Izrezovanje trotovine

Arhivirane teme 2005

Ali izrezujete pokrito trotovino?

Ne izrazujem
12
27%
Le pokrito trotovino na običajnem satju, nimam gradilnika
2
4%
Enkrat na leto izrežem pokrito trotovino iz gradilnika
5
11%
Redno (večkrat) izrežem pokrito trotovino v sezoni
26
58%
 
Skupaj glasovCOLON 45

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Izrezovanje trotovine

OdgovorCOLON # 12711Odgovor Janko
Po Jun 20, 2005 9:29 pm

Prosim odgovorite na vprašanje. Možen je en odgovor. Upam, da so dobro postavljeni možni odgovori. Pripišite še kake izkušnje. Večina pač to počne v veri, da se tako zatira varojo. Vsekakor tisto, ki se naseli v trotovsko zalego. Kaj pa tista iz čebelje zalege?

LP

Kar tule nadaljujem, da ne bo prevč svetila moja glava. Med-ved na izvorni lokaciji piše z argumenti ZA izrezovanje. Imel je veliko manj varoje. Letos bom zamenjal skupine panjev. To bo zanimivo. Sicer ne dvomi, da se zavira razvoj. Ne vem pa kaj to dolgoročno pomeni po 10 letih take aktivnosti. Ali nam uspe zmanjšati uspešnost te metode? Se varoje selekcionirajo, da niso več tako zbirčne in gredo malo bolj pogosto tudi v čebeljo zalego? Nihče ni še tega pogledal. Potrebno bi bilo primerjati ukuženost trotovske in čebelje zalege v obeh sistemih ravnanja s čebelami. Razlike se verjetno pri eno-letni praksi ne bi mogle še pokazati.

LP,še enkrat.
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

dimecmarjan
PrispevkovCOLON 22
PridruženCOLON Sr Dec 01, 2004 12:36 pm
KrajCOLON Mežica

Izrezovanje trotovine

OdgovorCOLON # 12723Odgovor dimecmarjan
Po Jun 20, 2005 10:56 pm

Jaz redno izrezujem trotovino, takoj, ko je le-ta pokrita.
Obvezno si vzamem tudi čas,da temeljito pregledam, kaj se skriva v celicah.
Včasih so rezultati zastrašujoči, včasih pa najdem le par varoj.
Vsekakor je rezultat dober, kajti vemo kako hitro se razmnožuje ta golazen, če je ne obvladujemo.
Čeravno nekateri pravijo, da s tem , ko izrezujemo trotovino rušimo ravnotežje v čebelji družini in da je donos medu manšji, mislim, da imam rajši v panju manj varoje na račun donosa medu!
Nikoli ne reci nikoli!
Email:dimecmarjan@email.si
Marjan.

Marcelino
PrispevkovCOLON 27
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 11:14 pm
KrajCOLON Žikarce,15 km iz Maribora (Slovenske gorice)
CONTACTCOLON

Selekcija!

OdgovorCOLON # 12728Odgovor Marcelino
Po Jun 20, 2005 11:41 pm

Da še dodam moje skromno mnenje: koliko je meni poznana selekcija, obstanek vrst in ostali naravni zakoni sem trdno prepričan!!, da z izrezovanjem trotovine nehote selekcionirate varojo, da si izbira celice delavske zalege!!! Bo čas pokazal, če se motim, vendar sem že sedaj zelo prepričan v mojo hipotezo! Toliko v razmislek!

LP Marcelino
Zadnjič spremenil 1, dne Marcelino, skupaj popravljeno 0 krat.
Sladek slovenjegoriški pozdrav!

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12730Odgovor Janko
Po Jun 20, 2005 11:51 pm

Marcelino, to hipotezo tudi jaz zastopam. rahlo upam, da bo študentki kaj uspelo dokazati v diplomi. Če dobim vsaj nekaj indicov, bi šel v širšo akcijo. Če pa so intreresenti, ki bi sami kukali v celice tako čebel kot trotov pa mi pišite. Bom pripravil navodila in še kak mini vprašalnik. To bi bilo super ddobiti nekaj dolgoletnih izrezovalcev in nekaj dolgoletnih ne-izrezovalcev. Fantje ion dekleta, pišite mi! Pa fino bi bilo, da to počenjate vsaj pet let, izrezujete ali pa ne izrazujete. Čim prej sporočite, da še to sezono malo razčistimo. Rabim podatke, da predlagam kak obsežnejši projekt.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12735Odgovor Pike
To Jun 21, 2005 1:30 am

Ne razumem zakaj bi z izrezovanjem trotovine selekcionirali varojo, da bi bolj zalegala v čebelje celice. Mislim, da tudi obdobje petih let za nazaj sploh ni tako veliko za oceno kje varoja bolj zalega. Verjetno bi bilo potrebno daljše obdobje ter večji vzorec za kaj takšnega, ker so nekatere družine tudi bolj izrazit čistilni nagon kot druge in se s tem malo lažje otepajo varoze. Menim, da bi bilo bolje selekcionirati čebelje družine na odpornost oziroma čistilni nagon proti varoji kot pa ugotavljati kje in zakaj varoja raje zalega. Če se ne motim je na Apimondiji v Ljubljani tam v zaključni prireditvi precej pompozno nek možakar iz Italije povedal kako je pri čebelah povečal razmak med ulicami in so čebele opravile z varojo, do kakšne stopnje pa so opravile z njo pa ne vem. Kaj je pa sedaj s tem? Ok, če se hočeš nekoga ali nekaj znebiti je vsekakor zelo dobro, da to reč kar se da dobro spoznaš ampak ali ni že prof. Rihar napisal celo bukvico Varoza čebel. Kaj ko bi malo bolj organizirano se skup spravili in na nekaj 100 družinah pr različnih lokacijah v Sloveniji poizkusili te čajčke iz pelina, borovih vršičkov, česna, timol, kisline. Se mi zdi hudičevo drago za vseh mojih ni bogve kaj ampak za 80 družin pa res ne grem kupovati hlapilnike npr. BS 05 ali pa kaj podobnega. Uopraba oksalne kislina je dokaj preprosta in relativno poceni (megljenje, kaplanje). Mravljična je pa že večji hudič.

Jaz trotovine ne izrezujem, ker je s tem preveč dela za premalo učinka.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 12737Odgovor Fizikalec
To Jun 21, 2005 6:59 am

Mislim da se ubadate-mo z nepotrebnimi recmi kar se varoje tice sta samo dva faktorja pomembna. Stresti jo od 25.7-10.8 to je 1 bozja zapoved in potem druga je zimsko zdravljenje cela umetnija vse ostale cire care so blazev zegenj...
In jasno ne pozabite soseda opomniti, da to naredi :D


Trotovino izrezem tu in tam za malo vpogleda kako je situacija da bi pa to rezo pri vseh druzinah pa je res prevec dela za malo ucinka!!!

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12738Odgovor Janko
To Jun 21, 2005 8:50 am

Pike, saj te razumem. vsaj vsi vemo kaj je potrebno početi, da sklatimo varojo. Saj je Danilo tudi lepo povedal. Res je veliko poznanega v tem svetu, lahko ti pa rečem, da ne moremo računati zgolj na eno kjigo znanaj, kot je Riharjeva kjiga. To je začetek dobivanja spoznaj. Za praktičnega čenelarja skoraj dovolj, a potrebno je psisluhniti kaj se dogaja. Pet let bi morda že bilo dovolj, da se kaj pokaže. Kot vež ima varjao veliko več generacij kot pa naše čebele. Seveda moraš za selekcijo upoštevati genaracije razmnoževalnih osebkov, torej amtic pri čebelah. To pa veš, da je v povprečju več kot leto dni. Torej imajo varoje prednost, da sledijo vsem mogočim ukrepom in prilagoditvam. Že nekdaj sem vsaj upal, d apa morda bodo čebele le lahko obrale tega vraga. Malo se že da spodbuditi. Tisto o razmiku satja pa še ni doživelo kritične objave. Zanimivo, a vprašanje, če se res lahko zato bolje očistijo. Pike, saj bom se tudi sam zavzel za razna preikušanja tretmanov. Bogdan Preinfalk je pripravljen sodelovati, trenutno odgovorna oseba na Veterinarski fakulteti pa tudi. Kakih velikih novih odkritij ni za pričakovati, bi pa rad, da se vsaj metoda s sublimatorjem nekako dotera tudi po formalni plati. Za MK so nekateri načini nekoliko bolj dokumentirani. Lansko leto sem dobil plošče iz Kanade. Bomo z njimi delali, kot je v navodilih in upam, da bodo dobri rezultati. Take plošče si lahko tudi sam pripraviš (materijal za ikabane v polivinilu. Podrobnosti bomo pa pripravili, ko se jih bomo sami navadili in prepričali v učinkovitost. Do takrat so pa drugi mojstri z MK.

Kar se tiče biologije varoje in čebelje odportnosti se s tem ukvarja ogromno raziskovalcev. Moj nekdanji sodoktorant je soustavrjalec tako imenovane "Supressed Mite Resistance" linije v ZDA. Od njega se nameravm kaj naučiti. Vsekakor moramo v podobne projekte. Ob selekciji čebel ne smemo pozabiti na varojo. Tudi ona se prilagaja. Zato moramo iti k stabilnemu sistemu. To pa pomeni, da moramo varoji dopustiti, da se občasno neškodljivo razmnožuje. Tu pa je cel kup odprtih vprašanj.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

bogdan
PrispevkovCOLON 493
PridruženCOLON Pe Apr 09, 2004 10:10 am
KrajCOLON Ajdovscina

OdgovorCOLON # 12754Odgovor bogdan
To Jun 21, 2005 10:22 am

Pike napisal/-aCOLONNe razumem zakaj bi z izrezovanjem trotovine selekcionirali varojo, da bi bolj zalegala v čebelje celice.
Dolgoročno bi bilo najbolje "slediti volji narave": popolnoma pustiti čebele in varojo, da se stolčeta med sabo (ampak vsi čebelarji na svetu).
Ostala bi varoja, ki ni preveč virulentna, ki svojega gostitelja ne uniči in čebele, ki bi bile varojo sposobne same držati na vajetih. 100% sem prepričan, da bi se "zmenile". "Sevi" varoje, ki so smrtonosni za čebeljo družino, nimajo šans, ker po propadu gostitelja propadejo še sami.

Kaj pa bi to pomenilo za ekonomijo..., ma ben tisto pustmo stat... :)
Naj medi, kjerkoli ze si...

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12757Odgovor Janko
To Jun 21, 2005 10:33 am

Ja, Bogdan, to bi delovalo. No, v Južni Ameriki zato ni bilo potrebno veliko. So afrikannke že veliko pomagale, Sumim pa naše bivše bratske dežele, da se je tam nekaj podobnega že dogajalo med balkanskimi vojnami. Veliko območje za raziskat. Ne vem, če se je že kdo spravim razsikovat tamakajšne divje čebele. Seveda je vprašanje, če jih je sploh kaj. Morda Radoševič kaj ve. Povprašam lahko še Keziča.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

TomaĹľ
PrispevkovCOLON 96
PridruženCOLON Pe Okt 08, 2004 9:14 pm

OdgovorCOLON # 12762Odgovor TomaĹľ
To Jun 21, 2005 10:47 am

Lep pozdrav !

Dve leti sem spremljal koliko varoj je v gradilnikih in ugotovil da nekje do 10-15 julija skoraj ni varoj v njih.Zato sem se odločil da jih ne bom izrezoval do tega datuma, razen v narejencih v katere jih dam kot lovilni sat.

Tomaž

dimecmarjan
PrispevkovCOLON 22
PridruženCOLON Sr Dec 01, 2004 12:36 pm
KrajCOLON Mežica

Izreuovanje trotovine

OdgovorCOLON # 12803Odgovor dimecmarjan
To Jun 21, 2005 10:33 pm

Moj za za izrezovanje trotovine je sledeči. Meni to opravilo ne vzame preveč časa, ker to opravim pri rednem 7-10 dnevnem pregledu čebel.
Mislim, da je to preventiva in vpliva na precejšnjo zmanjšanje varoj v pašnem obdobju.
veste zakaj je varoja raje v trotovski zalegi?
Njej odgovarja temperatura v trotovski celici ( ki je nižja kot v čebelji celici, pa tudi daljši razvojni cikel pri trotovini ji bolj odgovarja, zato se ni za bati, da bo s tem večji naval na čebeljo zalego.)
Glede zdravljenja pa sem tudi pristaš za naravno zatiranje(pelinov pripravek z borovimi vršički itd)
Če še kdo ve za kakšno naravno metodo, naj mi to zaupa.
Nikoli ne reci nikoli!
Email:dimecmarjan@email.si
Marjan.

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12804Odgovor Janko
To Jun 21, 2005 10:40 pm

A imamo že kje na forumu opisan tale pelinov zvarek z borovimi vršički?

Lp
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 12823Odgovor Fizikalec
Sr Jun 22, 2005 6:27 am

Marjan zaupaj ti meni koliko druzin imas glede nato, da imas cas na 7-10 dni preglede delat?????

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 12840Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Jun 22, 2005 3:55 pm

Namen mojega pisanja na to zadevo ni da koga razjezim in je le moje mnenje na tole vprasanje.

Ze mnogo let sem jaz poslusal in dosti bral na vprasanju koliko druzin lahko en cebelar ima..?
V nasih krajih je norma da se cebelje druzine pregledajo enkrat na osem do desed dni! Pogoji za to pa so skoraj vsakikrat razlicni in niso pri dveh cebelarjih enaki.
Nasplosno pa je znano da ima cebelar toliko druzin kolikor jih on lahko obdela v vsakih osmih do desetih dneh.
Torej, ce niso pregledane, cebelarjenje ni kot bi moralo bit!
V drugih besedah, cebelar ima prevec druzin in je ugriznil vec kot pa more pojest...

Torej, on zmanjsa stevilo druzin, si zagotovi vec casa za svoje opravke, ali pa nabavi pomocnika....
Regards,
Frank

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 12841Odgovor Fizikalec
Sr Jun 22, 2005 4:00 pm

Frank ne gre za zamere ampak zakaj bi vsakih 8-10 dni pregledoval
druzine???
Jaz imam do sedaj 4 preglede ne vem zakaj bi moral vec??? Ko je medenje je vsak pregled nesmiselen in motec za cebele ce poenostavim vec caramo po njih manj pridelamo in tezje se poberejo druzine.
Zmerej sem budno bedel nad druzinami, ki so izrojile letos pa sem jih pustil popolnoma na miru ene so res sle tud 2x ven ampak sedaj gledam vsepovsod MM zalegajo, ce pa sem vsakih 7 dni gledal pa je bilo vse narobe.

Torej :?: je kaj jim vec hasni????

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12845Odgovor Pike
Sr Jun 22, 2005 4:07 pm

Ok, jaz vse moje pregledam na vsakih 10 dni, skupaj je 80 družin, pa opažam, da je vsaj polovica pregledov odveč oziroma je zato, da imam jaz "mirno ves" in, da za ziher vem, da ne grejo na rojenje ter da matica zalega. Pregled pa izgleda takol, potegnem ven sat, kjer je najverjetneje sveža zalega in jajčeca, ko jih vidim, je pregled za to družino končan (cca 2 min/ družino), če pa ni jajčk potem pa pogledat zakaj jih ni?!

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 12847Odgovor Fizikalec
Sr Jun 22, 2005 4:11 pm

Pike ja in ob vsakem takem pregledu nastane tisti ZAKAJ ni jajck kajti (vsaj jaz) ko grem skozi 90 druzin 4 matice fentam seveda nehote...

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12850Odgovor Pike
Sr Jun 22, 2005 4:21 pm

JA, tudi to se kaj rado zgodi, vendar ker vzrejam matice to ni problem :D HECAM SE! Sam madonca, glih tiste k pa na 14 dni pogledam pa ziher zrojijo oz. se pripravljajo na rojenje. Tu je pa tudi še nekaj full pozitivnega!!!!!!! Namreč, imam vsaj razlog, da grem malo ven, da nisem skos doma in ženo to tolerira 8) in takšno boniteto je škoda zapraviti :D :D :D
s pregledi pa končam, pri mladh maticah takoj ko pričnejo zalegati in pogledam samo še konec avgusta, če ni kaj full sumljivo.

Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

OdgovorCOLON # 12852Odgovor Fizikalec
Sr Jun 22, 2005 4:25 pm

tud 10% rojev je manj zgube kot pa prazna medisca al pa se motim? Ti sedaj kaj pomaga da nimas rojev meda pa tud ne :shock:

FRANK IZ KANADE
PrispevkovCOLON 1484
PridruženCOLON Pe Apr 23, 2004 11:18 pm
KrajCOLON Sudbury, Ontario, Canada

OdgovorCOLON # 12859Odgovor FRANK IZ KANADE
Sr Jun 22, 2005 4:56 pm

Vsakih 10 dni, ne pa 7...

Pike pa je lepo opisal ostale razloge...

Potem pa je brkanje in BRSKANJE po panjih...

Jaz sem prideloval 200 kg po panjih in kot pravis, ce bi jih jaz pa pustil pri miru bi me pa pokopale z medom? Hee, mogoce v vasih krajih, ne pa pri nas.
Regards,
Frank

dimecmarjan
PrispevkovCOLON 22
PridruženCOLON Sr Dec 01, 2004 12:36 pm
KrajCOLON Mežica

Varoa

OdgovorCOLON # 12877Odgovor dimecmarjan
Sr Jun 22, 2005 9:50 pm

Odgovor Danilu.
Imam 20 družin in lahko povem podatek, da mi letos ni rojila še nobena družina. Sicer je tu na koroškem zelo veliko rojenja.
Jaz pravim, da če posvetiš čebelam dovolj časa (če delaš to z veseljem in užitkom),so rezultati vidni.
Kakor seješ, tako žanješ!
Nikoli ne reci nikoli!
Email:dimecmarjan@email.si
Marjan.

dimecmarjan
PrispevkovCOLON 22
PridruženCOLON Sr Dec 01, 2004 12:36 pm
KrajCOLON Mežica

Pelinov zvarek

OdgovorCOLON # 12878Odgovor dimecmarjan
Sr Jun 22, 2005 10:21 pm

Pa še odgovor Janku glede pelinovega zvarka.
Pelinov zvarek pripravimo največ 10 dni pred uporabo. Vzamemo 5 delov posušenega pelina, nabranega v rastni dobi pred cvetenjem, 5 delov borovih vršičkov in90 delov posušenega pelina, nabranega v času cvetenja. Vse to kuhamo v emajlirani posodi na blagem ognju 3-4 ure. Lonec naj bo tesno pokrit. Na vsakih 100g zmesi damo900ml vode. Dobljeni zvarek se počasi ohlaja do 8 ur v toplem prostoru. Nato ga precedimo prek dveh do treh slojev gaze. Dobimo tekočino, ki ima barvo drevesnega lubja, grenak okus in značilen vonj. Zvarek hranimo v stekleni posodi na hladnem in ga uporabimo najkasneje v 10 dneh. Sladkorni raztopini ga dodamo vsakič tik pred njeno uporabo. Zvarek, pomešan s sladkorno raztopino krmimo po točenju. Litru sladkorne raztopine dodamo 30-35 ml zvarka.Pri jesenskem krmljenju ga dodamo tri- štirikrat, skupno do 6 litrov.
Raztopino z zvarkom je najbolje uporabiti v marcu in aprilu.
Pelinov zvarek deluje kot sistemik. Hrana pride v čebeljo kri, s katero se varoe hranijo.Vvaroe začno odpadati po 2-3 dneh in odpadajo, dokler čebele uživajo tako hrano.
Pelinov zvarek preprečuje in zdravi tudi nosemavost, za pribl. eno tretjino pa se poveča rodovitnost matice.
To,kar sem opisal, piše v knjigi Prof. Dr. Jožeta Riharja VAROZA ČEBEL.
Nikoli ne reci nikoli!
Email:dimecmarjan@email.si
Marjan.

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 12879Odgovor Janko
Sr Jun 22, 2005 10:32 pm

Hvala, ker si napisal. Saj bi mi morda še potegnilo, kje je to zapisano, a sem preveč ven iz tega. Bo potrebno spet malo knjigo odpret. A imajo branjevke tak posušen pelin na trgu?

LP

Janko
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Uporabniški avatar
anton_zor
PrispevkovCOLON 578
PridruženCOLON So Maj 08, 2004 5:47 pm
KrajCOLON Lesce
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16008Odgovor anton_zor
Ne Nov 20, 2005 2:42 pm

Pozdrav Janko

Čeprav malo pozno , pa vendarle. Letos sem napravil analizo koliko je v stvari varoze v pokriti trotovi zalegi. (obširno je na moji in . strani). Trotovine ne izrezujem ker je nesmiselno. Le pokrito zalego v gradilnem satu dam v sončni topilnik. Varoze v trotovini ni toliko kar nekateri trdijo. Seveda , eno tako štetje še ni verodostojno . Toda dejstvo , da se je letos zopet pojavila v velikem številu bi rekel , ker sem v takih ekstremnih pogojih naredil ta preizkos , da to kar drži. Drugo leto bom to ponovil, da bom prišel do bolj realnih rezultatov.
Vse ostale ugotovitve si lahko ogledate na moji domaÄŤi strani:
http://www.cebelarstvo-zor.tk
http://www.cebelarstvo.bled.eu.org

Uporabniški avatar
anton_zor
PrispevkovCOLON 578
PridruženCOLON So Maj 08, 2004 5:47 pm
KrajCOLON Lesce
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16009Odgovor anton_zor
Ne Nov 20, 2005 3:21 pm

g. Janko

Pa še nekaj sem Vam dolžan pojasniti. Kot trdim ,da trotovine ni smiselni izrezovati. Če vstavljaš gradilni sat, potem ni veliko trotovine na satovju .Nekaj jo je ob spodnem robu sata , kar je po moje zanemarljivo.
Kar se tiče zvarka pelina in borovih vpšečkov. Iz podatkov ki sem jih dobil takorekoč iz prva roke , pravi . To moraš toliko časa kuhati , da se borovi vršički izlužijo. Mešanico 1:1 z sladkorjem potem daješ po 1-2 dl. na družino po potočenju , oziroma v juliju.
To mislim v naslednjem letu preizkusiti.
Vse ostale ugotovitve si lahko ogledate na moji domaÄŤi strani:
http://www.cebelarstvo-zor.tk
http://www.cebelarstvo.bled.eu.org

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16010Odgovor divji cebelar
Ne Nov 20, 2005 4:29 pm

Pozdravljeni!
Zanima kako, kdaj in kje ste vsi prišli do tako natančnih receptur določenih čajnih mešanic ?? Sklicevanje na več deset let staro literaturo na tem področju ni verodostojno. Takrat se je o varoji vedelo relativno malo v primerjavi z današnjim časom. Da določene čajne mešanice imajo pozitiven vpliv poznam iz lastnih izkušenj. Ne morem pa pritrditi prav nobeni dosedaj objavljeni recepturi in postopku. Ob tem pa je treba v informacijo mlajšim čebelarjem dodati, da je ta metoda le ena od sekundarnih v zatiranju tega zajedalca v čebelji družini in se samo na ta način varoje ni mogoče znebiti. Tudi glede izrezovanja trotovine je moja izkušnja malo drugačna, ker pri tem opravilu ne sledim le želji po odstranitvi varoj v trotovih celicah, temveč še nekaterim drugim vzporednim in stranskim dejavnikom, ki to opravilo spremljajo. Tako, da nameravam s to prakso nadaljevati.

Uporabniški avatar
Pike
PrispevkovCOLON 1479
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 10:10 pm
KrajCOLON Kamnik
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16012Odgovor Pike
Ne Nov 20, 2005 4:53 pm

Divji, vsaj imamo nekakšne recepture. Vsekakor bolje kot nič. Čeprav se g.Rihar v knjižici o varoji (vem, da je že precej stara) opira večinoma na vire iz bivše Sovjetske zveze. Tam so verjetno imeli varojo prej kot mi. Pa tudi menim, da so se bolje posvetili raziskavam o zatiranju varoje, vsaj po številu virov uporabljenih v tej knjižici.

Vsekakor bi bilo potrebno posvečati več pozornosti "raznim čajčkom" glede na to, da se uporaba akaricidov omejuje. Tu pa spet ne bomo odkrili nič novega kar "rusi" še niso :)

Znanost zaradi same znanosti pa tako in tako nima smisla razen za kakšen tolar iz česa potegniti.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16016Odgovor divji cebelar
Ne Nov 20, 2005 7:24 pm

Res je, v bivši Sovjetski zvezi so z raziskavami in spoznanji na področju čebelarstva bili daleč pred ostalimi in svojih ugotovitev še skrivali niso. Vendar je z razpadom SZ razpadla tudi njihova znanost, tisto kar pa je ostalo pa se je skomercializiralo tako kot tudi pri nas in je " stroka " bolj sama sebi namen kot pa čebelarjem. In če so v SZ na področju zatiranja varoje s čajnimi mešanicami v svojem času prišli tako daleč, potem so verjetno povedali ali zapisali še kaj več kot le nekaj branjevskih receptov. In tisto drugo bi bilo zanimivo prebrati ter preizkusiti. Na srbskih čebelarskih forumih je pred časom bilo mogoče kaj od tega tudi prebrati. Tam namreč tujega perja ne skrivajo in se tudi z njim ne kitijo. Tega pa za našo slovensko "stroko" in "čebelarsko javnost" ne bi upal trditi.

Uporabniški avatar
anton_zor
PrispevkovCOLON 578
PridruženCOLON So Maj 08, 2004 5:47 pm
KrajCOLON Lesce
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16023Odgovor anton_zor
Ne Nov 20, 2005 10:32 pm

Kot vidim , vas zanimajo rercepti teh čajkov. To kar sem navedel sem dobil od prijatelja iz bližine Kočevja. To zadevo kot sem iz pogovora zasledil , le ni tako nedolžna stvar. Včasih je le potrebno tudi te zadeve pravilno pripraviti , ker v nasprotnem ne dobiš pravega učinka.To govorim sedaj na pamet. kot pravim , drugo leto to preizkusim. Potem bom že lahko kaj konkretnega vedel. Kar se tiče izrezovanja , sem pač povedal iz svojih izkušen. Kot sem , ne vem koliko ste pogledali mojo stran , sem odkril nekaj čez 8000 trotovskih celic. Od teh je bilo le 1.7% z varozo.Argumenti so pač takšni.
Vse ostale ugotovitve si lahko ogledate na moji domaÄŤi strani:
http://www.cebelarstvo-zor.tk
http://www.cebelarstvo.bled.eu.org

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16030Odgovor divji cebelar
Po Nov 21, 2005 8:10 am

Ne gre le za recepture, ki so seveda zelo pomembne. Vemo, da se določene rastlinske substance v vodi topijo, druge zopet ne. In katere so zraven eteričnih olj še tiste, ki bi lahko tako ali drugače škodovale prijateljici varoji in v kakšnih količinih ?!?! Na ta vprašanja pa seveda ni mogoče odgovoriti brez strokovnih raziskav, ki so verjetno bile že kje opravljene in mogoče celo tudi že objavljene. Kot sem že zapisal imam tudi sam zelo pozitivne izkušnje z čajnimi mešanicami v spopadu z varojo, vendar me jezi, da ne morem vedeti kaj vse tako negativno deluje na razvoj varoje. So to res le eterična olja, ki se jih v takšni mešanici izloči relativno malo, ali je tu še kaj drugega ?? In kakšna bi bila idealna količina in mešanica različnih eteričnih olj iz različnih rastlin ?? ter drugih substanc topnih v vodi, ki so prisotna ??? In če bo jutri nekdo ugotovil, da vse te rastlinske čire čare varoji ne škodijo kaj preveč, vsekakor kaže pri čajnih mešanicah ostati, ker so čudovit naravni nadomestek antibiotiku za odpravo druge čebelarske nadloge, to je noseme. In če je edina koristnost te čajne mešanice samo v tem, je že to čudovit "stranski" učinek. Odkar uporabljam čajne mešanice z nosemo nimam več težav. In če k temu dodamo še redno menjavo satja ter skrb, da nam čebele nikoli niso lačne in za njihovo živalnost, potem uspeh skoraj ne more izostati.

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov