Sonaravna selekcija

vse o vzreji čebeljih družin

ModeratorCOLON volk

BUTTON_POST_REPLY
Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

Sonaravna selekcija

OdgovorCOLON # 58118Odgovor Permsko izumrtje
Če Jan 31, 2013 12:38 am

Zanima me, koliko čebelarjev razmišlja o tej temi. Človek se že preko 5.000 let ukvarja z gojenjem čebel. Čeprav grafike iz naše davne preteklosti prikazujejo predvsem nabiranje medu pri čebelah na drevju, so že Rimljani gojili čebele v lesenih zabojčkih. Slovanski čebelarski izrazi pričajo o močni prisotnosti čebelarjenja med našimi davnimi predniki. Vse to pomeni, da na naših področjih človek že vsaj 2.000 let sovpliva na selekcijo čebel.

Za mene je sonaravna selekcija čebel taka selekcija, ki bo naši kranjici omogočala preživetje tudi brez podpore človeka. Pred leti so na nekem švedskem nenaseljenem otoku naselili 6 čebeljih družin in takorekoč pozabili nanje. Čez nekaj let so čebele spet obiskali in presenečeno ugotovili, da so postale odporne na varojo in preživele. Takoj so se lotili preučevanja razlik v genomu preživelih čebel in te razlike našli. Žal zaradi ozkega genomskega kroga (sorodnosti) preživelih čebel, njihovo splošno razširjanje ni primerno. Iz povedanega sklepam, da bi morali selekcijo odpornosti na varojo in bolezni izvajati postopoma, skozi daljše obdobje.

V eni lanskih številk Hrvatske pčele je bil objavljen članek o multiplikativnem učinku pri povezavah različnih patogenih organizmov. Pri tem so posebaj omenjali nosemo cerano. V nasprotju z navadno nosemo, ki je prisotna samo v prebavilih so beljakovinske sledi noseme cerane našli tudi drugod v čebeljem telesu. Sama nosema cerana čebelam ni smrtno nevarna, v povezavi z nekaterimi drugimi patogenimi organizmi, pa postane smrtonosna. Tako varoja, kot nosema silita čebele, da se bolje hranijo in tako skušajo pozdraviti poškodovano tkivo. Iz tega sledi, da bomo v prihodnosti morali čebele bolje hraniti, kot do sedaj, da nam bodo čebele preživele. Ker noseme ne vidimo, nam pri diagnosticiranju za selekcijo lahko pomagajo le laboratoriji.

V tem forumu sem kakšen dan nazaj sledil že stari temi o varoji. Pri debati je sodeloval tudi Fizikalec. Ne vem ali je bil on ali kdo drug, ki je utemeljeval svojo trditev, zakaj naravni odpad varoj ni pravi dokaz o napadenosti. S pregledom čebelje zalege je ugotovil, da so bile (nekatere?) družine s precej manjšim naravnim odpadom, precej bolj okužene. To bi lahko pomenilo, da se nekatere družine z varojo borijo uspešneje in da ves odpad morda ni čisto naraven. Sam sem ljubiteljski čebelar, zato kar precej časa preživim pred svojimi čebelnjaki in opazujem dogajanja. Ko sem dogodek opazil prvič, sem pomislil najprej na rop ali vsaj na preganjanje nezaželene gostje. Kasneje sem spoznal, da čebela na bradi namenoma potrese s telesom. Skoraj v istem trenutku skočijo nanjo bližnje čebele in jo s čeljustmi temeljito prečešejo od glave proti zadku. Včasih čebela potrese tudi za več čiščenj zapored.

Pri lastnostih za selekcijo, predstavnikom ČZS, bolj težko gre z jezika omemba selekcije odpornosti na varojo. Pa tudi čebelarji, ki se ukvarjajo z industrijsko pridelavo čebeljih pridelkov, v veliki meri matice kupujejo. Le nekaj je čebelarjev, ki čebel ne zdravijo in so v začetku pripravljeni na večje izgube. Za take sem prepričan, da jih noben večji čebelar ne želi v svoji bližini. Menim, da obstaja tudi srednja pot. Razmnožujmo le družine, ki pred tretiranjem kažejo najmanjšo napadenost.

levstek008
PrispevkovCOLON 1676
PridruženCOLON Če Maj 22, 2008 1:46 pm

OdgovorCOLON # 58119Odgovor levstek008
Če Jan 31, 2013 1:09 am

Ko bi ti vedel koliko poizkusov in zaletavanj je bilo narejeno v tej smeri..huh, da se zjočeš na oba očesa....... Ne rečem, sem in tja se najde družina ki preživi v kakšnem dimniku ali razpoki nekaj let...Samo to ni neko merilo.

Jaz se teh experimentov ne misli iti in ja, imeti takega soseda za čebelarja, ki nekaj experimentira, ni fajn, če ni že kr usodno.

Raje delati na področju izobraževanja kot na nekih domnevah "rekla-kazala".
SAMO MRTVA VAROJE JE DOBRA VAROJA!!

Lp Matej
___________
skyp:levstek008

tedi
PrispevkovCOLON 412
PridruženCOLON Pe Okt 23, 2009 11:16 pm
KrajCOLON Logatec

OdgovorCOLON # 58120Odgovor tedi
Če Jan 31, 2013 1:44 am

http://novacebela.mojforum.si/novacebela.html
Na temule forumu se dogaja dosti razmišljanja v tej smeri. Poglej in presodi.
Naj medi. Lep pozdrav Tedi.

medo4
PrispevkovCOLON 356
PridruženCOLON So Nov 20, 2010 8:28 pm
KrajCOLON ®etale (haloze)
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 58122Odgovor medo4
Če Jan 31, 2013 11:23 am

Po mojem čebele niso nikdar živele tako skupaj kot sedaj( čebelnjaki , stojišča po sto družin in več), lahko , da je sedaj celo več družin kot jih je bilo včasih v naravi,kjer je nečesa veliko se pač lažje razvije bolezen sploh če je slaba oskrba in slabi pašni pogoji. Tega pač ne bomo nikdar vedeli ampak čebele tudi zdaj živijo v duplih, sosed je poklicni gozdar in kot se reče tudi njemu ali komu v njegovi skupini kdaj pade sekira v med in tudi še v kakšnem debelem votlem drevesu najdejo čebele. To pa še zdaleč ne pomeni , da je vse vredu, z intenzivnim kmetovanjem ga dobro serjejo , saj vsi vidimo , da ne zmorejo nič več posejati brez ogromnih količin škropiva. Tudi 4 do 5 odkosov travinja , čebelam nič ne koristi, to pomeni da je prva košnja preden čebele poberejo cvetni prah, pa mrzla pomlad kot lani in extremna suša, v takem primeru čebele še zase nimajo ne pa da bi kaj prinesle in jim je treba pomagati , da preživijo.
Kot je rekel g. Pislak treba jih je imeti rad tudi ko nič ne prinesejo.

Lp

Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 58179Odgovor Permsko izumrtje
So Feb 02, 2013 8:21 pm

Vsem hvala za odziv in upam, na še kakšnega.
za Levstek008 Nakoč davno je nekdo zapisal "Scio ut nihil ne sciant sed multi ne sciunt ut nihil ne sciant!" (Vem, da nič ne vem, toda mnogi ne vedo, da ničesar ne vedo - če sem ga kaj polomil pri slovnici, naj me kdo popravi). Italjani pravijo, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, Kitajci pa imajo naslednjo prigodo: Kmet je živel na eni strani visokega gorovja na katerega drugi strani je bilo mesto. Nekega dne je pričel kopati v hrib. Mimo pride popotnik in ga vpraša, kaj dela. Kmet mu pojasni da koplje prehod do mesta na drugi strani. Popotnik ga vpraša "Ali ne vidiš, kako visoko in mogočno je gorovje? Tega prehoda ne boš odkopal, pa če koplješ do smrti." Kmet je odvrnil:"To je res, toda če tega ne bom dokončal sam, bo to storil moj sin in če tega ne bo storil moj sin, bo to storil njegov sin, . . .". Druga kitajska misel pravi: "Vol je močan, a se svoje moči ne zaveda". Tudi ljudstvo je močno, a se svoje moči ne zaveda. Če bova to poizkušala samo midva, je tako kot če bi vsak od naju segrel eno kapljo v oceanu. Dejstvo je, da je je v zadevo potrebno verjeti, še Bog te baje ne mara, če ne verjameš vanj, in v ta namen združiti prizadevanja. Rezultatu se pravi sinergija. Nekateri delijo živa bitja na višja in nižja. Potrebno se je zavedati, da smo vsa živeča bitja plod enako, preko 2 mrd let dolgega naravnega razvoja. Vsaka rastlina in vsako živo bitje je tako rezultat enako vrhunske specializacije v svoji življenski niši. Čebela se specializira že 90 mio let, obstojala je že 80 mio let pred prvimi človečnjaki. Ne obupajmo, če nam selekcija ne uspe že v par letih. Otok na Švedskem je čisti dokaz, da je cilj resničen.

Apis cerana, osnovna gostiteljica varoe z njo sobiva 1.ker je njena razvojna doba 19 dni in lahko varoja dozori le v trotovih celicah, 2.poleg tega znosno število varoj vzdržuje z medsebojnim čiščenjem, če pa je le prehudo pa 3.zapustijo gnezdo in poiščejo nov dom. Pred mnogimi leti, sem bil s ČZS na Francoskem čebelarskem kongresu in pri gospodu Ivancu. Na kongres smo samo pokukali, je pa mislim, da je bil g.Šivic, malo preučil teme in nam jih kasneje predstavil v avtobusu. Najbolj se mi je vtisnila v spomin ideja o borbi proti varoji na osnovi feromonov. Ja, leta so pretekla, čudežne feromonske pomoči pa od nikoder. Nek pegovor pravi, starega konja učiti novih trikov . . . , 40 mio let melifere. Varojo v panje vsekakor privabljajo feromoni, zaenkrat se izlega hitreje od karnike (1,2 /čebelo). Še najhitreje, sem prepričan, bi dosegli cij, če jih pripravimo, da se intenzivneje čistijo same mes seboj. Stroka je to že preučevala. Potrebno je pod mikroskopom proučevati, koliko varoj med odpadlimi je poškodovanih od čebeljih čeljusti. Kot skupinski organizem so čebele, po sposobnostih, precej podobne človeku in primatom. Ne bi se čudil če bi se jih dalo naučiti borbe z varojo tudi s prenašanjem znanja.

Tediju Hvala za naslov, takoj, ko tole zaključim, si ogledam.

medotu4 ja , jaz sem Kočevskega med-veda skrajšal kar na Medota, sedaj pa vidim, da so stvari bolj zapletene. Nekaj možnosti še obstaja. Rusi in Poljaki medvedu pravijo miš, Srbi pa mečka.

No vidiš, če preživijo v divljini, je še nekaj upanja. To o monokulturi in boleznih, priznam, drži. Kar se pa strupov tiče, menim, da bi se tudi človek s selekcijo težko navadil dihati na žveplovodik. V taboriščih so to 5 let poizkušali s ciklonom, pa ni uspelo. nihče ni preživel. Pa ni povsod tako strupeno. Pri meni na Cresu samo ovčarijo in gozdarijo. Se pa pozna spreminjanje klime, kar tudi čebelarje domačine tam spravlja v obup. Malo si oglej teme brez gnezda/ globalno segrevanje. Ostane še hrana. Čebele se, predvidevam v naravi selijo za hrano. Tam, kjer ta prevečkrat občasno izpade, se odselijo ali odmrejo. Tu smo mi, da domačim čebelam pomagamo s hrano in tako premostimo pomanjkanje. Še nekaj, ne zagovarjam kmetov, toda pravi krivci so kemični lobiji, ki bi za dobiček ubili tudi lastno mati. Koruza je bila tretirana proti strunam, ki pa v barjanski zemlji ne živijo. Kmetje kljub vsemu niso mogli priti do ne tretiranega semenja in tistega leta je na ljubljanskem barju ostalo kar nekaj kamionov čebel. Krivo je lobiranje (beri provizije) in politiki, ki ne vedo od kod imajo kakšen cent na računu.

LP Permski

Opazuj, poslušaj, beri in premelji v svojih sivih celicah!

Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

Aktivno vedenje Karrnike

OdgovorCOLON # 58318Odgovor Permsko izumrtje
To Feb 12, 2013 12:09 pm

Prišel sem do novih informacij na temo.
Odisej, Pon Feb 11, 2013 11:25 am, Nega čebeljih družin skozi leto, RAZVOJ VAROZE na slovenskem, str.: 25
Permsko izumrtje napisal/-aCOLON Samočiščenje: . . . Če še kdo opazi čebelo, ki se trudi znebiti varoje, naj se vsekakor oglasi tukaj. (Odgovor: )
http://www.youtube.com/watch?feature=pl ... M7ucEjIsh0

medmax, Pon Feb 11, 2013 11:50 pm, Nega čebeljih družin skozi leto, RAZVOJ VAROZE na slovenskem, str.: 25 To je prava pot do odpornih čebel na varojo. Objavljam dve fotografiji. Gre za VSH = Varroa Sensitive Hygiene Če poenostavim: Čebele odpirajo celice v fazi modrih oči (foto 1) Razlog: zaznavajo varojo v celicah. Nekatere celice ščistijo, nekatere zaprejo nazaj.(foto 2) Nekatere čebelje celice so tudi "napihnjene" kakor se vidi na fotografiji.
Problem: gen za VSH je žal recesiven. Tudi gen za mirnost je recesiven.

Rešitev je na dlani / v naših panjih. Prepričan sem, da je takšnih čebeljih družin po naših čebelnjakih precej. V našem vzrejališču imamo "registriranih" kar nekaj takšnih primerkov za nadaljno rejo. Bolj detajlno google: VSH ali SMR bee / queens. Pa ne naročat matic iz tujine, ker to ni rešitev.
V kolikor kdo najde / opazi kaj takšnega naj me prosim kontaktira. V sodelovanju je rešitev.
Volk, vidiš, da ni vse tako črno. Imata pa dva stara slovenska pregovora pri tem veliko vlogo: "Potrpljenje je božja mast!" in "V slogi je moč".

Naj se bori in medi Permski

Opazuj, poslušaj, beri in premelji v svojih sivih celicah.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 58321Odgovor volk
To Feb 12, 2013 1:23 pm

Permski, o Cerani se motis. Cerana cisti varojo ven iz celic, ker jo moti. radikalen odhod iz gnezda pa je vsake 3 mesece.
Sprozi ga pa lahko krava ki gre mimo panja. Z njo smo cebelarili par let v aziji.
Drugo je da zelo roji.

Naj ti pa se povem, da varoja ne unici druzin evropske cebele v tropih. Celo leto je zalega, pa cebealrji uporabljajo samo en ukrep odvzema zalege enkrat na leto. Kljucna je temperatura gnezda. Le ta je lahko od 33 pa do 36 stopinj. Pri 33 stopinjah je razvoj delavske zalege skoraj 22 dni, pri 36 pa celo nekaj ur pod 19 dni. In pri nas je okolica vedno hladna, zato cebele, ki so varcne drzijo najnizjo mozno delovno temperaturo, v tropih na se rabijo vecinoma hladiti, zato je vecino casa temperatura na zgornjem pragu. Torej 36 stopinj.

To o temperaturi je tudi razlog, zakaj ni veliko varoje v centru gnezda, ob robu kjer pa je teperatura nizja pa vec. Tudi v trotovini.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Uporabniški avatar
medmax
PrispevkovCOLON 29
PridruženCOLON Če Sep 09, 2004 11:50 am
KrajCOLON Dobje pri Planini

OdgovorCOLON # 58325Odgovor medmax
To Feb 12, 2013 7:41 pm

Bomo tukaj nadaljevani VSH diskusijo? Dobro.

A se lahko držimo ene teme jo razdelamo, nalinkamo kar je znanega in zanimivega in gremo potem naprej. Vsak naj si potem iz nabranih podatkov sam ustvari mnenje.

Vsako bitje se prilagodi na okoljske dejavnike na sebi lasten način. Cerana se je tako, mellifera se bo drugače.

Ključno vprašanje je kako najlažje in najzanesljiveje odbrati VSH čebelje družine.
Zaenkrat preprostega načina za to še ni...

ampak najprej pojmi:
VSH pomeni čebele zaznajo varojo v pokritih celicah z zalego in jo odstranijo (SMR pomeni podobno... zavrta reprodukcija varoje)
VSH je samo eden od znanih načinov s katerimi se mellifera brani pred varojo.

Pin Kill test - Test čistilne sposobnosti.

O VSH preberi tukaj:
http://www.extension.org/pages/30984/se ... ve-hygiene
http://www.extension.org/pages/30361/va ... production
http://www.toleranzzucht.de/home/video/
http://naldc.nal.usda.gov/download/32517/PDF

V veliko pomoč nam je lahko podnica oz. ostanki na podnici.
Dobri znaki so:
zgrižene/poškodovane varoje:Slika[/url]
zgrižene bube - bele:
Slika
"napihnjene" čebelje celice (zgoraj desno nad odprto celico), odprte celice z bubami v fazi modrih oči), zaprte celice (spodnje dve puščici):
Slika
če boste iz takšne celice potegnili bubo bo verjetno na njej ena varoja (sicer bi moralo biti v celici 3-4 varoje), mogoče več, v celici pa bodo bele - nerazvite varoje:
Slika[/url]
delno očiščene celice (spodnja puščica):
Slika

Kdaj je najlažje opaziti te znake?
V drugi polovici leta julij - avgust. Takrat je v panju tudi največ varoj.

Kakšna sredstva uporabljati za zatiranje varoje?
Dejstvo je, če želimo, da se čebele prilagodijo na zajedalca mora ta biti konstantno prisoten. Posledično to pomeni konstanten monitoring in uporabo alternativnih sredstev kot so OK in tymol. Se pravi mehke metode zatiranja varoj.

Sintetični akaricidi in MK po mojem mnenju niso primerni. Ubijajo ne samo varoje pač pa tudi ostale prebivalce panja (razni paščipalci itd...). O stranskih učinkih uporabe akaricidov si lahko preberete v SČ (dr. Danilo Bevk). Dr. Bevk je raziskoval samo vpliv posameznih akaricidov, kakšne posledice pa ima sinergičen učinek različnih akaricidov... ? Saj veste kam merim ali ne?

Zakaj so celice "napihnjene"?
Nekje na netu je raziskava o tem. Če kdo najde naj linka.
Dr. Janko Božič lahko pomagate prosim?

Prilagajanje na spremembe v naravi je vedno dolgotrajen proces (z vidika človeka:))
Menim, da bi bil velik uspeh, če bi pripeljali zadevo tako daleč, da bi varojo zatirali samo enkrat na leto.
Zadnjič spremenil 1, dne medmax, skupaj popravljeno 0 krat.
Vzrejališèe èebeljih matic
MEDOKOĹ T -Kozjansko
g: 051 325 369

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 58327Odgovor Gregor T.
To Feb 12, 2013 9:13 pm

Jaz sem te znake že skoraj vse videl, razen prvega-ugriznjene varoje. Nisem pa bil pozoren, oz nisem tega povezal z varojo. Bom pa letos bolj pozoren in malo primerjal, če ima to kakšno zvezo s količino varoje. Za tiste bele nogice od bub in srajčke na vložku sem se pa že dolgo spraševal, kaj pomenijo, ker sem jih v enem panju že res večkrat našel.

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 58331Odgovor volk
Sr Feb 13, 2013 9:00 am

Jaz itak 80 % cebel tretiram samo poleti po kostanju, zimsko zdravim samo kakih 20 %, in potem primerjam. Delam ze nekaj let tako, in letos imam do sedaj 2,2 % odmrtje druzin zaradi varoje. 1% so pa bile trotovke.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Q
PrispevkovCOLON 372
PridruženCOLON Sr Jan 18, 2012 10:07 am

OdgovorCOLON # 58332Odgovor Q
Sr Feb 13, 2013 9:35 am

Lahko napišeš s čim jih tretiraš? Me zanima, ker niso vse zadeve enako učinkovite !

LP

Uporabniški avatar
zver
PrispevkovCOLON 563
PridruženCOLON Po Nov 07, 2005 2:42 pm
KrajCOLON MS, Iľakovci 69

OdgovorCOLON # 58333Odgovor zver
Sr Feb 13, 2013 11:50 am

medmax zelo dober prispevek in lepe slikice
tij se samo fèi

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 58334Odgovor volk
Sr Feb 13, 2013 4:15 pm

Za tistih 20 % oksalno kislino(za zimsko), poletno pa je sveta skrivnost, ker ni registrirana v Sloveniji. Sigurno pa ni ne amitraz ne kako drugo tako sranje.
Je pa rastlinski izvlecek.

Za letos imam pa namen narediti za vse panje izolator na 3 sate, ker se zelo dobro obnese, ce za kostanj omejim matico, in potem iz teh treh satov zalege naredim eno druzino, ostalo je pa druga(matico se par dni pred tocenjem izpusti, da zaleze nekaj satov, vendar ta zalega ne sme biti pokrita, ko se toci kostanj, da se tretira z kislino. Oni narejenec z pokrito zalego in varojo pa se tretira, ko se izvali zalega
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 58336Odgovor Gregor T.
Sr Feb 13, 2013 5:56 pm

lahko napišeš, kako boš naredil izolator, bo šel pod matično rešetko?

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 58337Odgovor volk
Sr Feb 13, 2013 6:19 pm

Kar 99 % sem da bo iz rosfreja, torej plocevina. Bom se videl, spodnji del bo zagotovo plocevina, ostalo pa iz maticnih resetk, zaradi tega, da ne omejis prevec sirjenja maticnih feromonov.
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

selekcija na varojo

OdgovorCOLON # 58347Odgovor Janko
Če Feb 14, 2013 11:40 pm

Medmax me je osebno pozval, da malo pokomentiral. Veliko je povzel po kolegih iz Baton Rouga. Jeff Harris je bil moj sotrpin v laboratoriju, ko sva delala na doktoratu. Dobil je službo na čebelarskem državnem inštitutu v Baton Rougu, kjer ves čas raziskuje možnost selekcije na odpornost na varoo. Med drugim so začeli z Jugo čebelami (Kulinčevićeva selekcija iz Srbije), pa ruske čebele iz daljnega vzhoda. Iz vsega skupaj je najbolj pomembno, da so razvite določene metode dela. Opazovanja manjših sprememb na zalegi je precej zahtevno počete, pa še pustiti morate čebele do kar hude stopnje okužbe. Tudi v Evropi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek. V okviru evropskega povezovalnega programa Collos so iskali najbolj primerne metode za selekcijo na odpornost na varojo. V Evropi se raziskovalci nagibajo k uporabi pin testa (prebadanje bub z entomološko iglo). Opis lahko najdete na:
http://www.coloss.org/beebook/I/queen-rearing/3/3/4/3
Seveda je še veliko zanimivega branja in priporočil. Večina vsebine BEEBOOKa je sicer namenjeno predvsem raziskovalcev, deloma pa tudi naprednim čebelarjem. Drugače pa je širša uporaba metod selekcije na čistilno vedenje poškodovane zalege v zvezi z odpornostjo na varojo nekako tudi umeščeno v rejski program. Čim širše vključevanje čebeljih družin lahko postopoma le pripelje do skupne stabilnejše odpornosti čebel na varojo. Po priporočilih Collosa naj bi bil pin test najbolj primeren za širšo uporabo med čebelarji. Kako široko bomo to uspeli pri nas, bomo pa videli. Poleg sledenja razvoja varoje v družinah je pin test pomemben pripomoček pri osnovni odbiri s ciljem iskati čebele, ki lažje prenašajo zajedavca.
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

volk
PrispevkovCOLON 2074
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 2:18 pm
KrajCOLON Zemlja

OdgovorCOLON # 58359Odgovor volk
Pe Feb 15, 2013 4:13 pm

Janko, strinjam se da je selekcija pomembna.

Me pa tukaj zanima malo o genetiki. Ce prav razumem naj bi bil za cistilno vedenje kriv recesivni gen.
Torej ce selekcioniram druzine tako, da dobim iz vzrejnega gradiva matice z bolj izrazenim genom za cistilno vedenje, te matice plodim. In tukaj pridem do problema. Troti priletijo od drugod in niso selekcionirani. Oplojene matice zalegajo zalego, kjer so valece delavke z dominantnim genom.
Zato me zanima kateri geni so odgovorni za cistilno vedenje, ter ali mi troti pokvarijo selekcijo.

Sam nimam obsirnega znanja o genetiki, zato bi prosil za vec razlage.
Sem pa preprican, da bi z radikalno odbiro na izoliranem podrocju lahko selekcionirali cebele do te mere, da bi obvladovale varojo. Ceprav tega sam nisem opazil niti na azijski Cerani, ker tudi slednja uporabi radikalne ukrepe kot so zapuscanje gnezda, bi morda bil omogoce.
Vendar sumim da bi te matice iz odbire na potomstvu zaradi krizanja z nenadzorovanimi troti izgubljale izrazenost cistilnega nagona(torej matice potomke).

Sam sem se igral s tem, razvoj varoje sem spustil do kriticne tocke, ce se prav spomnim je prav vam clan tega foruma Kravzlj(Luka) nesel nekaj trotovine z varojo( ki jo je bilo res veliko) iz teh druzin.
Varoje je bilo toliko, da si jo zlahka opazoval na satu in cebelah, in resnica, da so cebele ven metale bube, isto kar je bilo zgoraj na slikah.
Vendar je naravna lastnost cebel ROJENJE, ki je naravni del boja zoper vse parazite z razvojem na talegi, in tega ne dopuscamo cebelam.
Tiste, od katerih je pobral Luka trotovino, so se danes zive, in to brez zimskega zatiranja( pa je tega vsaj tri leta po obcutku), vendar so vse rojile.

Vem da v tujini poizkusajo z DNK testiranjem, torej prvo ugotoviti kateri geni so "krivi" za cistilni nagon (npr. Neurexin 1), ter nato iz obetajocih rodov izbrati krizance, ki bi bili odporni. Kako je s temi raziskavami v Sloveniji, torej izvoru Kranjske cebele?
Narava je dekle lepotica,
Ko je voljna,
sama se preda,
ko jo posilis,
Ubiti te da!

oasis
PrispevkovCOLON 364
PridruženCOLON Po Jun 10, 2013 1:42 pm

OdgovorCOLON # 60002Odgovor oasis
Sr Jun 26, 2013 7:32 am

Ker je tema o divjih čebelah na tem forumu zaklenjena bom pisal kar v to temo.

Sicer ne gre ravno za divje čebele...se pa teiste čebele same "rihtajo" že par let in še vedno živijo.

Kakšno imate mnenje o teh čebelah glede na to , da so bile sposobne preživeti par let brez pomoči čebelarja (govorim v smislu zdravljenja in samega zdravja čebel)?

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov