Nova organizacija čebelarske zveze

Arhivirane teme 2005
BUTTON_TOPIC_LOCKED
Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

Nova organizacija čebelarske zveze

OdgovorCOLON # 16709Odgovor Janko
Po Dec 05, 2005 12:25 pm

Tule je moj opredlog, ki je že romal po e-mailu na različne naslove. Andrej ali Martin bosta postavila še na portal, tu pa lahko daste svoja mnenja in predloge.

-------------

Postavitev nove organiziranosti čebelarstva v Sloveniji
Doc. dr. Janko Božič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Slovenski čebelarji se ponašamo z dolgoletno tradicijo organiziranega čebelarstva. Čebelarji so svoje stanovske interese skušali uresničevati preko svojih čebelarskih društev. Danes imamo Čebelarsko zvezo Slovenije, ki združuje društva in čebelarje iz vse Slovenije. Poleg običajnih društvenih dejavnosti, je Zveza prevzela veliko odgovornost strokovnega vodenja čebelarstva v Sloveniji. V ta namen pa organizacija ni primerno oblikovana, poleg tega pa tudi praktično ne more zastopati vseh interesov čebelarstva v Sloveniji. V Sloveniji imamo razpršeno strokovno dejavnost v čebelarstvu, razvoj pa je pripeljal do številnih manjših in tudi nekaj večjih podjetij, ki poslujejo na področju čebelarstvu. Tudi sodobna organiziranost reje kranjske čebele presega običajne okvire društvene organizacije. Sama praksa kaže, da Čebelarska zveza Slovenije kot društvena organizacija ni kos vsem izzivom sodobnega čebelarstva v naši družbi.
Čebelarska zveza mora najti pogum in voljo, da oblikuje novo organiziranost čebelarske dejavnosti v Sloveniji. Predlagam, da skupaj s strokovno javnostjo izven Čebelarske zveze in gospodarskimi subjekti pripravi novo organiziranost čebelarstva v Sloveniji. Te priprave morajo omogočiti razpust sedanje zveze kot zveze društev oziroma čebelarjev organiziranih v čebelarskih društvih ter ustanovitev nove Čebelarske zveze Slovenije, ki bo povezala ne le društveno organizirane čebelarje, ampak posebej rejce kranjske čebele, poslovne subjekte in strokovno raziskovalno dejavnost. Zveza bi tako imela različna članstva. Najbolj množično bi bilo članstvo v rejski organizaciji, kjer bi bili vsi člani, ki so se pripravljeni vključiti v organizirano rejo kranjske čebele. Rejska organizacija bi morala imeti svoj odbor, ki pa bi lahko svoje delovanje razširil na regijske odbore rejske organizacije. Delovanje rejske organizacije bi se tako ločilo od delovanja društev. Društva bi bili tudi člani čebelarske zveze, ki bi svoje aktivnosti povezovali preko odbora za društva v okviru Čebelarske zveze. Poslovni subjekti se bi včlanili v zvezo preko odbora za čebelarstvo in apiterapijo (ali v dveh ločenih odborih). Posebej bi bil smiseln še odbor za razvoj in raziskave, ki bi povezoval organizacije in posameznike s področja razvoja, izobraževanja in znanosti. Znotraj Čebelarske zveze bi lahko delovala tudi fundacija, ki bi črpala sredstva iz članarin in drugih virov, koristila pa bi jih za razvoj čebelarstva. Za določene aktivnosti bi lahko na nivoju celotne zveze ali znotraj odborov imeli ustrezne komisije, ki bi pomagale odborom pripravljati in izvajati posamezne aktivnosti. Glede na infrastrukturo in dejavnosti sedanje Čebelarske zveze, bi bila smiselna ustanovitev posebnega podjetja za razvoj, izobraževanje in raziskave v čebelarstvu, ki bi svoje osnovno delovanje temeljil na programih Zveze, dodatno pa bi lahko tako podjetje pridobivalo tudi sredstva z razvojnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi projekti.
Ta pobuda je namenjena predvsem sedanji Čebelarski zvezi in bodočemu njenemu novemu predsedniku. Predlagana nova organiziranost čebelarstva pa bo seveda zahtevala tudi večjo vključitev drugih subjektov izven Čebelarske zveze, tudi v sami fazi priprav.
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16717Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 8:34 am

Dr. Božič, kaj bi vi to želeli iz sedanje ČZS ustvaririti čebelarsko zbornico ???? Kljub verjetno dobrim namenom je takšna transformacija nemogoča, ker ČD niso poslovni pravni subjekti. Vaša ideja ni kompatibilna s pravnim sistem , ki ureja društveno organiziranost in tudi ne z željami in potrebami ter interesi državljanov, ki želijo svoje interese izvrševati v društvih. Je pa del vaših idej uresničljiv z izločitvijo PRO iz okvirov ČZS. Profitna podjetja pa naj ustanavljajo subjekti, ki vidijo v tem svoj ekonomski interes. Da pa bi takšnim podjetjem krile hrbet članarine, pa je nesprejemljivo in nedopustno in neekonomsko ter v nasprotju z interesi članov ČZS.
Lepo vas pozdravljam!

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16718Odgovor Janko
To Dec 06, 2005 8:48 am

Verjetno je res predlog najbližje kaki zbornici. Jaz se ne zavedam pravnih posledic, zato sem želel sprožiti javno razpravo na to temo. Kočljivo je, kako imeti sistem, ki bi povezoval različne interese v čebelarstvu? Morda je najbolje kar brez tega. V vsakem primeru je pa potrebno ločiti rejsko organizacijo od društvene. Čeprav se mi zdi, da imajo nekatera druga živinorejska društva tudi status rejske organizacije. Sicer pa, če bi razprave potekale res javno, potem tudi zbornic ne bi rabili. Kakšna združba poslovnih subjektov v čebelarstvu bi bila silno koristna kot partner pri razpravah v čebelarstvu.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16719Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 9:08 am

DR. Božič:
Kakšna združba poslovnih subjektov v čebelarstvu bi bila silno koristna kot partner pri razpravah v čebelarstvu
___________
Tega jim nihče ne brani. Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, proizvodnjo. predelavo ali trženjem na tem področju, lahko ustanovijo karkoli pač že želijo in za poslovno uspešnost seveda tudi odgovarjajo. V to asociacijo se lahko tako vključijo tudi vsi čebelarji samostojni podjetniki ( s.p. ) in čebelarske gospodarske družbe ( tudi enozaposlene d.o.o. ). To so poslovni subjekti in se torej lahko združujejo, povezujejo in počnejo vse kar jim dovoljuje Zakon o gospodarskih družbah.
Nihče pa noče nič povedati o usodi nekaj tisoč malih slovenskih čebelarjev, ki tvorijo nekje okrog 75% članstva ČZS in za interese katerih trenutno prav nihče ne skrbi. Kaj pa torej z njimi ??? Uničiti jih ni mogoče, ker njihova čebelarstva ne temeljijo na ekonomskih temeljih ? Z njihovim uničenjem pa bi v naravnem prostoru nastala tudi neprecenljiva škoda. Dr. Božič, kam torej umestiti teh 6000 malih čebelarjev ??? Pohlep po 6000 članarinah je prevelik, da bi se jih želel kdo kar tako znebiti. Sami pa od tega nimajo prav nobene koristi. Ponavljam, prav nobene koristi.

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16720Odgovor Janko
To Dec 06, 2005 9:18 am

Društvena dejavnost bi se morala odvijati predvsem v okviru društev in njihovih regisjksih zvezah. Morda bi spet rabili ZČDS, ki ne bi imel toliko pooblastil, kot si jih je vzela ČZS, in bi le združevala interese društev. V društvo se včlaniš tudi s par panji, tudi takrat ko nimaš dobičkonosnih ciljev. ČZS pa bi se lahko preoblikoval v rejsko organizacijo, ki združevala rejce čebel, ki bi pridelovali za trg.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16721Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 9:32 am

Janko napisal/-aCOLONDruštvena dejavnost bi se morala odvijati predvsem v okviru društev in njihovih regisjksih zvezah. Morda bi spet rabili ZČDS, ki ne bi imel toliko pooblastil, kot si jih je vzela ČZS, in bi le združevala interese društev. V društvo se včlaniš tudi s par panji, tudi takrat ko nimaš dobičkonosnih ciljev. ČZS pa bi se lahko preoblikoval v rejsko organizacijo, ki združevala rejce čebel, ki bi pridelovali za trg.
LP
_______________
Dr. Božič, vi bi torej razlastninili nekaj tisoč malih čebelarjev, ki so nosili največje breme izgradnje doma v Lukovici in jim vzeli organizacijsko strukturo, ki so si jo skozi leta postavili in financirali ?? ČZS mora ostati zveza sruštev, ker so jo ta ustanovila in financirala. Vsi ostali pravni subjekti in posamezniki pa si imajo možnost postaviti svojo asociacijo po svojih merah in željah ter možnostih in potrebah. Iz ČZS se naj izločijo vsi, ki jim je v čebelarstvu vodilo in cilj profit ter ostanejo v njej vsi, ki so njeni ustanovitelji in jih druži ljubezen do čebele in čebelarjenja. Organizacijo naj torej zapusti manjšina in ne velika večina ( 75% članstva ).

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16722Odgovor Janko
To Dec 06, 2005 9:44 am

O odvzemu lastnine pa nisem nič rekel. Lahko bi pa to kdo izkoristil v tak namen. Glede na to, da sem bil kar nekaj časa član, mi to ne bi smelo biti vseeno. Potem pa pač ustanoviti na novo z novim imenom rejsko organizacijo. V tem primeru bi pač MKGP moral dati novo odločbo o PRO. Lahko gostijo v prostorih ČZS in plačajo najemnino, ki lahko preživi administracijo ČZS. Kaj pa to, da ČZS ustzanovi svojo firmo, ki lahko nudi storitve rejski organizaciji?

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16723Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 10:05 am

Janko napisal/-aCOLONO odvzemu lastnine pa nisem nič rekel. Lahko bi pa to kdo izkoristil v tak namen. Glede na to, da sem bil kar nekaj časa član, mi to ne bi smelo biti vseeno. Potem pa pač ustanoviti na novo z novim imenom rejsko organizacijo. V tem primeru bi pač MKGP moral dati novo odločbo o PRO. Lahko gostijo v prostorih ČZS in plačajo najemnino, ki lahko preživi administracijo ČZS. Kaj pa to, da ČZS ustzanovi svojo firmo, ki lahko nudi storitve rejski organizaciji?
LP
_______________
Sedaj pa govorimo že o treh subjektih. O ČZS, PRO in neimenovani asociaciji, ki bi bila tržno orientirana in profitna. Slika tako postane že veliko bolj jasna in pregledna. ČZS združije vse nekomercialne ( male, ljubiteljske ) čebelarje, zastopa njihove interese do države in ostalih dveh subjektov, ki ju tukaj navajam. PRO deluje in funkcionira v skladu z veljavnimi predpisi ter prostovoljnimi člani ( sedaj jo financirajo tudi nečlani ) in organizacija, ki jo ustanovijo pravni subjekti s področja čebelarstva, predelave, proizvodnje in trženja za uresničevanje svojih ekonomskih koristi ter potreb. Dokopala sva se torej do predloga, ki je pregleden, korekten, neizkoriščevalski, pravno vzdržen in pokriva večino družbenih potreb na tem področju. Pa verjamete, da je kaj takega mogoče tudi v praksi doseči ???

To kje bi bil sedež katere organizacije je sedaj nepomembno. Lahko, da bi bilo vse na Lukovici, ni pa nujno.
In zakaj naj bi ČZS sploh ustanavljala kakšne firme? S tem bi stopila na staro pot s katero danes ni nihče zadovoljen in zgodba bi se ponovila. In kakšne usluge naj bi ČZS nudila PRO, ki bi morale nujno biti profitno orientirane. Če so te usluge v interesu in koristi članov ČZS bi jih Pro bila deležna, v nasprotnem pa pač ne. Tako preoblikovana ČZS ne bi smela biti servis nikogar.

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16724Odgovor Janko
To Dec 06, 2005 10:28 am

Glede na opremo in dejavnosti, ki jih ima ČZS, bi bila razvojno, izobraževalna in raziskovalna firma koristna. Kot taka bi lahko nastopal tudi na razpisih projektov kot na primer raziskovalna ali izobraževalna firma. V tem se mi zdi smiselnost ustanovitve neke firme, ker društvena organizacija nima takih možnosti.

No, kak korajžen predsednik ČZS bi lahko izločil rejsko organizacijo iz društvene zveze. Seveda se vsak boji, da bo izgubil državni mošnjiček.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16729Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 12:05 pm

Nova organizacija čebelarske zveze
Tule je moj opredlog, ki je že romal po e-mailu na različne naslove. Andrej ali Martin bosta postavila še na portal, tu pa lahko daste svoja mnenja in predloge.

DČ:Ker smo povabljeni k podaji svojih mnenj in predlogov, sem se povabilu odzval.


-------------

Postavitev nove organiziranosti čebelarstva v Sloveniji
Doc. dr. Janko Božič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Slovenski čebelarji se ponašamo z dolgoletno tradicijo organiziranega čebelarstva. Čebelarji so svoje stanovske interese skušali uresničevati preko svojih čebelarskih društev.

DČ: To bi čebelarji želeli na tak način izvrševati tudi še v bodoče. Ob tem pa se pojavlja velika težava, ker se jim je lastna organizacija, ki so jo desetletja organizacijsko oblikovali in financirali odtujila in je postala plen določenih interesnih skupin ter lobijev.

Danes imamo Čebelarsko zvezo Slovenije, ki združuje društva in čebelarje iz vse Slovenije. Poleg običajnih društvenih dejavnosti, je Zveza prevzela veliko odgovornost strokovnega vodenja čebelarstva v Sloveniji. V ta namen pa organizacija ni primerno oblikovana, poleg tega pa tudi praktično ne more zastopati vseh interesov čebelarstva v Sloveniji. V Sloveniji imamo razpršeno strokovno dejavnost v čebelarstvu, razvoj pa je pripeljal do številnih manjših in tudi nekaj večjih podjetij, ki poslujejo na področju čebelarstvu. Tudi sodobna organiziranost reje kranjske čebele presega običajne okvire društvene organizacije. Sama praksa kaže, da Čebelarska zveza Slovenije kot društvena organizacija ni kos vsem izzivom sodobnega čebelarstva v naši družbi.
Čebelarska zveza mora najti pogum in voljo, da oblikuje novo organiziranost čebelarske dejavnosti v Sloveniji.

DČ:ČZS tega »poguma in volje« ni v stanju zbrati in se odreči vsem organizacijskim, denarnim, oblastnim in drugim privilegijem, ker skupinam in lobijem, ki z njo upravljajo takšno stanje zelo odgovarja. Tukaj je iskati tudi razloge zakaj nikakor ne moremo priti do prepotrebnih »statusov« čebelarjev. Da bi bilo kaj podobnega mogoče doseči, bi bilo potrebno takoj ukiniti vse zunanje vire denarnih sredstev in razmejiti pristojnosti med ČZS in državnimi institucijami ( MKGP ). Na vrsti je torej država. Dokler se bo manjšina velikih ali večjih tržno ter profitno usmerjenih čebelarjev lahko skrivala za hrbti malih ljubiteljskih čebelarjev in koristila pogoje ter ugodnosti, ki gredo le malim, tako dolgo bodo ti nudili hud odpor proti vsaki spremembi obstoječega stanja. ČZS pa imajo v rokah predstavniki prav te skupine čebelarjev. Mali čebelarji imajo stik s ČZS le s vsakoletno poravnano članarino in prejemom mesečnika Slovenski čebelar. In to je v glavnem tudi vse. Lahko pa se vsako leto tudi udeležujejo vedno istih in ponavljajočih se predavanja, ki jih mnogokrat izvajajo neusposobljeni ter nekompetentni »predavatelji«, ki jim tam prodajajo že večini znana znanja.

Predlagam, da skupaj s strokovno javnostjo izven Čebelarske zveze in gospodarskimi subjekti pripravi novo organiziranost čebelarstva v Sloveniji.

DČ:Na katero »strokovno« javnost se tukaj misli??? Se želi malim slovenskim čebelarjem odvzeti opravilna sposobnost ???. Mali in ljubiteljski slovenski čebelarji zelo dobro vedo kakšno organizacijo potrebujejo in vedo tudi kakšne cilje naj bi ta NJIHOVA organizacija zasledovala in uresničevala. Iz obstoječe ČZS je potrebno takoj izločiti PRO in vse profitne dejavnosti in tako ločiti vplačane članarine članov ČZS od obeh navedenih področij. Za uspešno funkcioniranje PRO naj poskrbi država ter zainteresirano članstvo. Za vsa komercialna in profitna področja pa naj zainteresirani ustanovijo gospodarske družbe in gredo na trg ter se tam dokažejo. Članarine vseh članov ČZS ne morejo biti več uporabljene za financiranje dejavnosti in programov, ki temeljijo na ekonomskih in profitnih temeljih in tudi ne za dejavnost PRO.

Te priprave morajo omogočiti razpust sedanje zveze kot zveze društev oziroma čebelarjev organiziranih v čebelarskih društvih ter ustanovitev nove Čebelarske zveze Slovenije,

DČ: ( s tem predlogom se seveda nikakor ni mogoče strinjati in je pisan na kožo prav tistim interesnim skupinam in lobijem, ki že desetletja izkoriščajo nekaj tisoč malih čebelarjev. Obstoječo organizacijsko in vso drugo strukturo organizacije so postavili predvsem mali čebelarji in sedaj bi jih pa kar razlastili.)

ki bo povezala ne le društveno organizirane čebelarje, ampak posebej rejce kranjske čebele, poslovne subjekte in strokovno raziskovalno dejavnost. Zveza bi tako imela različna članstva.

DČ:V to novo Zvezo bi se sicer res lahko vključile ČZS, PRO in gospodarske družbe s področja čebelarstva vse od s.p. do holdinga, vendar le prostovoljno, na osnovi skupnih projektov in če bi v njej videle svoje interese. Nisem pa prepričan, da bi bilo najbolj množično res članstvo v PRO.

DČ:Mislim, da bi prav prenovljena ČZS imela najštevilčnejše članstvo.

Najbolj množično bi bilo članstvo v rejski organizaciji, kjer bi bili vsi člani, ki so se pripravljeni vključiti v organizirano rejo kranjske čebele.

DČ:Zakaj pa naj bi nekaj tisoč malih ljubiteljskih čebelarjev imelo interes vključevati se v PRO ???

Rejska organizacija bi morala imeti svoj odbor, ki pa bi lahko svoje delovanje razširil na regijske odbore rejske organizacije. Delovanje rejske organizacije bi se tako ločilo od delovanja društev.

DČ: Ta ločitev je nujna na vseh področjih. Saj o tem je ves čas tudi govora. Čebelarsko društvo in PRO organizacijsko nimata nič skupnega.

Društva bi bili tudi člani čebelarske zveze,

DČ: (ne morejo biti »tudi« člani, ko pa prav ČD ustanavljajo ČZS )

ki bi svoje aktivnosti povezovali preko odbora za društva v okviru Čebelarske zveze.

DČ:( ČZS je lahko samo v funkciji ČD in ne obratno. Ta odbor bi mogoče lahko deloval v neki novi Zvezi, če bi se seveda vsi ustanovitelji za takšno metodo in način dogovorili v aktu o ustanovitvi Zveze XY )

Poslovni subjekti se bi včlanili v zvezo preko odbora za čebelarstvo in apiterapijo (ali v dveh ločenih odborih). Posebej bi bil smiseln še odbor za razvoj in raziskave, ki bi povezoval organizacije in posameznike s področja razvoja, izobraževanja in znanosti. Znotraj Čebelarske zveze bi lahko delovala tudi fundacija, ki bi črpala sredstva iz članarin

DČ:( Ta del je še posebej zanimiv. Zopet smo pri članarinah oz. denarju nekaj tisoč malih čebelarjev, ki naj bi jih pridno »za višje cilje« plačevali še naprej. V tej novi Zvezi xy bi čebelarji kot kolektivni član preko ČZS plačevali le tisto za kar bi se dogovorili in nič več. Pa saj v tem je srčika vseh problemov. Če je cilj tega predloga kako prevzeti kontrolo nad porabo zbranih članarin, potem gre že v osnovi za zgrešen predlog. Predlog nove organiziranosti mora temeljiti na programskih izhodiščih ter koristih vseh, ki bi v tej novi organiziranosti bili zajeti. Pod sintagmo »razvoj čebelarstva« je že danes strpane toliko navlake in toliko egoističnih ter ozkih interesov, toliko lakomnosti po denarju, da prav zaradi tega že hudo poka po vseh šivih.

in drugih virov, koristila pa bi jih za razvoj čebelarstva. Za določene aktivnosti bi lahko na nivoju celotne zveze ali znotraj odborov imeli ustrezne komisije, ki bi pomagale odborom pripravljati in izvajati posamezne aktivnosti. Glede na infrastrukturo in dejavnosti sedanje Čebelarske zveze, bi bila smiselna ustanovitev posebnega podjetja za razvoj, izobraževanje in raziskave v čebelarstvu, ki bi svoje osnovno delovanje temeljil na programih Zveze, dodatno pa bi lahko tako podjetje pridobivalo tudi sredstva z razvojnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi projekti.

DČ:( in kdo bi vse to plačeval ???) Kot sem že v najini medsebojni razpravi zapisal, res je potreba ločitev, vendar na najmanj tri asociacije. ČZS, ki bo združevala več tisoč malih ljubiteljskih čebelarjev včlanjenih v ČD, PRO za katero pa naj poskrbi MKGP in zainteresirani člani ( veliki in večji čebelarji, rejci matic, raziskovalne in znanstvene institucije, inštituti in drugi zainteresirani za članstvo v PRO ) ter gospodarske družbe s področja čebelarstva vse od s.p. pa do holdinga in zadrug. Če bodo vsi ti trije subjekti videli svoj interes in korist v kaki novi zvezi, jo bodo sigurno ustanovili. V nasprotnem pa lahko kar uspešno sodelujejo na osnovi projektov ter pogodbenih odnosov in vsak pač plača le to kar je naročil ali za kaj se je dogovoril.

Ta pobuda je namenjena predvsem sedanji Čebelarski zvezi in bodočemu njenemu novemu predsedniku. Predlagana nova organiziranost čebelarstva pa bo seveda zahtevala tudi večjo vključitev drugih subjektov izven Čebelarske zveze, tudi v sami fazi priprav.

DČ: Mislim, da bi ta pobuda morala biti bolj namenjena najširši slovenski čebelarski javnosti.
_________________
doc. dr. Janko Božič
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16732Odgovor Janko
To Dec 06, 2005 12:45 pm

Divji, hvala za izčrpen komentar. Do četrtka bom še počakal, potem pa psokusil preoblikovati pobudo. Verjetno se pri meni tudi pozna, da nisem član ČZS in mi iz ozadja prodira želja po kakem lagodnem finaciranju. Komodnosti si človek zelo težko otrese. Saj zaradi takih stvari so tudi nezadovoljstva s sedanjim stanjem.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16733Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 2:42 pm

Janko napisal/-aCOLONDivji, hvala za izčrpen komentar. Do četrtka bom še počakal, potem pa psokusil preoblikovati pobudo. Verjetno se pri meni tudi pozna, da nisem član ČZS in mi iz ozadja prodira želja po kakem lagodnem finaciranju. Komodnosti si človek zelo težko otrese. Saj zaradi takih stvari so tudi nezadovoljstva s sedanjim stanjem.
LP
Dr. Božič mislim, da ne gre za vašo krivdo. Razmere v našem čebelarstvu so veliko bolj zapletene kot to izgleda na prvi pogled. saj poznate tisto, da kjer je veliko babic, je kilavo dete. In ker je sedaj tukaj še nekaj denarja, je tudi veliko babic. Ko ga več ne bo pa se bodo razmere kaj hitro začele urejati po pravih merah. Glede stroke pa je stvar še veliko bolj zapletena. Ker nima sredstev životari in ne daje uporabnih rezultatov. Stroko se na področju čebelarstva gredo tudi ljudje, ki o tem v resnici pojma nimajo. Nimajo znanj in ne drugih strokovnih referenc. Poglejte si samo izobraževalne programe, ki jih izvaja ČZS v lastni režiji in s "svojimi" ljudmi. Videti in doživeti pa jih treba tudi v praksi, šele takrat vidiš zakaj v resnici gre. O čebelarstvu danes vedo vsi vse.
Glede financiranja strokovnih institucij za raziskave na področju čebelarstva pa brez predhodnih temeljitih opredelitev potreb in ciljev ne bo šlo. Najprej moramo vedeti kaj rabimo, kako in v kakšnem času lahko do teh rezultatov pridemo, kako bodo ti rezultati v praksi koristni in potem naj to uporabniki tudi financirajo. Mi pa v tem trenutku nismo sposobni niti v našo prakso prenesti niti vseh izsledkov tujih strok. Le tisto kar nekomu odgovarja. Raznih raziskav "kar tako" pa slovenski čebelarji niso v stanju financirati. To je naloga države in lahko tudi čebelarske organizacije, če se s predstavniki stroke tako dogovori in pogodi. Vendar le na osnovi posamičnih projektov.

Izkoristil bom to priložnost ter vam vrgel rokavico. Nekje sem ali prebral ali slišal od nekega strokovnjaka, ne spomnim se več natančno, ki je dejal ali zapisal, da je vsa ta burja okrog genetske čistosti kranjice v Sloveniji brezplodno blebetanje in da naj bi genetsko čisto kranjico lahko našli le še v BiH in Srbiji. Slovenski čebelarji pa naj bi jo že pred desetletji zapacali z masovnimi vnašanji italijanske, nemške in še mnogih drugih vrst čebel. To naj bi baje na veliko počeli tudi vzrejevalci matic. Celo preko luže naj bi priromalo kar lepo število matic. Kakšno je vaše mnenje glede tega ?? Hvala in lep pozdrav!

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 16744Odgovor MM
To Dec 06, 2005 4:27 pm

divji čebelar napisal/-aCOLONDR. Božič:
Kakšna združba poslovnih subjektov v čebelarstvu bi bila silno koristna kot partner pri razpravah v čebelarstvu
___________
Tega jim nihče ne brani. Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, proizvodnjo. predelavo ali trženjem na tem področju, lahko ustanovijo karkoli pač že želijo in za poslovno uspešnost seveda tudi odgovarjajo. V to asociacijo se lahko tako vključijo tudi vsi čebelarji samostojni podjetniki ( s.p. ) in čebelarske gospodarske družbe ( tudi enozaposlene d.o.o. ). To so poslovni subjekti in se torej lahko združujejo, povezujejo in počnejo vse kar jim dovoljuje Zakon o gospodarskih družbah.
Nihče pa noče nič povedati o usodi nekaj tisoč malih slovenskih čebelarjev, ki tvorijo nekje okrog 75% članstva ČZS in za interese katerih trenutno prav nihče ne skrbi. Kaj pa torej z njimi ??? Uničiti jih ni mogoče, ker njihova čebelarstva ne temeljijo na ekonomskih temeljih ? Z njihovim uničenjem pa bi v naravnem prostoru nastala tudi neprecenljiva škoda. Dr. Božič, kam torej umestiti teh 6000 malih čebelarjev ??? Pohlep po 6000 članarinah je prevelik, da bi se jih želel kdo kar tako znebiti. Sami pa od tega nimajo prav nobene koristi. Ponavljam, prav nobene koristi.
Zdravo!
Lepo te je spet brati ... kako se zavzemaš za čebelarje, ki imajo več kot en panj in ves pridelan med popapcajo sami, zatorej pri njih ne "špila" nobena ekonomija.
Daj, povej, zakaj ima nekdo npr 5 ali pa 10 panjev in ne samo 1 panj?!

Morda zato, ker imajo ekonomski interes?! Prodati oz. zaslužiti z presežki?!

Lp
Vis Vitalis

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16745Odgovor divji cebelar
To Dec 06, 2005 4:49 pm

Dragi MM zopet nisi nič razumel. To se ti kar venomer ponavlja. Poskušaj se že enkrat potruditi in razumeti razliko med ljubiteljskim čebelarjem in komercialnim čebelarjem. Pri tem sploh ni pomembno kaj mali z medom počne. Seveda ga proda, podobno kot večji ali veliki.Gre za ekonomske cilje in efekte in tukaj se bistveno razlikujeta. In se razlikujejo med sabo tako tudi mali ter ljubiteljski med sabo, kot se razlikujejejo veliki in večji med sabo. In kako to rešiti ?? Samo s statusi v katere se razvrsti vse čebelarje, ki niso komercialno usmerjeni in niso s.p. ali d.o.o. ali kaj drugega. Je to res tako težko razumeti ?? Čebelarji, ki so organizirani v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, so ena zgodba in njihovi interesi ter težave in problemi v glavnem ne zadevajo malih ljubiteljskih čebelarjev in obratno. Tam kjer se pa problematika prekriva pa se lahko vzpostavi odlično medsebojno sodelovanje, ker prevladuje interes obeh grupacij. Iz navedenega sledi, da je sedanja ČZS postala pretesna za obe grupaciji in da dolgo to stanje ne bo moglo več zdržati. Razumeti je upiranje komercialno usmerjenih , ker jim tako stanje kot je sedaj hudo paše, razumeti pa je potrebno tudi nekaj tisoč malih, ki se počasi osveščajo in ne kažejo več prave volje, da bi v nadalje še denarno podpirali manjšino v ČZS, ki pa je ob tem deležna še vseh ugodnosti od raznih denarnih sredstev in drugih.
Dragi MM, ti ( z kar lepim številom panjev ) in tvoj kolega, ki ima le 5 panjev plačujeta enako članarino, pravic in ugodnosti ter privilegijev pa nimata enakih. Je tudi to težko razumeti ??

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16756Odgovor Janko
Sr Dec 07, 2005 7:36 am

divji čebelar napisal/-aCOLONIzkoristil bom to priložnost ter vam vrgel rokavico. Nekje sem ali prebral ali slišal od nekega strokovnjaka, ne spomnim se več natančno, ki je dejal ali zapisal, da je vsa ta burja okrog genetske čistosti kranjice v Sloveniji brezplodno blebetanje in da naj bi genetsko čisto kranjico lahko našli le še v BiH in Srbiji. Slovenski čebelarji pa naj bi jo že pred desetletji zapacali z masovnimi vnašanji italijanske, nemške in še mnogih drugih vrst čebel. To naj bi baje na veliko počeli tudi vzrejevalci matic. Celo preko luže naj bi priromalo kar lepo število matic. Kakšno je vaše mnenje glede tega ?? Hvala in lep pozdrav!
Saj se je marsikaj dogajalo, a k sreči je populacija avtohtone kranjice požrla razne poskuse nekaterih čebelarjev in tudi takih, ki morda tega naslova ne zaslužijo. Molekularna raziskava, ki so jo naredili pred leti pri nas, je pač pokazala relativno veliko podobnost z vzorci iz Hrvaške. Morda je Bosna še bolj vprašljiva, saj sem slišal tudi za primere muslimanske pomoči čebelarjem z maticami. Da ne govorim o nekaterih velikih čebelarjih v Srbiji, ki tudi nimajo predsodkov pri uvažanju tujih matic. Zaradi relativno velike zavesti večine čebelarjev v Sloveniji, tu še nimamo prehudo posejanih tujih genov. Smo si pa s prevažanji verjetno dodobra premešali domačo populacijo. Tako je težko pričakovati pravi ekotipe, morda so še njihovi ostanki. Tu pa so potrebne raziskave, če želimo biti vir avtohtone kranjice.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

MM
PrispevkovCOLON 353
PridruženCOLON Po Maj 17, 2004 1:30 pm
KrajCOLON Ljubljana

OdgovorCOLON # 16763Odgovor MM
Če Dec 08, 2005 12:20 pm

divji čebelar napisal/-aCOLONDragi MM zopet nisi nič razumel. To se ti kar venomer ponavlja. Poskušaj se že enkrat potruditi in razumeti razliko med ljubiteljskim čebelarjem in komercialnim čebelarjem. Pri tem sploh ni pomembno kaj mali z medom počne. Seveda ga proda, podobno kot večji ali veliki.Gre za ekonomske cilje in efekte in tukaj se bistveno razlikujeta. In se razlikujejo med sabo tako tudi mali ter ljubiteljski med sabo, kot se razlikujejejo veliki in večji med sabo. In kako to rešiti ?? Samo s statusi v katere se razvrsti vse čebelarje, ki niso komercialno usmerjeni in niso s.p. ali d.o.o. ali kaj drugega. Je to res tako težko razumeti ?? Čebelarji, ki so organizirani v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, so ena zgodba in njihovi interesi ter težave in problemi v glavnem ne zadevajo malih ljubiteljskih čebelarjev in obratno. Tam kjer se pa problematika prekriva pa se lahko vzpostavi odlično medsebojno sodelovanje, ker prevladuje interes obeh grupacij. Iz navedenega sledi, da je sedanja ČZS postala pretesna za obe grupaciji in da dolgo to stanje ne bo moglo več zdržati. Razumeti je upiranje komercialno usmerjenih , ker jim tako stanje kot je sedaj hudo paše, razumeti pa je potrebno tudi nekaj tisoč malih, ki se počasi osveščajo in ne kažejo več prave volje, da bi v nadalje še denarno podpirali manjšino v ČZS, ki pa je ob tem deležna še vseh ugodnosti od raznih denarnih sredstev in drugih.
Dragi MM, ti ( z kar lepim številom panjev ) in tvoj kolega, ki ima le 5 panjev plačujeta enako članarino, pravic in ugodnosti ter privilegijev pa nimata enakih. Je tudi to težko razumeti ??
Pozdravljen!
Ne vem o kakšnih bonitetah govoriš oz. pišeš, da jih imam napram "malega" čebelarja. Bodi malce bolj natančen, da te bom lahko "zaštekal".
Larifari je tale tvoja filozofija o komercialnih in nekomercialnih (beri ljubiteljskih) čabelarjih.
Vsakdo, ki ima čebele z namenom trženja takšnih ali drugačnih presežkov tistega, kar mu prinesejo, je zame čebelar podjetnik. In ve se, kdaj presežki nastopijo.
Ostali so lahko "romantiki" ... če hočeš.
Zakaj imaš ti več kot 1 panj!? Morda zato, ker si "fanatični ljubitelj ..." in ker doživljaš ekstazo šele pri številki 70.000 čebel in več?

Lp
MM

P.S.
Kar zadeva mene osebno, bi vse subvencije v kmetijstvu nemudoma skenslal. Pa lepo na banko, po ugoden kredit, tako kot imajo marsikje drugod, namesto subvencij pa podjetništvu naklonjena davčna zakonodaja.
Vis Vitalis

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16765Odgovor Janko
Če Dec 08, 2005 1:06 pm

Zaključke razprave sem strnil takole:

Predlog sem po objavi dal v javno razpravo na čebelarskem forumu. Skupaj smo prišli do zaključkov, ki pobudo o spremembah organiziranosti našega čebelarstva postavljajo nekoliko drugače.
ZAKLJUČKI:
1.Naše čebelarstvo vsekakor potrebuje večje spremembe v organiziranosti.
2.Moj predlog je najbližje zbornični organiziranosti, ki pa sedaj ni nujna in so možne jasnejše oblike organiziranosti.
3.Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) mora delovati kot zveza društev oziroma zveza čebelarjev organiziranih v društvih.
4.Potrebujemo ločeno zvezo rejcev kranjske sivke, ki se bo organizirala tako, da bo lahko opravljala funkcijo priznane rejske organizacije. Znotraj rejske organizacije lahko deluje tudi svetovalna služba in druge dejavnosti v zvezi z organizirano rejo čebel. Članstvo v zvezi rejcev je neodvisno od članstva v ČZS. Pogoj za članstvo je zmožnost čebelarstva, da je vključen v rejski program zveze, ni pa obvezno za gospodarsko rejo čebel.
5.Poslovni subjekti v čebelarstvu se lahko samostojno povežejo, da nastopijo skupaj za uresničevanje poslovnih interesov tako v odnosih do države kot čebelarjev.
6.Ravno tako se lahko stroka samostojno poveže in skupaj nastopa v zagotavljanju svojih interesov. Ta oblika povezovanja že teče vsaj na neformalen način in preko skupnih projektov.
7.Povezovanje vseh sfer v čebelarstvu ni nujno voditi preko neke formalne oblike kot je zbornica. Sodelovanje lahko poteka preko skupnih projektov, na nivoju države pa z večjo vključitvijo vseh subjektov v čebelarstvu pri različnih aktivnosti (zakoni, pravilniki, uredbe, ….)
8.Pobuda o spremembi organiziranosti ne leti le na vodstvo ČZS ampak na vse čebelarji, da svojo stanovsko organizacijo pripravijo do nujnih sprememb.

Predlagane spremembe pa ne bodo prinesle nove kvalitete, če ne bo urejen status čebelarja, ki je ključna cokla v organiziranosti našega čebelarstva, pa definirana tako imenovana naturalna potrošnja, in verjetno še kaj. Vsekakor pa so spremembe potrebne predvsem zato, da se loči društveno in rejsko dejavnost.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16767Odgovor divji cebelar
Če Dec 08, 2005 7:09 pm

Janko napisal/-aCOLONZaključke razprave sem strnil takole:

Predlog sem po objavi dal v javno razpravo na čebelarskem forumu. Skupaj smo prišli do zaključkov, ki pobudo o spremembah organiziranosti našega čebelarstva postavljajo nekoliko drugače.
ZAKLJUČKI:
1.Naše čebelarstvo vsekakor potrebuje večje spremembe v organiziranosti.
___________
DČ: se strinjam, vendar le pogojno. Naše čebelarstvo ne potrebuje le večjih sprememb, temveč temeljito reformo.

2.Moj predlog je najbližje zbornični organiziranosti, ki pa sedaj ni nujna in so možne jasnejše oblike organiziranosti.
_______________
DČ: z uvedbo zbornice bi v resnici prišli iz dežja pod kap. Saj imamo že sadaj ČZS, ki se obnaša in funkcionira slabše kot najslabša zbornica. lobijem in interesnim skupinam, ki imajo že leta v oblasti ČZS bi to zelo odgovarjalo in če bi jim ob tem oblast še uspelo prepričati, da je članstvo v zbornici obvezno, bi pa se jim vse zdelo res super. Postali bi absolutni gospodarji situacije. Vendar ideja o čebelarski zbornici ni nujno tudi slaba. Ustanovili bi jo lahko čebelarji, ki zasledujejo v čebelarstvu ekonomske efekte in so registrirani v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah od s.p. do drugih statusnih oblik. S tem bi tako v ČZS ostali le ljubiteljski, mali, nekomercialni čebelarji, razvrščeni po statusnih kategorijah in čebelarska organizacija bi tako postala transparentna ter bi prebzela vse tiste funkcije, ki jih je nekoč že opravljala, v zadnjih destletjih pa zanemarila ali popolnoma opustila. Obe skupini čebelarjev bi bili tako ločeni in situacija v slovenskem čebelarstvu bi postala pregledna ter obvladljiva.

3.Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) mora delovati kot zveza društev oziroma zveza čebelarjev organiziranih v društvih.
_________
DČ: po možnosti malih, ljubiteljskih in nekomercialnih čebelarjev.

4.Potrebujemo ločeno zvezo rejcev kranjske sivke, ki se bo organizirala tako, da bo lahko opravljala funkcijo priznane rejske organizacije. Znotraj rejske organizacije lahko deluje tudi svetovalna služba in druge dejavnosti v zvezi z organizirano rejo čebel. Članstvo v zvezi rejcev je neodvisno od članstva v ČZS. Pogoj za članstvo je zmožnost čebelarstva, da je vključen v rejski program zveze, ni pa obvezno za gospodarsko rejo čebel.
____________
DČ: To je nuja. In prav zanimivo, da na MKGP prav ničesar ne storijo v tej smeri. Ko bodo usahnili zunanji finančni viri se bodo same po sebi ustvarile razmere, da se bo ta proces ločevanja lahko izvedel. ČZS in PRO pod isto odejo ne moreta spočeti nič koristnega. To se da videti iz že dosedanje prakse. Čimprej bo nekdo ta siamska dvojčka razdvojil, prej bodo vidni koristni rezultati obeh subjektov.

5.Poslovni subjekti v čebelarstvu se lahko samostojno povežejo, da nastopijo skupaj za uresničevanje poslovnih interesov tako v odnosih do države kot čebelarjev.
__________
DČ: to je lahko tudi čebelarska zbornica, lahko se povežejo v okviru KGZ ali v kakršno koli podobno asociacijo. Lahko začnejo ustanavljati čebelarske zadruge in se povežejo v že obstoječo zadružno organizacijo na nivoju države ali pa ustanovijo svojo. Vse je odvisno od njihovih interesov, pričakovanja, koristi, potreb in kaj vse so pripravljeni plačati. Nujno je, da že enkrat sestopijo z hrbtov nekaj tisoč malih čebelarjev, ki sedaj plačujejo njihov komercialni razvoj.

6.Ravno tako se lahko stroka samostojno poveže in skupaj nastopa v zagotavljanju svojih interesov. Ta oblika povezovanja že teče vsaj na neformalen način in preko skupnih projektov.
______________
DČ: točno tako. Vendar se tukaj pozablja na vlogo države in njene obveznosti na področju vzpodbujanja raziskovalne dejavnosti, in izobraževanja. Tudi država mora pozitivno odigrati svojo vlogo.

7.Povezovanje vseh sfer v čebelarstvu ni nujno voditi preko neke formalne oblike kot je zbornica. Sodelovanje lahko poteka preko skupnih projektov, na nivoju države pa z večjo vključitvijo vseh subjektov v čebelarstvu pri različnih aktivnosti (zakoni, pravilniki, uredbe, ….)
______________
DČ. ni nujno, da so vsi projekti na državnem nivoju. Določene aktivnosti se projektno lahko izvajajo tudi na nivoju regij, ali upravnih enot ali le v sodelovanju nekaj društev ali drugih zainteresiranih subjektov s področja čebelarstva, če ugotovijo skupni interes in določen projekt tudi financirajo.

8.Pobuda o spremembi organiziranosti ne leti le na vodstvo ČZS ampak na vse čebelarji, da svojo stanovsko organizacijo pripravijo do nujnih sprememb.
________________
DČ: večinsko članstvo ČZS te reforme ni sposobno samo izpeljati. Tako kot samo ČZS imajo isti lobiji in interesne skupine v oblasti tudi regiske zveze ter večino društev. Impuz mora priti od zunaj in biti mora močan ter brezkompromisen. V ta slovenski čebelarski ribnik krapov morajo pasti škuke od zunaj in vzpostaviti korektna ter znosna in koristna razmerja med vsemi sodelujočimi na tem področju.


Predlagane spremembe pa ne bodo prinesle nove kvalitete, če ne bo urejen status čebelarja, ki je ključna cokla v organiziranosti našega čebelarstva, pa definirana tako imenovana naturalna potrošnja, in verjetno še kaj. Vsekakor pa so spremembe potrebne predvsem zato, da se loči društveno in rejsko dejavnost.
_____________
DČ: ne le predvsem zaradi ločitve društvene in rejske dejavnosti, temveč tudi zaradi tega, da se že enkrat vzpostavijo znosna in pravična razmerja med udeleženci tega čebelarskega cirkusa. Tako na organizacijskem kot tudi na davčnem področju. Ter seveda tudi na vseh drugih področjih kot so zdravstveno varstvo čebel, varna hrana, statusi, zunanje financiranje dejavnosti in še drugih področjih.

LP

Uporabniški avatar
Janko
Site Admin
PrispevkovCOLON 390
PridruženCOLON Ne Jun 06, 2004 5:16 pm
KrajCOLON Ljubljana
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16777Odgovor Janko
Pe Dec 09, 2005 8:27 am

Divji, upam, da bo tele komentarje šel še kdo brati.

A imaš kaj ščuk? Jaz nisem nikoli zares lovil rib. No, enkrat sme se mučil s krapi. Ko sem jaz začel malo bolj aktivno delati v ZČDS v 80-tih, so veliki čebelarji jokali, da se ZČDS preveč ukvarja z malimi čebelarji, sedaj pa niso ne eni ne drugi prav zadovoljni.

LP
doc. dr. Janko Božiè
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 16779Odgovor divji cebelar
Pe Dec 09, 2005 8:55 am

Janko napisal/-aCOLONDivji, upam, da bo tele komentarje šel še kdo brati.

A imaš kaj ščuk? Jaz nisem nikoli zares lovil rib. No, enkrat sme se mučil s krapi. Ko sem jaz začel malo bolj aktivno delati v ZČDS v 80-tih, so veliki čebelarji jokali, da se ZČDS preveč ukvarja z malimi čebelarji, sedaj pa niso ne eni ne drugi prav zadovoljni.

LP
Pozdravljen dr. Božič!
Sveda berejo, le priznali ne bodo.
Priznajte, da se s "krapi" mučite večkrat.
Zakaj sedaj niso zadovoljni večji in veliki čebelarji ??? V članstvu ČZS jih je le okrog 25%, pokasirajo pa vse ugodnosti in privilegije od članarin do srestev iz razpisov. Prilastili so si vse funkcije od društev, preko področnih zvez do ČZS. Prilastili so si PRO. Nekaj tisoč malim so milostno dopustili le pravico prejemanja revije SČ. Vso zgodbo vodijo v uničenje malih in ljubiteljskih čebelarjev, in tega zadnje čase niti ne skrivajo več preveč. Pa se jim ne bo izšlo. Pa naj jim država s svojo bebavo politiko še tako stoji ob strani. Dolgo jih tako ne bo mogla več ujčkati in varovati. V Slovenijo bo prihajalo vedno več kvalitetnih in poceni medov ter drugih čebeljih proizvodov. Tega procesa globalizacije ( uf...grda beseda, da bolj biti ne more ) se ne da zaustaviti. Tudi evropski denarni skladi bodo kaj hitro usahnili. Če torej želijo preživeti, se morajo hitro primerno organizirati in se nehati ukvarjati z drugimi. Mali ljubiteljski čebelarji lahko preživimo brez vseh društev, takšnih ali drugačnih zvez, rabimo le dobro in prijazno veterinarsko podporo ter evropsko zakonodajo. Seveda to le v skrajni sili. Malo malih bo postalo velikih, bo pa precej večjih in velikih postalo malih.

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov