Koliko čebeljih družin je še živih '?

vse o vzreji čebeljih družin

ModeratorCOLON volk

Odisej
PrispevkovCOLON 1374
PridruženCOLON Če Jun 05, 2008 2:34 pm
KrajCOLON 570mnm, Logatec, Notranjska

OdgovorCOLON # 39551Odgovor Odisej
So Feb 27, 2010 5:34 pm

FRANK IZ KANADE napisal/-aCOLONPozdravljeni!
... Tako, sem povedal kar sem imel na mislih in upam da mi nobeden ne zameri prevec?
Pozdravljen, Frank.

Nobene zamere, vsaj z moje strani ne. :wink:
Danes sem dopoldan v prekrasnem vremenu 'saniral' špranje kar s plastificiranim trakom. Panji so zanesljivo narejeni iz zelo suhega lesa, zato tudi sam ne vem, od kje nekaj prevelikih špranj.
Pomladi, ko bo toplo, bom nekatere naklade zamenjal z drugimi, te pa malce pobrusil po vogalih, pa bo.
Lep dan vsem.

Uporabniški avatar
zver
PrispevkovCOLON 563
PridruženCOLON Po Nov 07, 2005 2:42 pm
KrajCOLON MS, Iľakovci 69

OdgovorCOLON # 39557Odgovor zver
So Feb 27, 2010 8:25 pm

Od 32 nista prezimile dve družini, eno sem zaprl lani pozno jeseni, danes pa še drugo kišto (panj).

Satje bom dal v velike vreče pa zamrznil in potem v omaro z njimi (neprodušno v vrečah). Kar je slabih bom pretopil poleti v sončnem topilniku ostalo mlado satje bom dal rojem.

Razlog za propad. Prva družina je bila brez matice, sem jo zmečkal ob pobiranju tistih strakov plastičnih.

Drugega so mi pa izropale sosede, vzrok pa najbrž prešibka družina jeseni, ko so jo že malo ropali ampak sem usavil rop.
tij se samo fèi

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 39563Odgovor Kočevski med-ved
So Feb 27, 2010 9:00 pm

Ja vidiš Zver, zato se ne splača prezimovat slabiče. Slabič je vedno slabič. Slabo družino je potrebno vedno dodati močni družini. Nikoli se ne združujeta dve slabi družini. Če bi dodal tisto ko so ti potem izropale bi imel eno super družino. Tako pa....
Vedno se učimo, ni kaj.
Lp
LP
Koèevski med-ved

Uporabniški avatar
Micky
PrispevkovCOLON 586
PridruženCOLON Ne Jan 29, 2006 5:15 pm
KrajCOLON Cerknica

OdgovorCOLON # 39569Odgovor Micky
So Feb 27, 2010 10:42 pm

Pri meni so preživele vse družine (razen tistih dveh, ki so jih izropale že v oktobru).
Naj medi ! (pardon, naj vam èimveè èebel preživi)

Emil

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 39577Odgovor Kočevski med-ved
Ne Feb 28, 2010 8:30 am

Torej ni tak osip kot so poročali po Sloveniji, ali pa se motim?
Za nekatere konce so poročali že v pozni jeseni o odmrtju celih čebelarstev.
Lp
LP
Koèevski med-ved

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 39579Odgovor Pike
Ne Feb 28, 2010 8:50 am

Prim nei je tudi vse preživeli. Izgube so bile le zaradi ropov v jeseni in mogoče ene dve zaradi varoje.

pavel
PrispevkovCOLON 266
PridruženCOLON To Maj 31, 2005 10:35 am

OdgovorCOLON # 39583Odgovor pavel
Ne Feb 28, 2010 10:17 am

Od 57 družin sem izgubil eno zaradi lakote. Pa ni bila izropana. Družina z 10cm2 zalega je bila na desni strani panja, na levi pa kar veliko hrane. Če je to vse sem zadovoljen.

lp pavel

Gregor T.
PrispevkovCOLON 331
PridruženCOLON Pe Jan 26, 2007 7:50 pm
KrajCOLON Mirna

OdgovorCOLON # 39629Odgovor Gregor T.
Po Mar 01, 2010 12:12 am

Pri meni so šle dve, ena zaradi lakote (zropana že v jeseni) in ena v GJ, ki se je od hrane odmaknila. Danes sem z dodatkom medenih satov rešil še dva 5-satarja, ki sta bila že bolj na malem s hrano.

Uporabniški avatar
Joco
PrispevkovCOLON 75
PridruženCOLON Pe Apr 22, 2005 1:19 pm
KrajCOLON Dravograd

OdgovorCOLON # 39654Odgovor Joco
Po Mar 01, 2010 8:07 pm

Meni je pa eno pobralo zaradi varoe, kljub tretiranju (in to najmočnejšo na jesen). Kaj morem je pač tako. Kjer je veliko čebel je veliko varoe. Upam, da bo ostalo pri tem in tako želim tudi vam.
Po nekaj knjigah sem mislil, da vse vem,po letu-dveh sem se zaèel uèit, sedaj pa pojma nimam!

Zaèetnik_2
PrispevkovCOLON 52
PridruženCOLON Sr Okt 08, 2008 2:49 pm

OdgovorCOLON # 39665Odgovor Zaèetnik_2
To Mar 02, 2010 2:11 pm

Špranje:

Tudi jaz imam panje iz zdelane iz suhega lesa, pa so se pozimi precej skrčili in so nastale rege, da sem lahko skoznje v januarju videl migati gručo. Potem sem jih ovil z ostanki tyvek folije in risalnimi žebljički, tako bom pustil do aprila.
Včeraj sem jih odprl; hrana je OK, ~trije sati na družino so po malem pokriti s svežim CP. V glavnem sedijo na 8 satih. Ena dužina mi je šla v decembru - imel sem jo v improviziranem panju in nisem spremljal varoje.[/img]

bogdan
PrispevkovCOLON 493
PridruženCOLON Pe Apr 09, 2004 10:10 am
KrajCOLON Ajdovscina

OdgovorCOLON # 39666Odgovor bogdan
To Mar 02, 2010 2:46 pm

Tudi jaz sem zaenkrat zadovoljen: iz vseh panjev, ki sem jih zazimil, sedaj letajo in prinašajo cvetni prah.
Naj medi, kjerkoli ze si...

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 39668Odgovor FRANK IZ KANADE
To Mar 02, 2010 5:12 pm

Zacetnik_2,

vzemi tole od starega mizarja: Suh les se ne krci ce je bil posusen do take mere kot mora biti. Samo zelen les se toliko in tako vidno krci.
Seveda se suh les malo napne in potrm skrci u normalno stanje. Tako "delovanje" lesa se sploh ne da spoznati - razen ce ga z metrom tocno izmeris, potem se ve da se je napel ali pa skrcil ker vsaka izdelava lesenih predmetov ima doloceno mero, kaj ne?
Les ki je pa zelen se pa skrci in tam tudi ostane, razen da se u dezevnih dneh malo napihne, toda na soncni dan pa bo spet sel dol na normalo in te spranje za vedno tako ostanejo.

Drugace povedano: Pravilno izdelane kiste iz dobrega, pravilno posusenega lesa se vse enako krcijo in napenjajo tako da se sploh nobene spranje nikoli ne sme videti.
Yako delovanje lesa se lahko samo opazi ce imas lepo in tesno izdelane predale - takrat ko je zunaj dezevno ali pa vlazno bo take predale malo tezje za izvlect ali pa se jih celo ne da. Ce pa jih polakiras z vseh strani pa se potem tudi tako zavarovan les ne bo siril in krcil.

Po vecini imamo 3 probleme z panji:
Eno, prvo varianto sem ze omenil - ta je normalna.
Ce so kiste pomesane, dobre pa slabe - potem imamo spranje ki niso tako velike, saj ena kista je dobra - druga pa nam naredi spranjo.
Tretja, najslabsa varianta pa je ta da so vse kiste na panju iz slabega lesa!? Takrat pa imamo velike sprenje skozi katere z lahkoto hodijo cebele in se vsa druga mrces in lahko celo misi/rovke? Take slabe kiste je res treba popraviti, ker imajo zelo slab upliv na cebeljo druzino. Tudi cebele bodo u takih panjih bolj tecne in napadalne.

Jaz bi Tebi in vsem ostalim ki imajo take probleme, svetoval da ko se ogreje da se tako kisto sname in se jo pohobla, tako da je lepo ravna. Ce je potem prenizka pa se ji mora nabiti, nalimati kaksno letvico, da se spet dobi zazeljena mera, globina kiste z primernim cebeljim presledkom. Dokler se pa te spranje ne popravi pa je treba spranje z kaksnim trakom ali pa tajvekom zadelati. prepih skozi take spranje je nezazeljen, problematicen in je lahko cebelam celo zelo nevaren, ker jim hladi gnezdo in zaleganje ne bo optimalno. Tudi cebele porabijo prevec delovne sile in hrane ko morajo delati/kuriti da dosezejo zadostno toploto gnezda in z takim pocetjem pa ne morejo iti na paso in tako cela druzina ter njen razvoj strada.
Regards,
Frank

Zaèetnik_2
PrispevkovCOLON 52
PridruženCOLON Sr Okt 08, 2008 2:49 pm

OdgovorCOLON # 39684Odgovor Zaèetnik_2
Sr Mar 03, 2010 7:54 am

Frank, sploh ne dvomim v to kar pravite. Očitno les ni bil tako suh kot sem mislil. Imate še kake "skrivnosti" glede lesa za panje v smislu: čas sečnje, koliko časa naj se naravno suši in če - do kake vlažnosti umetno v sušilnici, ali naj bo naklada iz iste deske, kako se obrnejo krožne letnice - v panj ali navzven...? Hvala in lep pozdrav, Andrej

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 39706Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Mar 03, 2010 4:16 pm

Pozdravljen!

Jaz ne vem kako je z lesom u vasih krajih, saj tukaj ga sedaj "umetno" susijo tako da pride vlaga tam dol do okrog 17% kjer tudi ostane. Lahko pa ima les tudi okrog 24% vode?
(Ce ga kupujes u trgovini Ti bi tam morali povedati koliko vlage ima, oziroma do katere mere so ga posusili? Lahko ga pa tudi izmeris sam.)
Jaz takega kupim in dile nalozim na tla u kleti, kjer je moja delavnica. Tam pa potem stoji, oziroma polozis dile na plosko in morajo sedeti na letvicah. Tukaj so dile 240cm dolge in jim dam vmes 3 ozke dilce, tako da je les razmaknjen in se ne dotika eden drugega. Tako ti lahko sedi zelooo dolgo.
Pomembno pa je da je bil les posekan/podrt u zimskem casu, takrat ko "spi"! Ce ni, potem pa ga je zelooo tezko posusiti, ker bo prevec dihal in ga je tezko ukrotiti.
Bolj pomemben je cas poseke - kot pa nacin ali pa celo cas susenja. Pri nas zakon doloca da se les za gradbenistvo seka/podira samo pozimi. Za drva in druge namene pa nima veze.

Jaz vedno, ko zagam dile na kose, podzavestno ze le-te vedno zaporedno polagam na kup. Za ljudi ki se ne okvarjajo prevec z lesom pa velja povedati da se dilce ne mesa med seboj ko so narezane, tako da bodo kistice lepo narejene iz iste dile saj samo tak les diha bolj enakomerno.
(Lahko jih s svincnikom oznacis? Vse stiri na en nacin.)

Glede kroznih letnic pa za panje ni prevec vazno ker niso tako siroki, oziroma globoki. Krozne letnice so bolj vazne pri pohistvu, to je na bolj sirokih zadevah, ki so malo bolj vazne kot pa je kista za cebele. Normalno se letnice (ne vem tapravo besedo?) vzbocene ven (okrogla stran je zunaj) to je na eni dili. Ce pa skupaj limas, dve ali pa vec dilc, jih pa nekateri obrnejo; eno ven drugo pa not, itd... (U starih casih ko je bil les pravilno podrt in precej let zunaj susen, itd... se nismo z tem prevec motili. Vse dile, tudi ta zlimane, so bile letnice izbocene ven - tako kot so na drevesu samem. U teh casih so tudi dile bile zaporedno iz istega drevesa in se niso mesale. Dandanes pa, kdo ve..?
(Tudi takrat smo bolj oponasali naravo kot jo pa danes)

Jaz pa dandanes temu ne polagam veliko paznje. Ko zbijam kista jaz samo gledam na "lepoto" deske. Grdo stran seveda obrnes notri, kjer se je ne vidi, saj panj se pa zunaj parkrat dobro prebarva in to naj bi ustavilo delovanje/dihanje lesa u dezju in vlagi. Znotraj ga pa cebele same premazejo, tako da ni nobenih problemov...

Kako to da Te tole zanima? Saj te reci mora vedeti ta ki kiste izdeluje?
Seveda ce jih pa Ti sam, pa kar uprasaj ce te se kaj moti, oziroma zanima.
Je pa tako da tudi kupljen les mora biti tak kot se zagre, ce pa ni potem pa se lahko pojavijo razpoke in problemi kot so se na teh slikah - lahko tudi se kaj hujsega?
Spranje se da popraviti - ce se Ti pa vsa rec zvije - potem pa je najbolje da jo zbijes z sekiro in u ogenj!? Cez ta ogenj pa lahko speces kaksne cevapcice in jih zalijes z penino, heee, heee. . . Tako da ne bo vse slo u skodo.

Pa lep dan zelim vsem...
Regards,
Frank

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 39707Odgovor Kočevski med-ved
Sr Mar 03, 2010 4:28 pm

Frank, to morajo biti dobri čevapčiči, ki so malo osmojeni s propolisom in dišavami, ki je ostal od raznih naravnih parfumov, ko so čebele prinašale medičino iz najrazličnejših cvetlic.
:Hrana :bee:
LP
Koèevski med-ved

Zaèetnik_2
PrispevkovCOLON 52
PridruženCOLON Sr Okt 08, 2008 2:49 pm

OdgovorCOLON # 39711Odgovor Zaèetnik_2
Če Mar 04, 2010 7:48 am

Hvala za informacije, g. Frank. Malo me spominjate na mojega strica Franka, ki živi v Montrealu in je (tako kot tudi vi) izjemno natančen.
Kište delam sam. Par jih bom res moral zložiti pod čevape.
Saj kišto že znam narediti; ko je nova, je vse diht in tesni, zunaj pa gre po svoje. Problem pri nas je les, ki ga kupiš pri privatniku in ne moreš vedeti, kdaj je bil podiran.
Kolikor sem spremljal ta forum, imajo s kupljenimi kištami (še posebej uvoženimi) kar velikokrat probleme zaradi krčenja in pokanja. Lep pozdrav...

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 39720Odgovor Pike
Če Mar 04, 2010 9:16 am

Tole tišlarsko debato bi lahko imeli v svojem prispevku, ker po mojem nima tako bistvene veze z naslovom teme in je škoda, da se izgubi kar nekje.

tedi
PrispevkovCOLON 412
PridruženCOLON Pe Okt 23, 2009 11:16 pm
KrajCOLON Logatec

OdgovorCOLON # 39733Odgovor tedi
Če Mar 04, 2010 2:35 pm

Popolnoma se strinjam s tabo Pike.
Naj medi. Lep pozdrav Tedi.

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 39742Odgovor FRANK IZ KANADE
Če Mar 04, 2010 4:29 pm

Andrej,

me veseli da Te spominjam na strica, pa se iz Kanade je... :presenecena:

Se mi je zdelo da vas doma malo zezajo z zanic lesom? Sigurno pa vam ne dajo le tega za polovicno ceno z manj kot pa polovicno prodajo?
Tukaj taki ne bi dolgo imeli tak biznis! Ljudje bi se ga izogibali ali pa bi jih drzava kar kmalu zaprla. Tako se ne da ljudi goljufati.

Bi Ti pa samo svetoval da si potem sam izberes dile z bolj enakomernimi in gostimi letnicami. Ce niso pohoblane jih nekje zunaj pod streho lepo nalozi - pohoblane pa daj u klet ali pa u kaksno rezervno sobo in jih tam vsaj za eno leto pusti...
Ne morem pa verjeti da se ne da posusenega lesa nekje kupiti? Takega ki ga posusijo u kilnu?

Pike, razumem da tole ne spada tukaj - pa naj nekdo prelozi? Se bo pa sedaj verjetno ustavilo saj jaz nimam kaj vec za dodati.
Regards,
Frank

Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 58155Odgovor Permsko izumrtje
So Feb 02, 2013 4:34 am

Pozdravljeni, sem nov na forumu, pa ga tako malo raziskujem. Pri tem sem naletel na to, vedno zanimivo podtemo, ki pa je žal usahnila, kot voda na Marsu.

Najprej podpora za Franka, če bo še kaj pokukal not
Ne strinjam se z metanjem materjala za panje iz teme. Tudi Špranje so za čebele odločilen dejavnik pri preživetju. Na otoku Cresu na Hrvaškem, je bila doslej jeseni obsojena na propad vsaka družina, pri kateri nisem pravočasno zatesnil špranj. Imam pa na Cresu sam čisto drugačne težave od Franka. Poleti se zna segreti na 35-40°C in prva družina, ki sem jo okrog leta 2000 naselil tam, mi je, kompletna, pobegnila že poleti. Pustile so le zunanje robove nepoležene pokrite zalege. Potem pa pridem k prijatelju, v sosednjem kraju in glej ga zlomka, kaj vidim. Tretja naklada je bila zamaknjena za centimeter nazaj. Od takrat naprej se vsi LR panji moje, nasedne, konstrukcije, na vrhu zaključijo s 4 cm nakladnim okvirom z mrežo, z ventilacijskima odprtinama nad njo, pokrovom in streho. Po tem sem točil tudi že iz napol stopljenih satov a pobegnila mi ni nobena družina več. Medvedov na Cresu ni, so pa panji prikladni za čohanje konj, pa kakšna ovca, ki skoči z gromače, se do panjev pod njo težko ustavi, burje hitro dosežejo 6 beaufortov. Lani, Ko mi je podrla 6 panjev, je pihala kar 160 km/h. Tako človek nikoli ne ve ali so se panji podrli zaradi živalskega, vremenskega ali človeškega faktorja. Ljudem zaenkrat zaupam, čeprav mi je domačin, živinorejec in čebelar, ob naselitvi čebel zatrdil: "Pa mi smo u ratu i sa Riječanima a kamo ne i sa nekim Slovencima!" Od takrat, ko imam čebele na sosednji parceli, prestavil sem jih čez en mesec, pa se občasno le pozanima: "Kako pčele?". Čebelarji, domačini, morda malo godrnjajo "A šta če ovaj Slovenac" a vse skupaj je daleč od zadušitve družin kakršna se je dogodila Pislaku, ali požiga tovornjakov s čebelami. So pa še razni drugi (pašni) faktorji, zaradi česar sem čebele razporedil po štirih manjših čebelnjakih. Ja niti domačini, niti moja lastna žena niso verjeli, da bo moje čebelarjenje na Cresu daljše od enega leta. Pravzaprav so bile pri vsem skupaj še najtežje bitke z ženo. (Šel je ves dopust, pa še kup vikendov.)

Pa še skok na teme rubrike.
Upam, da se nadaljuje pod kakšnim drugim imenom in, da me bo kdo, ki ga pozna. nanj usmeril. So pa predhodniki tu omenili nekaj stvari, kjer tudi jaz kaj lahko rečem. Brezmatične družine: Leta 2004 ali 05, sem imel v Sloveniji 4 družine. Bile so močne, zato sem, tik pred kostanjem, vsaki odvzel matico in po 2 zaležena sata. Iz njih sem naredil UR tako, da sem dodal satnico in MO sat, G družine pa pustil, da si same, iz prisilnih matičnjakov, vzgojijo nove matice. Na Cresu me je čakal obsežen posel: priprava na točenje, točenje, vračanje satja, nadomeščanje iztočenih zalog, na štirih čebelnjakih, od katerih sta dva dosegljiva le v po pol ure pešačenja (??? - ja, so pa sredi žajblja in daleč od uhojenih poti.). Po povratku v Slovenijo, čez 3 tedne, sem en teden porabil še za službo, da sem zaostalo delo spravil na tekoče. Ko sem kočno odprl panje, so bile 3 od 4 GD brez matice in zalege. Vsi 4 narejenci (UR) so bili izredno močni in živalni s po 4 sati zalege. Trem sem vzel po sat najmlajše zalege in ga dodal BM družinam. Vsega skupaj so bile te tri družine brez polegajoče matice več kot 2 meseca in so številčno precej oslabele. V nasprotju s pričakovanji so bile spomladi to moje daleč najmočnejše družine, gledajoč kar nekaj zadnjih let. Bile so tudi popolnoma brez varoje. Sklepam, da so varoje, ko niso več zaznale matičnih feromonov in feromonov zalege, enostavno s čebelami zapustile panj in do kasnejše reinvazije ni prišlo. Ja, že omenjeno vprašanje za večje čebelarje, pa ostaja: Preživetje ali pridelek? Sredstva za zatiranje varojeNajprej sem uporabljal lesene palčke (trakove), ki se jih je dobilo pri Medxu, potem so lekarne prevzele monopol in sem palčke nabavil v lekarni nasproti sodišča v Ljubljani, ampak samo prvo leto. Že takoj naslednje leto so me v isti lekarni gledali, kot da želim space shuttle. Seveda, palčke so bile premalo profitne, to pa da 10.000 slovenskih čebelarjev puščajo brez zdravila, se njih ni tikalo. Tisto leto sem izgubil čebele (4D), potem pa sem se pridružil ČD in ČZS in nekaj let je uspešno delovalo dimljenje z Mitac-om (Amitraz). Dimil sem samo po enkrat sredi decembra ali januarja, ko je otoplitev dopuščala. Zadoščalo je za vse leto. CheckMite sem, zelo uspešno, uporabil samo enkrat, čeprav ga imam doma celo škatlo, ker so ga lani razdelili hrvaškim čebelarskim društvom, jaz pa sem član enega. (In ni mi bilo iz pet treba vleči izmišljene evidence, kot v Sloveniji - moje edine evidence so na računalniku, ki je edini umetni spomin, ki se ga ne da založiti.) Z Rotenonom sem bil zadovoljen 2 x, enkrat s hrvaškim in enkrat slovenskim. Ni bil dovoljen a kolikor sem bil seznanjen, je kratkotrajen, je pa menda nevaren za čebelarja. Obakrat je bil to izhod v sili ker sem zamudil primerne temperature za MK. OK sem preizkusil, testno, le enkrat, na Cresu oktobra in obžaloval, ker so vse tretirane družine propadle. Najbliže mi je zatiranje z MK, po sistemu Medja. Na predavanjih je Medja zastopal stališče, da je čas za zatiranje tudi spomladi, čim so pokrite zalege polni več kot 4 sati. Najboljši uspeh sem imel, ko sem, s tedensko kuro s 70 ml vakumsko stekleničko, na Cresu tretiral aprila in junija, takoj po paši. Sedaj uporabljam, da se izognem skrbem zaradi visokih temperatur, MK šok kuro. Po točenju in glavnem dokrmljenju, tretiram 3-4 x s po 15 ml 85% MK.Odpad preverjam le občasno, saj drugače čebele VR čisto zapacajo in zapropolizirajo, pa še vešča se redi na nedostopnih mestih.

Spet je februar, 2013, kako je s čebelicami?
V Sloveniji imam 2 čebelnjaka. Prvi je oddaljen 7 km, drugi pa 25, kar finančno ni ravno ugodno za dnevno obiskovanje. Čebele pa doživljajo tihe, pa glasne rope, za povrh pa še medvedje obiske. No, pa še to ni zadosti. Medene sate hranim v panjih. Nasprotno z izkušnjami nekaterih čebelarjev, ki jim ljudje žive panje zapirajo, jih meni odprirajo, tako, da se lahko čebele sosednjih čebelnjakov nemoteno gostijo. Temu sem naredil konec in, v neposredni bližini naselja, kjer živim, od MOL-a izprosil dovoljenje, da si na opuščenem zemljišču začasno postavim skladovnico panjev. (Čebelnjak ima enak status kot lopa in je na MOL-ovih zemljiščih prepovedan.) Tako lahko čebele dnevno obiskujem, krmim zdravim in spremljam odpad. V njej načrtujem vzrejo UR. Nikoli nočem več ostati brez čebel, kot se mi je to zgodilo v letu 2011. V letu 2012 sem šele maja prišel do 5D/6S, pa še te sem komaj postavil do kostanja. Včeraj sem bil pri njih. Temperature so bile od 0°C zjutraj, do 11°C v senci ob 13h. Čebelic, 6GD + 6 AŽ04S, je bilo zunaj, kot da jih je kdo nagnal, se pa zame, ko sem spredaj iz žrel čistil mrtvice, sploh niso zmenile. Konec oktobra, med MK šok kurami na 5 dni, je bilo odpada od 0 (1D), do 15 (1D), večina, razen vseh AŽ04S, pa po 5. Po povratku s Cresa, v novembru, pa je bilo pod VR (varojnimi rešetkami), kar po 3 x več odpada, pri 1D pa kar 180. Tolažim se, da je to odjek po MK. Pa še miš, miši še nisem omenjal. Razmaknile so grabljice na žrelih (zato je dobro, če je čebelnjak blizu). Od takrat sem, skupaj, iz tega žrela nastrgal že 6 dlani mrtvic. Glede na to, da so včeraj, po 1 mececu, še vedno letele, se tolažim, da so to mrtvice, načete od varoj. Ostali panji so sami počistili mrtvice, če so jih imeli. Novembra so bile vse moje čebele na Cresu (38D) krasno. Niso letale v oblakih, so pa še vedno nosile prah.

Upam, da bo še kdo zašel na to pozabljeno stran, da oživi.
LP Permski

Opazuj, poslušaj, beri in premelji v svojih sivih celicah.

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 58156Odgovor Kočevski med-ved
So Feb 02, 2013 8:50 am

Zanimivo pisanje.
Kako kaj točiš Žajbljev med.
LP
Koèevski med-ved

Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 58160Odgovor Permsko izumrtje
So Feb 02, 2013 1:33 pm

Zdravo Medo,
zadnji dve leti točim bolj solze. Za preživetje potrebujejo do 20 l predelane sladkorne raztopine, jaz pa sem točil 2011 po 4 kg/GD, leta 2012 pa samo po 2 kg/GD in v LJ pritovoril le lamberček (za t najhujše prjatle, pa še tem ga dajem le "na recept".). Žajbelj je lepo cvetel a sta se med pašo na njem stalno menjala dež in burja. Bilo ga je malo, je bil pa zelo čist, saj vreme očitno tudi draki za njim ni ustrezalo.

Sem pa pred tem prebral "Z zdravimi čebelami v XXI stoletje" od Jova N. Kantarja in spremenil strategijo. Ne "šparam več pri zimskih zalogah. Obvezno jim ob točenju pustim 2 polna MS, Glavnino zalog, 15 l, jim obnovim takoj po točenju v 3,6 l (LR) in 5 l (DB) satnih napajalnikih. Čebele so po točenju v hudem šoku in odločno nasprotujem, razen, če je to potrebno zaradi gostote čebelnjakov, mučenju čebel z vračanjem zalog po litrih. Ob tako obilnih zalogah so same sposobne pravočasno najti dovolj prahu, Tudi med sušo, kot je bila lani, ko je kazalo, da bo žajbelj spet požgalo do korenin, kot leta 2003 in sam v naravi nisem opazil prav ničesar cvetočega. Držim se Kantarjevega pravila, med se na medu dela (ali na mednih zalogah iz predelanega S sirupa). Poznamo pregovor, da se krava pri gobcu molze, ki velja tudi za čebelji rilček. Stranski učinek je neverjetno izboljšanje preživetja družin. Kantarjevo pravilo sem, sočasno z branjem, naključno, preveril tudi v praksi. Na enem od čebelnjakov, sem imel hud napad sršenov (Po 6 ali več naenkrat jih je lebdelo pred panji in tudi po badmintonu z njimi, so dugega dne prileteli novi. Med pospravljanjem mrtvih, pa sem v panjih našel mrtvo še drugo vrsto, z bolj rumenim trikotnim zadkom.). in tako izgubil 3 od 4 družin. 3 tako sproščene medene naklade sem naložil na preostalo D, s polno M naklado (MN). Spomladi je ta družina, z zalego v treh nakladah, že aprila sedela na roju, Kar sem izkoristil za 3 UR, enega s staro M, za kar sem porabil 2 MN. Sam matic in matičnjakov nikoli ne stiskam. Čeprav meso jem, mi mesarija nikoli ni bila pri srcu. Pa še, če po 40 mio let ne znajo same izbrati najboljše, tudi nam to ne bo uspelo. Po paši sem presenečeno spoznal, da je družina ti, prazni, nakladi ponovno napolila.

Na kratko, čebelarim z okrog 30 GD. Lani sem pridelal 60 kg, pred 5 leti pa 400. Najmočnejši družini doslej, v DB12, ki sta tistega leta 10. aprila imeli po 8 polnih satov pokrite zalege (Bučarjevi matici), pa sta takrat pridelali po 60 kg. Ja, žajbelj je občutljiva rožica, rada ima vroče, vlažno vreme, da se v postelji ne da spati. Pri meni zacveti 5. maja, zamedi 10. in, če vmes malo porosi, cveti 1 mesec. Višje ima do 3 T zamika. Kadar tega ni, pa čebele čez 15 dni nadaljujejo na draki (espina christi), takrat med imenujem "makija" (mediteranska grmičasta rastlinska združba), kar je ekvivalent našemu goznemu medu. Na otočju Cres-Lošinj raste preko 300 različnih zdravilnih in začimbnih rastlinskih vrst. Mojster Ivačič, kdor se ga še spomni, je sam nabiral začimbe za svojo kuhinjo in je bil na tem otočju reden gost. Enkrat sem ga tam srečal tudi sam.

Pa še na temo. V letu 2012 je bilo nekaj slišati o odmiranju a so veterinarji večino pripisali pomanjkanju hrane. Se mi zdi, da je nekaj takega prizadelo nekaj čebelarjev tudi na Cresu. Proti varoji se tam borim še z visoko podnico. Ta naj bi pomagala, kar do 50%. Ja če je nerodna in pade skozi, se pač ne more več prileputi na drugo čebelo. Proti upadu družin pa se borim s pomlajevanjem družin s pomočjo Snelgrove podnice, kot jo imenujem sam. Tudi tu imam pred očmi Kantarjevo pravilo: Najboljše matice se lako izležejo samo močnim GD, z obiljem čebel vseh starosti, z obilmimi zalogami in dobro matico. S pomočjo Snelgrove podnice dosežem, da je v medišču, v času vloge starterja, kar največ čebel vseh starosti. Doslej še nobena družina z mlado matico ni imela težav pri prezimovanju. Svojo izkušnjo poizkušam deliti z drugimi čebelarji preko "Čebelarja", pa se tam lovijo na besede in se izgovarjajo na nerazumljivost. Jaz pa se težko izogibam misli, da nekateri še najlažje razumejo samo sebe. Preko foruma skušam obiti to blokado.

Medo, daj malo glej reklame, tisto: "Včasih se je dobro malo izkašljati!" Saj ni potrebna dizertacija, povej vsaj kakšen občutek imaš, sedaj na začetku februarja. Morda bova spodbudila še koga. Imate pri vas kaj več snega? Na Cresu imajo pregovor, ki pravi da, če je na nevinu dečicu (29.dec. - tepežni dan) lepo vreme, bo leto ugodno za čebelji pridelek. 29.12.2012 je bilo vreme lepo tako na Cresu, kot pri nas, torej upajmo na najboljše. Pri nas se leska že odpira a se še ne praši, pripravlja pa se tudi jelša. Čebele v četrtek so se samo prašile (Lulat, kakat, pa spančkat!)

By the way, ko gledam tvojo fotko, se mi zdiš tako neznansko znan. Si bil morda na Apimodiji na Irskem ali morda pri Ivancu v Franciji?
LP Permski

Opazuj, poslušaj, beri in premelji v svojih sivih celicah.

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 58161Odgovor Kočevski med-ved
So Feb 02, 2013 2:45 pm

Dopade se mi tvoja misel glede čebelarstva.
Začetek februarja je pri meni ugoden. Vse je nekje v narmalah. poraba hrane v januarju je bila 800g. Družine so zaenkrat vse žive kaj je pa notri bom videl pri prvem bežnem pregledu. Čebele so se v sredo dalno spreletele. Pri meni je bilo do danes še vedno 30 cm snega. Danes ko je jugo ga pobira. Zvečer in ponoči bo nadomestil drugi sneg. Tako da bo zima še kar trajala. Tako je tudi prav za naravo.
Nisem pa bil ne na Irskem ne pri Ivancu v Franciji. Sem bil pa enkrat pri njem v Suhi krajini.
LP
Koèevski med-ved

Permsko izumrtje
PrispevkovCOLON 45
PridruženCOLON Ne Jan 27, 2013 10:53 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 58164Odgovor Permsko izumrtje
So Feb 02, 2013 3:31 pm

Bravo, odlično. Kar pa se narave tiče, je škoda, da povsod ne ve, kaj je zanjo dobro. Včasih smo v tem cajtu na Ljubljanskem gradu po 2 meseca sučal pa sankal. Če ne bo do konca februarja tako držalo, bo spet zmrznilo akacijo in gozd.

LP Permski

DDAMJAN
PrispevkovCOLON 31
PridruženCOLON Po Apr 16, 2012 9:03 pm

OdgovorCOLON # 58261Odgovor DDAMJAN
Pe Feb 08, 2013 4:41 pm

Pravkar sem se vrnil od čebel.Okoli čebelnjaka leži skoraj pol metra snega,tako,da sem iz ceste do čebelnjeke potreboval kar nekaj časa.Šel sem očistit bradlje.na veliko veselje so vse družine žive.Tudi mrtvic je bilo v vsakem panju le za vzorec.edini problemkaterega sem opazil je nadlegovanje siničk,le te posedajo pred panji na deski ter "nadlegujejo" čebele.toliko za enkrat iz zasnežene Kočevske.lp

strickorle-Jani
PrispevkovCOLON 217
PridruženCOLON To Dec 09, 2008 10:51 pm
KrajCOLON Rute nad Vel.laąami

OdgovorCOLON # 58264Odgovor strickorle-Jani
Pe Feb 08, 2013 7:55 pm

..glede ptic-sinic,žoln....sem jaz upoštevel kar sem prebral nekje na tem forumu,insicer,pred panji sem napel mrežo z okni cca 10x1o in problem je rešen.Mreža je plastična,taka,ki se uporablja v gredah-kmetijstvu za ovijanje graha dobiš jo v trgovini z kmetijskimi pripomočki
Kar cebelica nam da,to pozivi nas in okrepca

ana2
PrispevkovCOLON 211
PridruženCOLON So Mar 31, 2012 9:42 pm
KrajCOLON Krška vas

OdgovorCOLON # 58276Odgovor ana2
So Feb 09, 2013 11:33 pm

No, da ne bomo čebelarji sedaj delali gneče v trgovinah in kupovali mreže za kumare.
Raje uporabite gostejšo, ki kmetom ostane od bal, preizkušeno dela, četudi je gostejša. Verjetno jo celo dobite zastonj.
Enkrat je potrebno zaèeti.

Uporabniški avatar
zver
PrispevkovCOLON 563
PridruženCOLON Po Nov 07, 2005 2:42 pm
KrajCOLON MS, Iľakovci 69

OdgovorCOLON # 58287Odgovor zver
Ne Feb 10, 2013 2:29 pm

19/32 približujemo se 50 % propadu družin :(

sinice uspešno prepodiš s kako umetno ptico roparico, sova, kanja, jastreb,
tij se samo fèi

Mandelj
PrispevkovCOLON 306
PridruženCOLON Če Apr 10, 2008 1:58 pm
KrajCOLON Muljava

OdgovorCOLON # 58293Odgovor Mandelj
Ne Feb 10, 2013 7:18 pm

Kje se da to nabavit?

bostek
Site Admin
PrispevkovCOLON 870
PridruženCOLON Sr Jul 15, 2009 7:31 am
KrajCOLON kozjansko

OdgovorCOLON # 58323Odgovor bostek
To Feb 12, 2013 5:55 pm

zver napisal/-aCOLON19/32 približujemo se 50 % propadu družin :(

sinice uspešno prepodiš s kako umetno ptico roparico, sova, kanja, jastreb,
Timol?
Učite se teorije, drugače boste ostali celo življenje v praksi pračebelarja (August b. Berlepš)

BUTTON_POST_REPLY

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov