dva poljska narodna parka, razširi na tisoče gnezd po vsej državi v prihodnosti.

Ampak za zdaj čebelarji uživajo sadove vsega njihovega trdega dela - globoko zlato obarvanega medu z rahlo dimljenim okusom.

Za drevesni med se trdi misel, da ta vsebuje sedemkrat več mikro hranil kot navadni medu, Przemyslaw Nawrocki, ki je odgovoren za projekt, pri WWF, je povedal novico ponudnika.

Čebelarstvo postaja vse bolj priljubljen hobi v Veliki Britaniji, čeprav z bolj sodobnimi metodami. V avgustu je britanska Čebelarska zveza prinesla novico, da se je njeno članstvo povečalo za 20% v zadnjih 18 mesecih, torej za skoraj 20.000.

Na čebelarski zabavi je pritegnila zadnje mesece največ pozornosti uvedba Omlet Beehaus, t.j. mali panj , ki je idealen za vrtove in strešne prostore.

-------------------
Jože
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

MaMe
PrispevkovCOLON 484
PridruženCOLON Sr Jun 03, 2009 1:01 pm

OdgovorCOLON # 43435Odgovor MaMe
Po Avg 30, 2010 9:23 pm

Lepo napisano, škoda ko ni nobene slikice zraven. Vendar moram priznati, da jaz še vedno iz tega ne razberem povezave med varoo in sladkorjem. Lahko malo razložiš nam začetnikom.

Drugače pa, lepo napisano .... si mogoče našel kakšno spletno stran teh čebelarjev, kjer bi bile kakšne slikce.

no sem kar sam prečekiral malo net..... eni dve slikci http://www.macaudailytimes.com.mo/cultu ... trees.html

http://www.khaleejtimes.com/DisplayArti ... ysfeatures

zgleda spektakularno 8) 8)

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

Re: RAZVOJ VAROZE na Slovenskem

OdgovorCOLON # 43436Odgovor klopotec
Po Avg 30, 2010 9:32 pm

cebelaroji napisal/-aCOLON
volk napisal/-aCOLONDragi Joze,tako anonimni nismo v zasebnih sporocilih.Prosil bi vas,da mi tja posredujete povezavo do clanka.
Najlepsa hvala.

V odgovor in razmislek pa tole, uživaj:

Čebelarstvo na Poljskem

Stara obliki čebelarstva doživlja nekaj oživitev v gozdu Spala na Poljskem. Kot majhna skupina navdušencev imajo za cilj privabiti čebele na to območje.

Metoda, ki vključuje ljudi . ki pomagajo čebelam, ko s svojimi rokami ustvarjajo gnezda za čebele z zmanjšanjem luknj v drevesa in izstopom satovja v prostor, da pritegnejo čebele, sega tisoče let, vendar je bila metoda opuščena v 19. stoletju, so poročila AFP.

Vendar je zdaj ta skupina navdušencev ustanovila približno 20 takih gnezd na mestu 100 km južno od Varšave in so začeli z zbiranjem manjših količin medu z različnih vrst drevja.

Skupino so bili naučili, kako se med poboira z dreves, z ekipo iz Bashkortostan, Rusije, kjer je praksa še vedno močna, kjer z več čebelarjev iz Bashkirije potujejo po Poljski, da vzpostavijo prve panje.

Upati je, da se lahko projekt, ki ga podpira Svetovni sklad za naravo (WWF) in dva poljska narodna parka, razširi na tisoče gnezd po vsej državi v prihodnosti.

Ampak za zdaj čebelarji uživajo sadove vsega njihovega trdega dela - globoko zlato obarvanega medu z rahlo dimljenim okusom.

Za drevesni med se trdi misel, da ta vsebuje sedemkrat več mikro hranil kot navadni medu, Przemyslaw Nawrocki, ki je odgovoren za projekt, pri WWF, je povedal novico ponudnika.

Čebelarstvo postaja vse bolj priljubljen hobi v Veliki Britaniji, čeprav z bolj sodobnimi metodami. V avgustu je britanska Čebelarska zveza prinesla novico, da se je njeno članstvo povečalo za 20% v zadnjih 18 mesecih, torej za skoraj 20.000.

Na čebelarski zabavi je pritegnila zadnje mesece največ pozornosti uvedba Omlet Beehaus, t.j. mali panj , ki je idealen za vrtove in strešne prostore.

In v kakšni zvezi je to s cukrom in varojami? In s tvojimi ugotovitvami?

-------------------
Jože

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 43437Odgovor klopotec
Po Avg 30, 2010 9:37 pm

MaMe napisal/-aCOLONLepo napisano, škoda ko ni nobene slikice zraven. Vendar moram priznati, da jaz še vedno iz tega ne razberem povezave med varoo in sladkorjem. Lahko malo razložiš nam začetnikom.

Drugače pa, lepo napisano .... si mogoče našel kakšno spletno stran teh čebelarjev, kjer bi bile kakšne slikce.

no sem kar sam prečekiral malo net..... eni dve slikci http://www.macaudailytimes.com.mo/cultu ... trees.html

http://www.khaleejtimes.com/DisplayArti ... ysfeatures

zgleda spektakularno 8) 8)

Ja tole pa ima vezo s cukom. Recimo da ima ta Poljak ene 100 družin v drevesih. Pa jim gre vsak večer nalivat. Do jutra. Pol pa spat.

Dobro, jaz se vdam. Nisam ja odavde.

olševèan
PrispevkovCOLON 202
PridruženCOLON Po Mar 02, 2009 4:10 pm
KrajCOLON oląevek

OdgovorCOLON # 43438Odgovor olševèan
Po Avg 30, 2010 11:13 pm

Hehe. Jah nič gremo pa zdej na drevesa ne? Kako bi bloi fajn na taki višini pregledovat družino. :shock: Meni se zdi da to nima nč kaj veliko v zvezi z našim načinom čebelarjenja. Pač poskušajo čebele vrniti v naravno okolje, vendar mislim da bo to zaradi varoje precej težko.

Edino če je tisto z sladkorjem res. Ampak tega očitno ne bomo vedeli.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 43453Odgovor volk
To Avg 31, 2010 11:51 am

Ja,cudovito.Cerana je v jugovzhodni aziji prisla na rob izumrtja zaradi prakse cebelarjenja na drevju.Verjemite mi,ko lezes na drevo in te razjarjene cebele napikajo,potem si pomagas z dimom.Kaj pa ostane,pa mi je cisto jasno iz azijskih praks lovcev na med.

Druga stvar pa je taka,ce se hoces od cebelarstva ziveti in omogociti zadostno oprasevanje,potem cebelarjenje na drevju ni ravno dobickonosno,in je bolj za hobi.Ce smo ze EKO,potem se ravnajte tako tudi pri drugih stvareh.Ne kupujte konvencionalnih izdelkov v trgovinah,pac pa najdite divjo kravo,jo ujemite,ter pomolzite.Ali pa jelena za jajca vlecite.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 43460Odgovor klopotec
To Avg 31, 2010 12:53 pm

volk napisal/-aCOLONJa,cudovito.Cerana je v jugovzhodni aziji prisla na rob izumrtja zaradi prakse cebelarjenja na drevju.Verjemite mi,ko lezes na drevo in te razjarjene cebele napikajo,potem si pomagas z dimom.Kaj pa ostane,pa mi je cisto jasno iz azijskih praks lovcev na med.

Druga stvar pa je taka,ce se hoces od cebelarstva ziveti in omogociti zadostno oprasevanje,potem cebelarjenje na drevju ni ravno dobickonosno,in je bolj za hobi.Ce smo ze EKO,potem se ravnajte tako tudi pri drugih stvareh.Ne kupujte konvencionalnih izdelkov v trgovinah,pac pa najdite divjo kravo,jo ujemite,ter pomolzite.Ali pa jelena za jajca vlecite.
Saj se ravnamo Volk. Hrano si skoraj vso pridelam sam. Nič ne škropim in ne gnojim z umetnimi gnojili. Zdaj začenjam še s čebelicami, da bom imel čim več zdravih pridelkov. Premikam se s kolesom, ali tečem ali hodim. Le res dolge razdalje grem z avtom.
Počasi se otresam vseh plastičnih oblačil in oblačim naravne materiale.
Peremo s tisto kroglo in več ne uporabljamo praškov in mehčalcev. In še je tega.
Za mleko ni treba iskat divje krave. Grem k kmetu, ki ima dve kravi krmljeni s travo in senom in kupim mleko. Pijem surovega.

Zakaj pa bi jelena vlekel za jajca?
Nii se treba posmehovat iz ljudi, ki se trudijo za okolje. Tudi ti imaš korist od tega. In enkrat boš tudi sam začel prispevati k temu. Ker boš imel slabo vest,

Ne zamerim ti zbadanja. Pred petimi leti sem tudi sam mislil tako kot ti. Ampak ljudje se spreminjamo. Žal nekateri za vedno ostanejo tam, tam pač.

Uporabniški avatar
sauc
PrispevkovCOLON 144
PridruženCOLON Ne Jan 01, 2006 9:52 pm

OdgovorCOLON # 43463Odgovor sauc
To Avg 31, 2010 2:17 pm

klopotec napisal/-aCOLONSaj se ravnamo Volk. Hrano si skoraj vso pridelam sam. Nič ne škropim in ne gnojim z umetnimi gnojili. Zdaj začenjam še s čebelicami, da bom imel čim več zdravih pridelkov. Premikam se s kolesom, ali tečem ali hodim. Le res dolge razdalje grem z avtom.
Počasi se otresam vseh plastičnih oblačil in oblačim naravne materiale.
Peremo s tisto kroglo in več ne uporabljamo praškov in mehčalcev. In še je tega.
Za mleko ni treba iskat divje krave. Grem k kmetu, ki ima dve kravi krmljeni s travo in senom in kupim mleko. Pijem surovega.
Si kdaj pomislil koliko je ta tvoj EKO življenje dražje od navadnega ?

Si kdaj pomislil koliko ljudi okrog tebe NE živi EKO ?

Si se kdaj vprašal koliko EKO ljudi bi rabili da bi izničili vpliv enega 300m velikega dimnika ?

IN DA TI ODGOVORIM, ti en sam si premalo za čisto okolje, zato ker država dopušča onesnaževanje (tako in drugačno) in če se izrazim drugače ** sam si, ki lula proti vetru ** pazi le da se ne prehladiš :)

Pa če kdo misli, da se bo z ločevanjem odpadkov odkupil za vse drugo sranje in grehe, se pošteno moti. :lol: :lol:

bloop
PrispevkovCOLON 746
PridruženCOLON Ne Avg 06, 2006 3:40 pm

OdgovorCOLON # 43465Odgovor bloop
To Avg 31, 2010 2:41 pm

Kolikor znam jaz prevajat anglescino, je ta clanek izkljucno potrditev, da sladkor ali med nimata prav nobene veze z napadom oz. odpornostjo na varoje.
Prav tako pa iz tega clanka v bistvu lahko potegnes zakljucek se na to, da tudi cebele, ki so naravno gradile satje v duplih niso obstale. torej tudi ne gre racunati, da bodo cebele v naravnem satju kaj bolj dolgo zivele kot pa v panjih, kar se tice varoje.

Res je da v clanku pise, da je cebele pomorila bolezn, ki jo prenasa varoja.
Ne vem samo na katero bolezen ciljajo.

A natural mishap in the 1980s wiped out the remaining wild bees buzzing around Poland’s forests – a disease of Asian origin carried by a parasitic mite called Varroa destructor

klopotec
PrispevkovCOLON 742
PridruženCOLON Po Jul 12, 2010 5:09 pm
KrajCOLON Prlekija

OdgovorCOLON # 43466Odgovor klopotec
To Avg 31, 2010 3:00 pm

sauc napisal/-aCOLON
klopotec napisal/-aCOLONSaj se ravnamo Volk. Hrano si skoraj vso pridelam sam. Nič ne škropim in ne gnojim z umetnimi gnojili. Zdaj začenjam še s čebelicami, da bom imel čim več zdravih pridelkov. Premikam se s kolesom, ali tečem ali hodim. Le res dolge razdalje grem z avtom.
Počasi se otresam vseh plastičnih oblačil in oblačim naravne materiale.
Peremo s tisto kroglo in več ne uporabljamo praškov in mehčalcev. In še je tega.
Za mleko ni treba iskat divje krave. Grem k kmetu, ki ima dve kravi krmljeni s travo in senom in kupim mleko. Pijem surovega.
Si kdaj pomislil koliko je ta tvoj EKO življenje dražje od navadnega ?

Si kdaj pomislil koliko ljudi okrog tebe NE živi EKO ?

Si se kdaj vprašal koliko EKO ljudi bi rabili da bi izničili vpliv enega 300m velikega dimnika ?

IN DA TI ODGOVORIM, ti en sam si premalo za čisto okolje, zato ker država dopušča onesnaževanje (tako in drugačno) in če se izrazim drugače ** sam si, ki lula proti vetru ** pazi le da se ne prehladiš :)

Pa če kdo misli, da se bo z ločevanjem odpadkov odkupil za vse drugo sranje in grehe, se pošteno moti. :lol: :lol:
Na vse to sem pomislil.

Moje življenje je sedaj cenejše, ker večino hrane pridelam sam. Dobro lahko zdaj rečeš, pa tvoj čas, pa orodje, pa nevem kaj še, ampak pustiva te fore. Če vključiš permakulturne prijeme, gre vse zelo poceni.

Okrog mene mnogo ljudi živi ne eko, ampak zanimivo, začenjajo posnemati. Celo sem opazil da so eni začeli kolesariti, eni tekati. Torej ljudje se vedno bolj zavedajo.Vidijo da veliko tečem in da se z ženo voziva 20 km daleč v službo s kolesi. Jaz zdaj več ne, ker sem v penziji.

Tudi dimniki se rušijo in se nadomeščajo z boljšimi viti. Nisi opazil fotovoltaike..... Stvar se premika.

Nisem sam, vedno več nas je.


Ampak zakaj kričiš na mene?

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 43467Odgovor levstek008
To Avg 31, 2010 3:25 pm

Lej sauc, sem razmišljal ali ti odgovort al ne- saj ti ni treba da se lotiš ločevanja odpadkov če ne zmoreš!

Jaz sem bil primoran pustiti službo( zaradi varstva otrok, nimamo vsi sorodnikov na dosegu rok), za sabo potegne manjši dohodek, jesti pa treba(sploh "mladiči",ko rastejo). Ravnokar vkuhavam cca.20 kg sliv v marmelado, ki bi drugače zgnile. Pri nas se na teden zmaže 1 kozarc medu za šalo malo. Sem malo računal, koliko me bi to koštalo, če bi nakupoval KVALITETNO sadje in zelenjavo( ne tisto po tuši al pa po merkatorjih). Toliko da če vzamem v okvir, da bodo moji "mladiči" jedli najboljše od najboljšega pridelano doma na njivi 12x100m, kolikor bi dajali cca.1/2 moje plače!!!

Me vprašaš če je eko pridelano- ne vem, kaj smatraš pod eko. Jaz vem kaj dajam na njivo in v čebelje panje!!! Za to ne rabim certifikatov- ker to hrano uživamo mi kot družina, in še vedno ostane dovolj za ljudi, ki rabijo in si ne morejo privoščit nekakšnih EKO produktov(da se razumeva, sedaj skoraj vso zelenjavo na mojem vrtu, glede na to, da smo si napravili in vkuhali dovolj za čez zimo, podarim-samo nabrati je potreba).

Na tisočev načinov skrbimo za okolje, eden je tudi učenjev otrok, da se jogurt(seveda navaden, 3.5mm ki ga z žlico doma vložene odlične breskove marmelade spremeniš v t.i sadni) pač poje do konca in potem lonček splakneš pod vodo, lonče v lonček in v kontejner z plastiko.

Je to težko???

Ja je, za tiste, ki niso navajeni al pa se jim zdi komot vreči v smeti. Ni Klopotec edini ki se trudi, vprašanje je kdo se ne trudi.

Pa uživaj!!!
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 43468Odgovor Fizikalec
To Avg 31, 2010 3:40 pm

Kr se službew tiče je mrbit bolje, če je eden doma poviša se otroški dodatek, odpade plačilo davka in jo ne odneseš niti tako slabo.

Kr se hrane tiče v SLO vržemo ali bolje sew vrže toneee in toneeee v smeti kolk sam kruha dnevno v bioplinarne prpelajo uuuuuh. Torej govorit, da nam ne gre ali gre slabo je bolj kozlarija enim res mrbit gre.
Kr se tiče sadja, zelenjave itd.. se tega najbrž povsod pridela in vloži ter skuha v marmelade pr nas je tega tolk, da bi še ena familija komot shajala z tem.
Drugače imamo doma tud prašiče pa kravo pa še vedno mleko kupimo vmes, pa tud kako sadje kdaj pa kdaj. Če se mi neka reč zalušta jo pač kupim tud če pride to od ne vem kod. Torej imam rad kr zrase doma in tud neki kr pač nekje drugje tko čisti "fanatik" ali lokalpatriot nisem ravno :wink:

urosvrb
PrispevkovCOLON 197
PridruženCOLON Ne Maj 02, 2010 3:48 pm

OdgovorCOLON # 43469Odgovor urosvrb
To Avg 31, 2010 5:08 pm

Ta topic mi čisto nič ne pove o povezavi varoje in glukoze...

Iz biokemijskega vidika so ogljikovi hidrati vir energije, oporne substance nekaterih življensko pomembnih spojin, izhodiščne substance za sintezo nukleinskih kislin (DNA). V osnovni je najbolj znano, da so vir energije. Se pravi brez njih ni "goriva" za telo. Sedaj metabolizen to energijo skladišči v določenih oblikah in iz teh črpamo energijo npr. molekule ATP. Encimi v telesu so nastrojeni tako, da bojo najprej izkoristili določene sladkorje, ki jim bolj ugajajo oziroma so lažje razgradjlivi. Tako npr. naš organizem prej razgradi glukozo, kot fruktozo. Seveda pa potem pride v osnovi do enakega rezultata = energija. Sedaj enostavno ne razumem, kako bi iz energetskega vidika lahko glukoza bili slabša od drugih sladkorjev, ki jih najdemo v medu. Se pravi, če je saharoza dodana v sirupu čebelam je bil podatek da predstavlja to 30% energije manj, kot odvzeti med. Se pravi bi enostavno to energijo lahko pokril s tem, da preračunaš koliko "kilodžulov" ;) moraš sladkorja dodati več glede na količino odvzetega medu, da pokriješ primanjkljaj. S tega vidika ATP energijskih molekul v čebeli ne bi smelo primanjkovati. Druga stvar pa je potem, še vse ostale rudnine, vitamini,... ki si jih odvzel. A te mislim, da dobijo dovolj z cvetnim prahom?? Sicer pa jim tudi vsega medu ne poberemo. ker namreč moj deda je začel čebelartiti daljnega leta 1960 in je do 2000 dokler ni preminil, hranil z sladkorjem in čebele so veselo živele.

To bi potem bila funkcija ogljikovih hidratov, ki jih dodajamo z sirupom.
Torej kaj ima to z varojo je meni zelo zelo zanimivo vprašanje.

Mogoče so čebele energijske bombe za varojo, ravno ker jim glukoza daja eksplozije energije v telesu, tako da serjejo od sile strele :)

Samo težava pri tej tezi je ta, da se v osnovi sladkorji v metabolizmu razbijejo na osnovne gradnike in potem zopet sestavijo skupaj v funkcionalno molekulo oziroma spojino in količina te je v organizmu krepko uravnavana.
Zadnjič spremenil 1, dne urosvrb, skupaj popravljeno 0 krat.

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 43471Odgovor Gregor T.
To Avg 31, 2010 7:07 pm

Po moje je saharoza, ki je v sladkorju še najmanjši problem. Energija dobljena iz nje ni nič manj vredna kot tista, dobljena iz glukoze/fruktoze oz. medu. Problem je, da so to "prazne kalorije", podobno kot bi človek celo zimo jedel samo makarone, brez omake, brez zelenjave, sadja. Brez skrbi, da bi zbolel, predvsem zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov. Cvetni prah predstavlja predvsem beljakovine, podobno kot za nas meso in mlečni izdelki. In na področjih, kjer čebele težko dobijo dovolj cvetnega prahu, jim ostanejo samo še makaroni, od oktobra, do marca.
Jaz sem lani za zimo krmil s sladkorno raztopino, v katero sem dodal nekaj svojega medu. Seveda sem s tem tvegal morebitno okužbo s hudo gnilobo, a ker sem uporabil samo svoj med, ki sem ga dal tudi pregledati na spore, sem bil brez skrbi. Kljub temu, da so bile družine lani ob tem času bolj švoh, so dobro prezimile in se spomladi tudi dobro razvijale, bolje kot na samem sladkorju. Ima pa taka medena raztopina eno slabo lastnost in sicer, da če je čebele ne porabijo v enem, dveh dneh, zavre. Pri klasičnih pitalnikih v AŽ ni problema, Pri nekaterih nakladnih, pri katerih imam bolj ozek prehod za čebele, pa se je pokvarila, če sem nalil preveč.

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 4 in 0 gostov