PRAVILNIK (ES) 422/2005 z dne 14.03.2005

Arhivirane teme 2005
MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15562Odgovor MM
Po Okt 10, 2005 9:05 am

divji čebelar napisal/-aCOLONMiro je zapisal:
Živim v SLO, med SLOvenci, klenimi korenjaki. Hm..
_________
Kje pa ti to živiš, dragi prijatelj Miro ???? Cankar in jaz se s tabo ne strinjava.Imava bogate drugačne izkušnje. :twisted:

Hlapci Jerneji preberite si vsebino teh materialov:
PREDLOG KONCEPTOV EKONOMSKIH IN SOCIALNIH REFORM ZA POVEČANJE KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
in kaj hitro vam bodo z obraza izginili vsi nasmeški , vsaj tistim, ki bodo razumeli.
Najdete na spletni strani vlade.

Lep pozdrav !
Kaj ti je tako hudega?

LP
Miro
Vis Vitalis

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15564Odgovor divji cebelar
Po Okt 10, 2005 5:35 pm

Beri, prijatelj Miro, beri !
Lep pozdrav!

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15571Odgovor MM
Po Okt 10, 2005 8:41 pm

divji čebelar napisal/-aCOLONBeri, prijatelj Miro, beri !
Lep pozdrav!
Saj berem ...
Bi pa rad bral enotno mnenje vaše skupine - zapisanega v obliki članka v kontekstu nalijmo si čistega vina.

Nedeljska kmetijska oddaja, v kateri se je na veliko prodajala megla, bi morala biti eden izziv več v nizu vseh, ki kar kličejo po vaši aktivnejši vlogi.
Saj ste jo gledali, mar ne?
Lep pozdrav!
Miro
Vis Vitalis

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15572Odgovor divji cebelar
Po Okt 10, 2005 10:46 pm

Pozdravljen kolega MIro!
Kaj, če bi v svojem prispevku besedo " vaše" skupine zamenjal z "naše" skupine ??? Pridruži se in dodaj svoj prispevek.
Lep pozdrav!

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15583Odgovor MM
To Okt 11, 2005 9:23 am

Pozdrav!
Ne vem, kakšno je izhodišče vaše delovne skupine. In ne vem, kako ga boste uresničevali oz. uresničili. To je zame point za karkoli ...
Že nekajkrat sem zapisal, da bi moral tisti, ki ugotovi, da "nekdo" dela nekaj "po svoje" in izrecno v svojo korist, to škodljivo raboto razkrinkati, nanjo opozoriti. Morda ste "tisti" prav vi.
Vaša delovna skupina je zame kot "opozicija", slaba vest vladajoče čebelarske strukture in želim si, da bi svoje mnenje, svoja stališča razlili preko dobrega članka v npr. Delu.
Za začetek naredite primerjalno analizo ki bo pokazala, kje se slo čebelar visavi npr. avstrijskega trenutno nahaja. Tako tisti, ki ima 1 panj, kot tisti, ki jih ima 100 oz. 300.
In pri tem bodite objektivni in ne navijajte zase ali pa za koga drugega.

Skratka, obnašajte se kot opozicija in delajte za dobro vseh čebelarjev.

LP
Miro

V nedejski Kmetijski oddajo je bilo moč videti, kako se "stvarem" ne streže. Poleg eminenc se pojavi čebelar, ki nekaj jamra, zakona pa si sploh še ni prebral. Ja super.
In nikjer nobenega konkretnega - primerljivega podatka. Samo nekaj v smislu mi bomo, pa moramo, pa ....
Vis Vitalis

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15589Odgovor Pike
To Okt 11, 2005 11:00 am

uh madonca, tole je že na 5 straneh. Me kar nekaj časa ni bilo pa mi lohk kdo na kratko pove kdo so zdaj kateri in zakaj gre?

V naprej prisrčna hvala.

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15647Odgovor MM
Sr Okt 19, 2005 11:19 am

bara napisal/-aCOLONMiro!

Naš predlog zaenkrat še ni za v javnost. Vsaj takšno je moje mnenje. Če nič drugega moram dobiti od pristojnih organov vsaj smer v katero bodo delali zakonodajo. To bom pa dobila šele drugi teden, ko se dobim s posamezniki. Namreč ne mislim pojasnjevati še tipom v DU. Drugo kar je, pa želim govoriti vsaj z gospodom Pušnikom in to tudi bom, na podlagi tega se bom pa odločila kako bo šla CČI v javnost. Ne bom pa povozila kar vsega. Sama zase imam razdelano strategijo, tudi izračuni so narejeni, samo mislim, da moram to najprej uskladiti s ČZS, ker je naše kontra njihovemu, kar pa ni dobro oz. je drugače. Sama sem namreč usposobljena le za zakonodajo in sem to na takšen način vpeljala. Sem pa neobremenjena s čebelarjenjem, ker od tega kot veš ne živim. To je bila pač moja dobra volja. Naša delovna skupina se mora sestati, pripraviti predlog za IO CČI, takrat bom sklicala IO in tam bomo odločili kako in kaj. Ko bo vse vsaj približno usklajeno, pa bo šlo še v javno obravnavo. Vse to se bo odvilo v roku 14 dni, se mi zdi pa noro, da so zopet vsi okrog, kot so Miha, Tone & ostala company tako pametni in vse vedo... Sama mojega dela ne bom dajala v javnost, ker nimam za kaj..., to je pač le moja vizija in ne vizija CČI. Niti ne vem, kaj se bo zgodilo na IO. Pa če te zanima, bo moral IO spisati, če misliš v sobotno prilogo, jaz tega ne bom počela, ker pač na tak način ne delujem, IO bo sklical tiskovno, ve se pa tudi, kako se daje v skladu z zakonodajo takšne predloge v javno obravnavo... Sicer pa, povprašaj kaj dela na tem ČZS. Oni so baje v ZOK vpeljali nastavke za status, sama jih namreč ne poznam. Vprašanje je, če so pravilno to vpeljali. Veš, če nimaš popolnih informacij, težko javnosti na kredibilen način in objektivno predstaviš zadeve... ZOK pa žal še ni sprejet, pa verjetno še ne bo tako hitro...
Je pa res, da je šel predlog za obdavčitev s strani ČZS v smeti..., pa sem že povedala, da je g. Pušnik dobro zastavil, so bile pa notri tudi razne cvetke, ker se očitno niso mogli/znali zmeniti in to je ta predlog neslo...
Zdaj je 14 dni že za nami in zanima me, kdaj se je oz. kdaj se bo začela obljubljena javna razprava?

Lep pozdrav
Miro
Vis Vitalis

Uporabniški avatar
marjeta
PrispevkovCOLON 297
PridruženCOLON Pe Apr 22, 2005 10:06 pm
KrajCOLON Domľale

OdgovorCOLON # 15648Odgovor marjeta
Sr Okt 19, 2005 5:30 pm

Je ne bo verjetno, ker bo več škode kot koristi? Je zadeva zaenkrat OK. Samo še amandmaji v DZ so možni.
Živ èlovek mora na veliko skakati okoli, kajti kot jaz vidim stvari, je življenje pravo nasprotje smrti: èe torej mirujemo, ne živimo. Hrupni moramo biti ali pa vsaj misliti hrupne, barvite, živahne misli.

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15652Odgovor MM
Če Okt 20, 2005 9:22 am

marjeta napisal/-aCOLONJe ne bo verjetno, ker bo več škode kot koristi? Je zadeva zaenkrat OK. Samo še amandmaji v DZ so možni.
Več škode kot koristi? Več škode za koga in zakaj?

LP
Miro
Vis Vitalis

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15653Odgovor divji cebelar
Če Okt 20, 2005 3:21 pm

Pozdravljen Miro !
Kaj točno bi želel vedeti ?? Bodi konkreten in navedi kaj v resnici želiš, da drugi storijo, da bi ti bilo pri tvojem čebelarskem poslovanju lažje. In pri tem navedi kam se v resnici prištevaš ? Med male čebelarje ( sobotarje ) ali med komercialne čebelarje ?? Pri tem ni pomembno niti število družin, temveč način kako uresničuješ svoke ekonomske in komercialne cilje in smer ter obseg tvojega nadalnjega razvoja na tem področju in cilji. Ko boš to predstavil, je možno nadaljevati razpravo. Boš pa ob tem neprijetno presenečen, ker bodo vse poti vodile v tvojo organizacijo, ki ji plačuješ članarino in ki ji vsakoletno podeljuješ mandat, da zastopa tvoje interese in koristi. Kako pa je seveda že drugo vprašanje. Po vsej verjetnosti zadovoljivo, ker ji v nasprotnem ne bi več izkazoval zaupanja in plačeval članarine. Od ostalih neformalnih združenj pa ni mogoče ničesar zahtevati in jih izzivati, ker je videti, da imajo veliko bolj razvit čut odgovornosti do množice malih čebelarjev, njihovih interesov in njihove nujnosti po obstoju, kot je le ta razvit pri formalni organizaciji. Njo zanima le pobrana članarina in interes večjih čebelarjev. Mali ji rabijo le za statistično osnovo in članarino ( da to še enkrat ponovim ) ter bazo za porabo na njihov račun pridobljenih sredstev.

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 15659Odgovor MM
Pe Okt 21, 2005 9:26 am

Zdravo Divji!

Ni štos v tem, da se ugodi meni. Zase znam poskrbeti kar sam.
Ovira me lahko le pomanjkanje sredstev in pa neživljenjska zakonodaja.

Ker pač malce debatiramo in se ob tem pojavi tudi kakšen napovedan dogodek - v kontekstu ... čez 14 dni ... me pač zanima, kaj se bo 15 dan zgodilo ...
In če potem še kdo doda kakšno začimbo v smislu ... bolje da ne .. ker bo velika škoda ... me zadeva toliko bolj zanima.

Če kdo to razume kod izzivanje, potem mu življenje res ni postlano ...

Članarina; že nekajkrat sem izpostavil vprašanje, kaj dobi za plačilo članarine slo čebelar in kaj dobi za plačilo članarine npr avstrijski čebelar.
Vprašanje sem postavil zato, ker imam občutek, da za ta denar dobim premalo informacij (obseg Čebelarja je prava bagatela) in nič "dodatkov".

Dejstvo je, da tisti, ki poznate srž čebelarske problematike v slo, tega ne želite zapisati v obliki članka v kakšnem izmed bolj branih medijev.
Najbrž zato, ker imate tudi sami določene interese?!

Lep in miren dan
Miro
Vis Vitalis

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15668Odgovor bara
Pe Okt 21, 2005 11:15 pm

Zdravo Divji!

Ni štos v tem, da se ugodi meni. Zase znam poskrbeti kar sam.
Ovira me lahko le pomanjkanje sredstev in pa neživljenjska zakonodaja.


Miro verjetno imaš registrirano čebelarstvo kot fizična oseba (s.p.), torej lahko prodajaš, izdajaš račune itd. Tisti, ki nimajo statusa pač tega ne morejo… Država nima kakšnega hudega interesa, da bi karkoli uredila na področju čebelarstva, glede na to, da pristojni na tem področju niso odgovorili na niti en dopis… Baje so uni s ČZS dali v ZOK neke nastavke za status, kakšni so ti neki kvazi nastavki, ne vem, vem pa da je Predlog za spremembo ZOK eno veliko sranje, brez repa in glave in vprašanje koliko je sploh v skladu z EU zakonodajo. Pisanje v Sobotno prilogo Dela nima nobenega smisla… Vse zadeve oz. o zatečenem stanju, ker je v naši državi skoraj vse spolitizirano in totalna korupcija, ker nič ne funkcionira, nima smisla predstavljati na takšen način…, vprašanje je tudi, če bi sploh objavili… To so zadeve, ki jih je potrebno sporočiti pristojnim v Bruselj, da pridejo naše fusile in debile povprašat po zdravju in jim naložiti, da sanirajo zatečeno stanje. Verjemi, da bodo prišli z veseljem.
Ker pač malce debatiramo in se ob tem pojavi tudi kakšen napovedan dogodek - v kontekstu ... čez 14 dni ... me pač zanima, kaj se bo 15 dan zgodilo ...
In če potem še kdo doda kakšno začimbo v smislu ... bolje da ne .. ker bo velika škoda ... me zadeva toliko bolj zanima.

Glede Spremembe zakona o dohodnini smo prepozni, možni so le še amandmaji v DZ. Če narediš primerjavo z ostalimi DČ ugotoviš, da so pri njih pogoji še slabši kot pri nas, zato je zaenkrat stanje kakršno je OK za čebelarje, kaj se bo pa zgodilo, pa ne ve nihče.

Če kdo to razume kod izzivanje, potem mu življenje res ni postlano ...

Članarina; že nekajkrat sem izpostavil vprašanje, kaj dobi za plačilo članarine slo čebelar in kaj dobi za plačilo članarine npr avstrijski čebelar.
Vprašanje sem postavil zato, ker imam občutek, da za ta denar dobim premalo informacij (obseg Čebelarja je prava bagatela) in nič "dodatkov".

Miro jaz nisem informator, informacije naj bi ti dajalo MKGP - so dolžni dajati pojasnila in ČZS tudi. Žal pa ne eni ne drugi ne vedo nič pametnega, s tem, da še zavajajo čebelarje in jih pehajo v še večjo bedo…

Dejstvo je, da tisti, ki poznate srž čebelarske problematike v slo, tega ne želite zapisati v obliki članka v kakšnem izmed bolj branih medijev.
Najbrž zato, ker imate tudi sami določene interese?!
Miro, sama sem preveč pisala in ni bilo nobenega efekta. Ne vem zakaj bi izgubljala čas s pisanjem. Glede na to, da gre za isto politično opcijo na ČZS in MKGP se ne mislim iti politike, ker je bistvo vsega stroka, ki pa jo ti ne pustijo zraven, tako da… Tu ni nikakršnih interesov, predvsem politika in to tiste opcije, ki bo očitno pokopala naše celotno kmetijstvo… Počasi sem že postala imuna na vse to, ker dnevno pripravljam pritožbe na bolane odločbe pristojnih organov, sprožamo upravne spore, pa žal aparat funkcionira v prid tiste politične opcije… Inšpekcije ne funkcionirajo, skratka nič ne funkcionira… ANARHIJA…Ostaja torej le še to, da se te zadeve uredijo na drugem nivoju, to pa je Bruselj…

Tu imaš pa še predlog ĆZS za dohodnino, delno popravljen, kar najbolj seka ven glede zakonodaje, ostale klobase, ki so jih nabasali razni tisti ta veliki in ne vem kakšni pa ne mislim popravljati…

Povedano je bilo pa vse že vsaj stokrat, če seveda bereš in še razumeš povrhu…

Vlado Pušnik

PREDLOG OBDAVČITVE ČEBELARSTEV

Po mnenju čebelarjev je obstoječi davčni sistem izrazito neugoden za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva


S 1. januarjem 2005 so začeli veljati Zakon o dohodnini, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti.
Za čebelarje in tudi druge občane so se tako pojavile pomembne novosti, novi Zakon o dohodnini pa je med čebelarji povzročil obup in ogorčenje, saj so rešitve določb tega zakona še slabše, kot so veljale do konca leta 2004.
Predvsem je še veliko nejasnosti, poleg tega pa je sistem obdavčitve po novem zakonu nesprejemljiv in neuresničljiv, saj manjšim čebelarjem ponuja le nekaj možnosti, od katerih pa nobena ni sprejemljiva, preprosta in primerljiva z obdavčitvijo čebelarjev v Evropski uniji.
Država zdaj spremlja in obdavčuje čebelarja na pet načinov, in sicer:
1. Čebelarja, ki ima status kmeta, obdavčuje na podlagi dopolnilne dejavnosti čebelarstva, to pa zelo omejuje obseg dejavnosti čebelarstva na kmetiji.
Tudi čebelarstvo bi moralo biti uvrščeno oziroma bi morala biti ena izmed osnovnih kmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Sedaj je čebelarstvo v Sloveniji uvrščeno le pod dopolnilne kmetijske dejavnosti, kar pa je v nasprotju z ustrezno EU zakonodajo, in sicer »UREDBO (ES), št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zahtevajo varnost hrane«, ki točno definira kmetijsko dejavnost/primarno pridelavo. Po citirani uredbi je "primarna pridelava" pridelava, reja ali gojenje primarnih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo in prirejo domačih živali pred zakolom. Vključuje tudi lov in ribolov ter pobiranje samoniklih proizvodov. Glede na to, je sedaj v Sloveniji možno na področju čebelarstva opravljati le dopolnilno dejavnost na kmetiji, pa še za to se lahko, za sedaj,odloči le približno 150 čebelarjev od 8.500, za kmetijsko dejavnost, kot osnovno kmetijsko dejavnost pa sploh nihče, ker to zakonsko ni urejeno, tudi če ima več kot npr. 1000 gospodarskih čebeljih družin.
Čebelarjem zato ni razumljiv pomen odločbe ( tu je potrebno točno navesti kašna je to odločba ???), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (KGM MID – kmetijsko gospodarstvo), in ki jo je prejela večina čebelarjev, pri tem, da na podlagi le-te, ne morejo, zaradi preje navedenih dejstev uveljavljati davka na dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ali vsaj za manjša čebelarstva ,po istih kriterijih, ki veljajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
2. Obdavčitev po davčni osnovi od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti ob normiranih stroških v višini 25 % ustvarjenih prihodkov (45. člen).
Po starem zakonu je lahko čebelar kot normirane stroške uveljavljal 60 % vseh ustvarjenih prihodkov v čebelarstvu.
25 % normiranih stroškov je absurdno nizek normiran strošek tudi za velika čebelarstva, kaj šele manjša.
3. Dohodek, dosežen s posameznim poslom (55. in 56. člen), po katerem so normirani stroški le 10 % posameznega dohodka.
Ta določila se uporabljajo predvsem za samostojno opravljanje storitev oz. del ali za druge osebe, zlasti za izdelavo ali popravilo kakšne stvari/predmeta, ali kakšno fizično delo ali pa za opravljanje kakšnega umskega dela. Ta oblika za čebelarje ni sprejemljiva, saj kot taka destimulira prodajo oziroma bodisi dejavnost kot tako.. Tudi pri zelo produktivnih čebelarstvih predstavljajo stroški več kot 80 % od prihodkov, celo brez upoštevanja živega dela.
4. Obdavčitev, pri kateri je davčna osnova dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti. Dobiček je ugotovljen kot razlika med prihodki in dohodki, doseženimi v zvezi z opravljenimi dejavnostmi (33.–54. člen). Pogoj je vodenje poslovnih knjig!
Ta oblika obdavčitve je veljala že doslej in na tej podlagi so poslovali večji čebelarji, pri tem, da ta zahteva natančno vodenje poslovanja. Ta način obdavčitve bi bil primeren za večje obrate, ki nimajo statusa gospodarskih družb ( kaj je tu mišljeno?), saj so po zakonu o gospodarskih družbah to vse, v tej zakonodaji opredeljene oblike, razen fizičnih oseb kot so npr. s.p.-ji, po posebnih zakonih pa npr. kmet in podobno. Ta način obdavčitve je edino sprejemljiv za večje čebelarje, vendar zahteva veliko dodatnih stroškov zaradi evidenc, vodenje knjig, mesečno pavšalno plačevanje prispevka SPIZ (?) in prispevka za zdravstveno zavarovanje, vendar vse do omejitve v okviru omejitev dejavnosti. (ne vem v kakšnem kontekstu je to mišljeno ?) Velika večina čebelarjev (okrog 98%) je namreč upokojencev, nekaj je zaposlenih oseb in nekaj študentov.
5. Obdavčitev pravnih oseb (podjetij – različne oblike gospodarskih družb).

V prvih štirih primerih gre za obdavčitev oseb (fizičnih, menim, da to v tem kontekstu ni potrebno pisati, saj vemo kaj pojem oseba tu v tem stavku pomeni, po mojem mnenju gre namreč za osebo, ki je dolžna prijaviti davek v obliki dohodnine, ali je to mišljeno tako?) , torej oseb, ki so zaposlene, ali za upokojence in študente, pri katerih je pomembno samo:
a) ali so prijavljeni pri davčnem uradu in vodijo poslovne knjige,
b) ali so se odločili za zahtevek pri davčnem uradu za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
V tem prispevku, ki zaradi številnih nejasnosti,sam kot tak ne more dati želenega in natančnega odgovora, lahko zato ugotovimo le to, da je celoten sistem obdavčitve neživljenjski, ker ne upošteva določene meje med čebelarji, ki bi morali biti oproščeni vseh evidenc, razen obvezne evidence števila gospodarskih družin, do katerih bi morala veljati oprostitev, tako kot npr. v Avstriji, kjer je ta meja 58 naseljenih panjev.
Gotovo pa bo treba v bodoče razrešiti vsaj štiri stvari:
1. da bo čebelarstvo tudi v 57. členu zakona o dohodnini obravnavano kot osnovna kmetijska dejavnost in to ne glede na lastništvo zemlje, pri tem, pa je potrebno zato zakonsko še preje urediti status čebelarja
2. določiti bo treba cenzus, to je število panjev, do katerega je čebelar oproščen tako nepotrebnih evidenc kot tudi davkov (zaradi nesmiselnega vodenja evidenc in nepotrebnih stroškov državnih organov);
Zelo razumna ugotovitev in stališče je pri naših severnih sosedih Avstrijcih., ki so v ES. Njihov davčni sistem obdavčitve čebelarstva ima stališče: »Če ni dobičkonosna dejavnost in nima dohodkovnega vira, kar pri ljubiteljskem čebelarstvu je, so dohodki ali izgube takšne dejavnosti v obdavčitvenem smislu irelevantni.«
3. Kakršno koli obdavčitev od cenzusa naprej (58 naseljenih panjev oziroma 40 gospodarskih panjev) je mogoče uvesti le po sistemu, ki je običajen pri sistemu obdavčitve kmetijskih dejavnosti, kot osnovne kmetijske dejavnosti, torej na panj; to bi lahko bila neke vrste katastrska obdavčitev čebelarjev na panj, kot je to na primer v Avstriji ali v nekaterih drugih državah ES;
Zakonodajalec prav gotovo lahko v okviru dopolnitev preje navedenih zakonov upošteva specifičnost te kmetijske dejavnosti in se zgleduje pri naših severnih sosedih, ki so tudi v ES in imajo na tem področju več desetletne izkušnje, s trikrat večjim številom čebelarjev, kot jih ima Slovenija.
4. Odločitev o tem, ali bo čebelar vodil poslovne knjige ali ne, mora država prepustiti čebelarju, pri tem pa mu ne sme postavljati ovir ter ga siliti v izjemno nestimulativne normirane stroške, kot se to dogaja zdaj. Cenzus za obvezno vodenje poslovnih knjig naj bo primerno visok in pogojen le za čebelarstva, ki imajo nad 1.000 panjev gospodarskih čebeljih družin.

Očitno je tudi država ugotovila, da je nujna reforma te komaj sprejete reforme davčnega sistema, vsakodnevna praksa pa bo to samo še potrjevala. Zato je nujno, da čebelarji oblikujemo in damo konkretne predloge in vztrajamo pri takšnih rešitvah, ki nam bodo omogočile konkurenčnost ter enakopraven položaj s čebelarji v sosednjih državah, ki so članice ES in so kot take za čebelarstvo sprejele najugodnejše rešitve, predvsem pa še zaradi našega izjemnega položaja in odgovornosti do avtohtone pasme čebel - kranjske sivke.

Čebelarstvo nesporno spada po Zakonu o kmetijstvu v osnovno kmetijsko dejavnost, tako čebeloreja, kot tudi promet s kmetijskimi pridelki oz. živili živalskega izvora, ki jih čebelar pridela s svojimi čebelami. Tudi Zakon o živinoreji ureja in določa čebelnjak kot kmetijsko gospodarstvo, v 68. – 70. členu pa daje ta zakon posebno pozornost avtohtoni pasmi kranjske čebele (Apis Mellifera carnica) in določa zanje posebno varstvo države.

Posebej pomembno je poudariti, da je na področju Republike Slovenije reja, paša, premiki in promet s čebelami in drugim čebeljim plemenskim materialom kranjske čebele, dovoljen le v skladu z ustreznimi številnimi predpisi.

Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznava v 16. členu čebelarstvo kot osnovno kmetijsko dejavnost in dohodek kmečkega gospodarstva.

Zato nikakor ni razumljivo, da Zakon o dohodnini, veljaven od 1. januarja 2005, ponovno ne uvršča v 57. členu rejo čebel v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, čeprav je tudi v tem členu dopuščena možnost, da dejavnost reje živali ni nujno povezana z lastništvom zemljišča. Nenazadnje vsi čebelarji, brez izjeme, koristijo koncesije čebelarskih društev za koriščenje čebeljih paš in s tem oplojevanje rastlin, kar je zagotovo najpomembnejša funkcija in koristnost čebel v naravi ter sadjarstvu, poljedelstvu in gozdarstvu in tako zagotavljajo brezplačen servis oplojevanja rastlin.

Take nedoslednosti in neusklajenosti med zakoni, ki postavljajo čebelarstvo v podrejeni položaj napram ostalim gospodarskim/kmetijsko dejavnostjo, tako v okviru RSlovenije kot tudi v ES, in kot take posledično zato uvrščajo čebelarstvo med druge dejavnosti, kar izredno »zakomplicira« status čebelarjev, še posebej zato, ker v zakonu o obdavčitvi ni opredeljena spodnja meja, od katere se sploh vodijo evidence in obdavčitev za potrebe Davčne uprave RSlovenije. Ob tem pa je treba poudariti, da so na podlagi Zakona o kmetijstvu/razen statusa in Zakona o živinoreje vpeljani vsi mehanizmi za registracijo, evidence in vsakoletne popise vseh čebelnjakov, vseh stojišč in sleherne čebelje družine čebelarjev in torej gre brez dvoma za pomembno kmetijsko dejavnost.

Trenutna situacija je nesprejemljiva, saj je slovensko čebelarstvo v okviru Evropske skupnosti podvrženo izredni konkurenci znotraj te še posebej pa izven nje. Zato imajo tudi naše sosede, ki so članice v ES že desetletja izdelane sisteme/mehanizme, kako čebelarstvo ohraniti in kljub stalnim trendom tudi v najbolj prijaznih pogojih ustaviti padanje fonda čebeljih družin in števila čebelarjev. Zagotovo bo trenutno veljavni sistem glede statusa in obdavčitve čebelarjev povzročil leta nepopravljivo škodo v čebelarski dejavnosti, kar najbrž ni zavestni namen odgovornih v vladi in vladnih institucijah Republike Slovenije. Zato so potrebni takojšnji ukrepi za ureditev stanja, ki se že desetletje ni korenito spremenil in uskladil z evropskimi zahtevami ter tovrstno evropsko zakonodajo.

Predlog ureditve problematike

Čebelarji predlagamo, zaradi poenostavitev nepotrebnih, neracionalnih in za državo predragih birokratskih evidenc, podobno rešitev, kot jo imajo naši severni sosedje, Avstrijci, že desetletja in sicer:

 Da se status čebelarja prizna vsakemu čebelarju, saj v bistvu sploh ne sme čebelariti, če ne izpolnjuje pogoje iz Zakona o kmetijstvu, Zakona o živinoreji in podrejenih predpisov. Pri tem pa je potrebno povedati, da sedaj veljavni Zakon o kmetijstvu ne zajema statusa čebelarja!

 Da se postavi meja 40 panjev gospodarskih čebeljih družin, ki je vsako leto na novo ugotovljena pri čebelarju s popisi Čebelarske zveze Slovenije. Do tega cenzusa števila gospodarskih družin, je čebelar oproščen vseh dajatev, razen DDV-ja, ki ga itak mora pri nabavi materialov, krme in opreme za čebelarstvo plačati v celotnem znesku.

 Da je ČZ Slovenije, s svojo mrežo regionalnih zvez in čebelarskih društev tisti reprezentant, ki z državo in za državo, ureja potrebne evidence in zaradi racionalizacije administracije v državi, zagotovo na najcenejši način izvaja za čebelarje in za državo vse tisto, kar je potrebno v odnosu med državo in čebelarji, ki ne presegajo cenzusa 40 panjev gospodarskih čebeljih družin (z rezervnimi 58 panjev).

 Da se od 40 – 150 panjev gospodarskih čebeljih družin poenostavi obdavčitev tako, da se po panju na podlagi vsakoletnega popisa 30. oktobra v predhodnem letu, upošteva normativno priznan procent odbitka števila panjev (v Avstriji je to 30 % - priznano število panjev zaradi padcev družin preko zime in za potrebne rezervne družine, brez katerih ni mogoče čebelariti v gospodarskih panjih). Enak normativ (30 %) predlagamo tudi v Republiki Sloveniji. Prav tako predlagamo, da se obdavči čebelarstvo s fiksnim davkom po panju gospodarske čebelje družine v višini 1 € (240,00 SIT) ali omogoči tudi za to skupino možnost, po lastni odločitvi ali obračunavanje normiranih stroškov v višini 70 % ali vodenje knjige prihodkov in odhodkov, s katero lahko dokaže nedobičkonosno dejavnost, če mu poenostavljen sistem obdavčitve ne ustreza.

 Da se od 150 panjev gospodarskih čebeljih družin naprej poenostavi obdavčitev tako, da se po panju na podlagi vsakoletnega popisa 30. oktobra v predhodnem letu, upoštevaje normativno priznan procent odbitka števila panjev (30 %). Prav tako predlagamo, da se obdavči čebelarstvo s fiksnim davkom po panju gospodarske čebelje družine v višini 1 € (240,00 SIT) in omogoči tudi za to skupino možnost, po lastni odločitvi vodenje knjige prihodkov in odhodkov oz odločitev izbire normiranih stroškov, v kolikor smatra, da lahko dokaže manjši dobiček od 1 € po gospodarski družini (v veliko primerih, tudi pri prekoračitvi 150 panjev, ni mogoče doseči dobička, zagotovo pa ne vsako leto, saj je čebelarstvo še bolj občutljivo na klimatske in druge vremenske spremembe, kot so pozebe, toče, suše, ob tem pa še zapore zaradi čebeljih bolezni, hruškovega ožiga ipd.).

 Da se tudi tema gornjima dvema skupinama (nad 40 panjev gospodarskih družin) od ugotovljenega števila gospodarskih družin odšteje za obdavčitev začetnih 40 panjev gospodarskih družin, kar zagotavlja enakopravnost med vsemi čebelarji, tako najmanjšimi kot največjimi. Za boljše razumevanje spodnji primeri:

Število vseh naseljenih panjev čebeljih družin 100 % do 58 do 214 npr.: 1000
Število gospodarskih čebeljih družin 100 % – 30 % 40 150 700
Splošna oprostitev (40 gospodarskih čebeljih družin) 40 40 40
Število NPČD, osnova za obdavčitev po panju 0 110 660

Pri skupini od 59 – 214 potrebno plačevati tudi pavšalni znesek SPIZ in ZZ
Pri skupini nad 214 potrebno plačevati kmečko zavarovanje, če gre za glavno
dejavnost, če pa gre za dopolnilno dejavnost pa pavšalni znesek za SPIZ in ZZ
(zaposleni, upokojenci)

 Da fiksna obdavčitev 1 € po gospodarskem panju čebelje družine nad cenzusom 40 (58) izključuje ostale oblike obdavčitve, ki niso običajne za osnovno in dopolnilno dejavnost v kmetijstvu.

 Da se čebelarstvu, ki je v programu pridobivanja certifikata za ekološko čebelarstvo ali je že v ekološkem programu v smislu 40. – 44. člena Zakona o kmetijstvu, vse obremenitve reducirajo (delijo) s faktorjem 4, vse morebitne stimulacije in neposredna plačila po panju gospodarske čebelje družine pa pomnožijo s faktorjem 4.

 Da se čebelarjem nad 150 panjev gospodarskih čebeljih družin omogoči vstop v sistem davčnih zavezancev, če to želijo.

 Da gornji sistem obdavčitev velja za primarne pridelke čebel, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, čebelje družine, čebelje matice s podobno prakso, kot za vse druge kmetijske pridelke, živinoreje in poljedelstva, ter za vse končne proizvode iz primarnih pridelkov, če gre za proizvode ekološke pridelave in če gre za živila tradicionalnega ugleda, kot je npr. medica in medeni brezalkoholni napitki in mešanice primarnih čebeljih pridelkov v lastnih polnitvah.
V ta sistem pa ne morejo spadati kozmetični preparati, registrirana zdravila in žgane pijače, ki zapadejo pod sistem trošarin.

 Čebelarjem, kot že doslej, se mora omogočiti prodaja, upoštevaje veterinarske in druge predpise, povezane z živili na domu, na lokalnih tržnicah in v trgovino, odkupovalcem in velikim polnilcem, z obvezno spremljajočo dokumentacijo, kot je dobavnica ali račun, kar zagotavlja tudi kontrolo in onemogoča špekulacije in izogibanje morebitnih »iznajdljivih« preprodajalcev.
Podobno kot v Avstriji in podobno, kot je urejeno v Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predlagamo za čebelarstva nad 40 panjev gospodarskih čebeljih družin tudi možnost opravljanja dejavnosti za druga čebelarstva v obsegu največ 50 %, v primeru večjih izpadov letine pa v višini največ do 80 %. Čebelarjem je tudi potrebno omogočiti tiste dopolnilne dejavnosti,
ki so nujne za opravljanje glavne dejavnosti, vendar izključno za lastne potrebe in jih stroškovno priznati pri dejavnosti čebelarstva (npr. drobno mizarsko dejavnost, prevozništvo za lastne potrebe, izdelava satnic, ipd.)
TU GENERALNO OPOZARJAM NA TO, DA SEDAJ VELJAVNA SLOVENSKA ZAKONODAJA NA PODROČJU DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI KOT TAKA NI V SKLADU Z ES ZAKONODAJO, KOT NPR. ŽIVILSKO ZAKONODAJO S PODROČJA VARNE HRANE!
Zato je potrebno paziti kaj tu predlagamo, saj bo potrebno, da država, ustrezna pristojna ministrstva z organi to dejstvo obvezno upoštevajo, ko bodo kreirali » novo zakonodajo" na področju varne hrane in s tem v zvezi tudi na tem področju, saj bo v nasprotnem primeru prišlo do dvakratno neusklajene zakonodaje, gledano globalno in konkretno.
 Predlagamo tudi, da v primeru škod zaradi naravnih nesreč na posameznih območjih država tudi čebelarstvo obravnava enakopravno in podobno, kot ostale kmetijske panoge.

V interesu vseh čebelarjev Slovenije in tudi v interesu države je, da se uredi tako davčna kot tudi statusna problematika slovenskega čebelarstva, zato upamo, da bo ta problematika končno in čimprej prišla na dnevni red pristojnih in da bodo naši predlogi upoštevani.

Maribor, 12. 2. 2005


Če še želiš, piši v Sobotno prilogo Dela, jaz namreč ne bom..., bom pa vse samo še pošiljala pristojnim v Bruselj, pa naj se zgodi, kar se pač mora, ker je nujno.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
vojska
PrispevkovCOLON 149
PridruženCOLON Sr Apr 27, 2005 4:30 pm
KrajCOLON Domžale

OdgovorCOLON # 15671Odgovor vojska
So Okt 22, 2005 12:17 am

Miro sobotna priloga!
Ker pač malce debatiramo in se ob tem pojavi tudi kakšen napovedan dogodek - v kontekstu ... čez 14 dni ... me pač zanima, kaj se bo 15 dan zgodilo ...
In če potem še kdo doda kakšno začimbo v smislu ... bolje da ne .. ker bo velika škoda ... me zadeva toliko bolj zanima.
Kar naj te zanima, pa skoz bolj te bo, ker bo skos slabše, pa kar plačuj članarino. Tale Sobotna priloga te že skos zanima. Saj imaš dovoljenje da pišeš, torej piši Miro sobotna priloga.
Odpusti nam naše dolgove, kot odpuščamo mi svojim dolžnikom.
Očenaš

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15672Odgovor divji cebelar
So Okt 22, 2005 8:05 am

Z objavo tega Pušnikovega predloga ni in ne bo doseženega nič koristnega, ker bi ob tem morali izdelati in objaviti še kritično analizo tega besedila. V določenih delih je jasno razvidno, da je moral Pušnik popustiti določenim lobijem, da si zakonodajo v nekih delih prav zanimivo razlaga in razume, v predlogu govori v množini, v imenu vseh čebelarjev, čeprav ta predlog nikoli ni bil predmet razprave v ČD. Od takrat, ko je Pušnik izdelal ta predlog in ga posredoval državnim organim, se je mnogokaj tudi že spremenilo. Nekatere stvari celo v korist čebelarjev, za večino stvari pa sploh ne vemo kako se bodo udejanjale in v praksi izvajale. Največji problem je, da se bomo že v naslednjem letu srečali z ponovno različnimi tolmačenji novosprejetih predpisov. Tako kot v tem letu, bo verjetno ponovno posamezna izpostava DURS-a dajala drugačna napotila in navodila. Počakajmo, pa bobo videli.

Sedaj pa še glede EU v katero Bara polaga toliko upanj in ji poklanja tako neomajno vero. Draga kolegica zgrešeno. Popolnoma zgrešeno. Ta združba je še slabša od birokracije v naši deželi. Vsak dan znova se lahko prepričamo v to in le ideološko zaslepljen ali pa popoln bebec tega še ne vidi in ne prepozna. Obljubljena nebesa na zemlji ne funkcionirajo in nikoli ne bodo. To pa pomeni, da se moramo kar sami doma primerno organizirati in si življenje v tej lepi slovenski deželici urediti po svoji meri in svojih potrebah. Bruselj živi svoje življenje, v konfliktu interesov posameznih članic, političnih, finančnih in še kakšnih lobijev, bolj ali manj javnih interesnih združb ter največje evropske paradržave.
Prej se bomo otresli lažnih vizij in politikantske demagogije, lažje nam jutri bo. Tisti, ki se v življenju zanaša na druge, še nikoli ni dobro končal. Pravijo, da je tudi bog najprej sebi brado naredil.

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15676Odgovor bara
So Okt 22, 2005 10:13 am

Divji!

Glede zadnjega se popolnoma strinjam s teboj. Sama sem imela v mislih le EU inšpekcije, ki pridejo vedno z veseljem vzeti denar, ostalo je pa itak katastrofa, to pa vemo vsi..., saj so pravila igre nemogoča v EU, predvsem neživljenska...

Sicer, pa saj je vseeno, ker bomo vsi pomrli od ptičje gripe...
Sedaj pa moram na vaje ali kako se temu reče Civilne zaščite... (skratka neka kvazi brezvezna jajca).
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15684Odgovor divji cebelar
Ne Okt 23, 2005 8:15 am

[quote="bara"]Divji!
Sicer, pa saj je vseeno, ker bomo vsi pomrli od ptičje gripe...
______
Če res obstaja ta nevarnost, potem pa preostali čes, ki še nam je ostal, maksimalno izkoristimo za tuzemeljske užike. :roll: :lol: :oops: :twisted:

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15685Odgovor Kočevski med-ved
Ne Okt 23, 2005 10:00 am

Jaz sem se že privadil na uživanje, smeh in podobne stvari. Samo vedno ne najdem pravega zemljana da bi me žgečkal. :lol: :lol: :P :roll:
LP
Koèevski med-ved

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15686Odgovor divji cebelar
Ne Okt 23, 2005 12:28 pm

Kočevski med-ved napisal/-aCOLONJaz sem se že privadil na uživanje, smeh in podobne stvari. Samo vedno ne najdem pravega zemljana da bi me žgečkal. :lol: :lol: :P :roll:
Medved ne išči zemljanov, temveč zemljanke ! :P :twisted:

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15687Odgovor Kočevski med-ved
Ne Okt 23, 2005 1:06 pm

Sem se zatipkal, sori. :shock: :lol:
LP
Koèevski med-ved

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15690Odgovor bara
Ne Okt 23, 2005 11:15 pm

Divji!

Če imaš skafander, ko vseka tale ptičja gripa, lahko prideš k meni in Jakatu, ki bova zaprta pri njemu v kleti, kjer bova požrla vso tunko in popila vse vino in medico, pa...
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15694Odgovor divji cebelar
Po Okt 24, 2005 6:22 pm

To je Medo prilepil na sosednji čebelarski forum. Ker mislim, da je zelo zanimivo tudi za obiskovalce tega foruma, sem prekopiral sem. Upam, da se Branko ne bo jezil.
______
enostavni objekt – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: ČEBELNJAK

Čebelnjak je manjša montažna ali lesena pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom s čebeljimi panji.

Čebelnjak kot je kot enostavni objekt uvrščen v 8. člen Pravilnika o vrstah objektov, ki določa vrste pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in njihovo največjo velikost. Njegovo največjo velikost določajo določbe 1. točke 8. člena, temeljne pogoje za njegovo gradnjo določajo določbe 19. člena, zahteve glede načina njegove gradnje in rabe ter odmika od sosednjih zemljišč pa določajo določbe 4. točke 20. člena Pravilnika o vrstah objektov. Zato mora investitor pred začetkom njegove gradnje sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposobljenega izvajalca ugotoviti, ali so za nameravano gradnjo izpolnjeni pogoji glede njegove največje velikosti, načina gradnje in rabe ter odmika od sosednjih zemljišč ter nato preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, da se ga lahko gradi brez gradbenega dovoljenja in sicer na način, kot sledi:

1. Tlorisna (zazidana) površina čebelnjaka lahko znaša največ 20 m2; višina čebelnjaka (merjeno od terena do kapi) lahko znaša največ 3 m; razpon nosilnih delov lahko znaša največ 3 m;
- če ima čebelnjak večje dimenzije, se ga šteje za manj zahteven objekt in je zato zanj potrebno gradbeno dovoljenje;

2. Pridobiti je treba lokacijsko informacijo za zemljišče, na katerem nameravate graditi čebelnjak; če iz lokacijske informacije izhaja, da gradnja čebelnjaka ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom oziroma da ga ni mogoče graditi, morate odstopiti od investitorske namere;

3. Čebelnjak lahko gradite brez gradbenega dovoljenja samo znotraj grajenega območja kmetije, to je območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije in je v vaši lasti oziroma imate na njem pravico graditi;

4. Preverite, ali iz lokacijske informacije izhaja, da leži grajeno območje kmetije, na katerem naj bi bil zgrajen čebelnjak, na območju, ki je opredeljeno kot varovalni pas in kot varovano območje;

5. Samo v primeru, ko leži grajeno območje kmetije na območju varovanem s predpisi o ohranjanju narave oziroma na območju varovanem s predpisi o varstvu kulturne dediščine, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe; če se namerava graditi čebelnjak izven grajenega območja kmetije, je potrebno zanj, čeprav je enostavni objekt, gradbeno dovoljenje;

6. V primeru solastništva kmetije oziroma zemljišča, na katerem nameravate graditi čebelnjak, morate pridobiti soglasje preostalih solastnikov;

7. Od meje sosednjih zemljišč mora biti čebelnjak oddaljen toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,5 m;

8. V primeru, da površina grajenega območja kmetije ne zadošča in je potrebno čebelnjak postaviti bližje meji sosednjega zemljišča, kot je predpisano, morate pridobiti soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, če jih je več;

9. Pri gradnji čebelnjaka morate upoštevati tudi lokacijske pogoje, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt; če v lokacijski informaciji ni takih pogojev, to pomeni, da je lahko čebelnjak kakršnekoli oblike in barve, njegova lokacija, največja velikost, način gradnje in rabe pa so lahko samo takšni, kot je to določeno s prejšnjimi točkami;

10. Čebelnjak, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, mora biti redno vzdrževan; redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo in tudi ne spreminja njene zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza;

11. Investitor čebelnjaka, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, mora lokacijsko informacijo, ki se nanaša na zemljišče, na katerem stoji oziroma je zgrajen, hraniti dokler takšen objekt obstaja;

12. Čebelnjak se ne sme dozidati ali nadzidati, razen če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke ali če se za takšno dozidavo oziroma nadzidavo pridobi gradbeno dovoljenje; čebelnjaku se tudi ne sme spremeniti načina njegove rabe, zaradi katere se lahko šteje, da se ga lahko gradi brez gradbenega dovoljenja; če se mu namerava spremeniti način rabe, se mora pridobiti najprej gradbeno dovoljenje;

13. Čebelnjak, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, se lahko kadarkoli odstrani, če ima tisti, ki ga odstranjuje, na zemljišču, na katerem stoji, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvedbo takšnih del in je hkrati tudi njegov lastnik

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15695Odgovor Kočevski med-ved
Po Okt 24, 2005 6:36 pm

Le zakaj bi se jezil. Tudi sam sem hotel to narediti. Pa sem dobil obisk in kasneje pozabil.
Hvala za pomoč Divji.
LP
Koèevski med-ved

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15696Odgovor divji cebelar
Po Okt 24, 2005 6:53 pm

Medo pozdravljen!
Ker je na tem forumu že nekajkrat tekla beseda prav o teh vprašanjih in tudi nekaj začetnikov v čebelarstvu je postavljalo tovrstna vprašanja, se mi je zdelo primerno, da to prekopiram tudi sem in tako imajo sedaj vse v enem tekstu na enem mestu.
Lepo te pozdravljam!

Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15698Odgovor Kočevski med-ved
Po Okt 24, 2005 7:11 pm

Še enkrat hvala za pomoč.
LP
Koèevski med-ved

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov