cči

Arhivirane teme 2005
BUTTON_TOPIC_LOCKED
Uporabniški avatar
ÄŚort
PrispevkovCOLON 22
PridruženCOLON So Nov 26, 2005 8:32 pm

cči

OdgovorCOLON # 16304Odgovor ÄŚort
Ne Nov 27, 2005 2:36 pm

Pozdravljeni!
Kot prvo moram pohvaliti forum slo. čebelarji, kljub temu, da sem nov tukaj. Med branjem le tega sem zasledil tudi prispevke o ustanoviti cči- civilna čebelarska iniciativa. Zanima me predvsem njeno delovanje, kajti o njej sem šele danes prvič slišal?
lp peter
:)

Uporabniški avatar
Boris1
PrispevkovCOLON 128
PridruženCOLON To Jun 14, 2005 11:46 am
KrajCOLON Godešič

OdgovorCOLON # 16306Odgovor Boris1
Ne Nov 27, 2005 4:09 pm

Pozdravljen Čort!

CČI deluje kot civilna iniciativa. Opozarja na nepravilnosti v slovenskem čebelarstvu in se postavlja na stran vseh slovenskih čebelarjev. To pomeni, da opozarja na nepravilnosti na ČZS, kakor tudi na nepravilnosti, ki se dogajajo s strani države. Zapisnik 1. sestanka si verjetno že našel, a ti ga vseeno prilagam. Drugi njihov sestanek bo v kratkem in sicer 3.12. ob 12.00 v Domžalah, vabilo je obešeno na forumu - samo ga težko najdem, ker se na forumu, odkar so ga preuredili popolnoma nič ne znajdem in pišem samo še v košu. Marjan Papež, ki je bil takrat izvoljen v IO CČI, ker je prišel s strani ČZS pogledat, kaj se dogaja, je bil ravno tako takrat izvoljen, vendar se je moral po dobrem tednu dni izpisati, na zahtevo veljakov ČZS. Si pa vsekakor dobrodošel, da prideš na sestanek, ker so vedno dobrodošli vsi, ki imajo kakršnokoli idejo oz. pobudo za CČI.

Vse ostalo ti bodo razložili člani IO CČI oz. tisti, ki so v CČI aktivni.
ZAPISNIK USTANOVITVENEGA SESTANKA CIVILNE ČEBELARSKE INICIATIVE (CČI) z dne, 25. 6. 2005 na lokaciji Mostec

Prisotni: Bara Hieng, Peter Bohte, Andrej Keber, Anton Zor, Marjan Papež, Gregor Mlakar, Franc Prezelj, Martin Bajc, Borut Preinfalk

Sestanek se je pričel ob 11.30 in se je zaključil ob 15.00.

Predlog dnevnega reda:
1. Nagovor (problematika čebelarjev v RS)
2. Imenovanje tričlanskega delovnega predsedstva
3. Obravnava pobude za ustanovitev CČI
4. Izvolitev petčlanskega Izvršnega odbora (IO) - vodstva CČI (predsednik, podpredsednik, tajnik in dva člana)
5. Obravnava in sprejetje programa CČI ter podelitev pooblastil in nalog IO
6. Razno

1. točka: Nagovor (problematika čebelarjev v RS)

Bara Hieng je nagovorila navzoče. Povedala je, da so se danes zbrali z namenom, da ustanovijo Civilno čebelarsko iniciativo (CČI). Pobudo za ustanovitev CČI je podala skupina slovenskih čebelarjev združenih na čebelarskem forumu in drugih, ker želijo o svoji čebelarski usodi soodločati in se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev nakopičenih težav in problemov, ki tarejo veliko večino slovenskih čebelarjev. Ugotovljeno je, da je v slovenskem čebelarstvu popolnoma zatečeno stanje. Čebelarstvo je panoga (tudi po statistični nomenklaturi dejavnosti), ki se uvršča v kmetijsko dejavnost, in je kot taka tudi na podlagi ustrezne EU zakonodaje tovrstna dejavnost (čebelar je t.i. primarni operater v prehranjevalni verigi »food chane«). Pri nas pa ima v tem trenutku le nekaj čebelarjev nek status in sicer, so to čebelarji, ki imajo čebelarstvo registrirano kot dopolnilno kmetijsko dejavnost ali pa so fizične osebe (s.p.) ali pa imajo ustanovljeno podjetje (npr. d.o.o.). Le fizične osebe in pravne osebe pa lahko dajejo med in ostale čebelje pridelke in živila proizvedena na njihovi osnovi v promet za javno potrošnjo. Vendar, ker je Slovenija država članica EU, in ker je v Sloveniji skoraj 8.000 čebelarjev, mora naša država urediti čebelarstvo, ki je kmetijska dejavnost, nesporno kot osnovno kmetijsko dejavnost ter tako čebelarjem s tem podeliti ustrezen status, ki je, meddrugim tudi, podlaga za vso fiskalno politiko (npr. davčno itd.). To pa naj bi bila tudi prva naloga CČI, ki jo bomo ustanovili danes. Čas je torej, da prenehamo le s kritikami in obupavanjem ter začnemo v tej obliki konstruktivno sodelovati v kreiranju novih boljših pogojev slovenskega čebelarstva in tako skupaj s pristojnimi državnimi organi in nevladno organizacijo ČZS, soodločati o nadaljnji usodi slovenskega čebelarstva.

2. točka: Imenovanje tričlanskega delovnega predsedstva

Prisotni so imenovali tri člane, ki so formalno izpeljali obravnavo pobude za izvolitev CČI in izvolitev 10 članskega Izvršnega odbora (IO) - vodstva CČI.

Sklep: Člani tričlanskega delovnega predsedstva za obravnavo pobude za ustanovitev CČI in izvolitev vodstva IO CČI so: Bara Hieng, Martin Bajc, Peter Bohte.



3. točka: Obravnava pobude za ustanovitev CČI

Bara Hieng je obrazložila, zakaj potrebujemo slovenski čebelarji CČI. CČI bo vezni oz. povezovalni člen med pristojnimi vladnimi resorji: MKGP, ipd. ter ČZS, saj do sedaj ni bilo pravega veznega člena, kar je pripeljalo slovensko čebelarstvo do takšnega zatečenega stanja, kot je danes.
CČI je tudi osnova in podlaga za ustanovitev bodočega Čebelarskega sindikata. Predlagala je, da konkretno razdelajo problematiko slovenskega čebelarstva po sklopih oz. posameznih področjih in sproti sprejemajo sklepe, saj bodo tako lažje nato pri 5. točki dnevnega reda
sprejemali program.

Marjan Papež je bil mnenja, da je bila ČZS pravi, vendar včasih premalo usposobljen vezni člen. Zatečeno stanje ni posledica ČZS ampak tega, da se država do leta 1990 ni sistematično ukvarjala s čebelarstvom.

1. Temeljni problem je, da čebelarstvo v Sloveniji še vedno ni priznana primarna dejavnost kot osnovna kmetijska dejavnost. Zato bo prednostna naloga CČI, da se zavzema in izpogaja s pristojnimi organi in ČZS ta status.

Tako bo v sodelovanju z MKGP in ČZS v Sloveniji izoblikovana, najprimernejša in pravilna pravno-formalna oblika statusa čebelarja, kot primarnega operaterja, v skladu z ustrezno temeljno EU zakonodajo. Namreč, do sedaj, je bilo na čebelarskem forumu ugotovljeno, da je v Sloveniji, po določenih raznih predpisih, več oblik statusov. Na podlagi teh ugotovitev je potrebno zato s pristojnimi državnimi organi in ČZS sesti za isto mizo, kar je edino pravilno. Ko bo imelo slovensko čebelarstvo podlago v ustrezni zakonodaji, kot osnovna kmetijska dejavnost, bodo izpolnjeni pogoji, saj bodo čebelarji tako dobili ustrezen status, na podlagi katerega bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in živila proizvedena na njihovi osnovi, kar sedaj ni možno, z izjemo oblike kot dopolnilne dejavnosti, ki jim omogoča prodajo tovrstnih živil končnemu potrošniku, bodisi na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd.

Bara Hieng je predstavila različne statuse, na podlagi trenutno veljavne zakonodaje.

(Pregled različnih statusov, na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, in sicer:

1. Temeljni problem je, da v večini primerov čebelarji v Sloveniji nimajo »nobenega« (ustreznega) osnovnega statusa, kar pomeni, da npr. niso ne fizične, ne pravne osebe in zaradi tega sploh ne smejo dajati med oziroma ostale čebelje pridelke v promet, saj je po Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/2004 in 43/2005) prodajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet (2. člen) oziroma je za označevanje predpakiranih živil po določbah citiranega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila iz 7. točke 7. člena citiranega pravilnika, kar pomeni, da je formalno za določeno živilo v tem primeru npr. med, ki ga je dala v promet, produktno odgovorna. Npr. tudi, glede na navedeno oziroma v skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000 in 42/2002) ne more dati zato čebelar tudi, npr. v notifikacijo pristojnemu, to je Ministrstvu za zdravje, čebeljih pridelkov, kot sta cvetni prah in propolis ali bodisi druge čebelje pridelke ali izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov t.i. apiproizvodi. V zvezi z notifikacijo lahko namreč dajo pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov (t.i. apiproizvodi), vlogo na to ministrstvo, po ustrezni zdravstveni zakonodaji samo fizične ali pravne osebe, kar pa večina čebelarjev ni. V notifikacijo pa zato, ker v Sloveniji ni nacionalne zakonodaje, ki bi opredeljevala minimalno kakovost določenih vrst ali kategorij živil, in sicer čebeljih pridelkov ali živil proizvedenih na njihovi osnovi. Nacionalni predpis namreč ureja samo kategorijo žganih pijač, kamor uvrščamo žgane pijače kot sta: medeno žganje in medeni liker. Čebelarji lahko dajo tudi, za svoje potrebe za ugotovitev skladnosti le-teh z ustreznimi predpisi, svoje čebelje pridelke ali izdelke iz čebeljih pridelkov na analizo v uradni laboratorij (v za to področje imenovan laboratorij), kar pomeni, da mu analizno poročilo koristi za ta namen, kot produktno primarno odgovornemu nosilcu, ki proizvaja in daje v promet ta živila, vendar pa se, takoj, ko govorimo o uradnem nadzoru tovrstnih pridelkov/živil, na podlagi navedenega, po drugi strani postavi vprašanje, kako lahko pristojni inšpekcijski organ opravi uradni nadzor, saj nima večina čebelarjev, ki dajejo v promet ta živila končnemu potrošniku v javni potrošnji, sedaj nobenega statusa, torej niso ne fizične, ne pravne osebe.
Poleg tega so še EU Uredbe, ki se nanašajo na varno hrano, na higieno živil, in nadzor (št. 178/2002, 882/2004, 852/2004, 853/2004 in 854/2004), ki zahtevajo od DČ, da uredi statuse primarnih operaterjev v primarni kmetijski dejavnosti, kamor spada tudi čebelarstvo. »Temeljna Uredba EU št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane« v 3. členu opredeljuje pojem "food business operator" means the natural or legal persons responsible for ensuring that the requirements of food law are met within the food business under their control. To torej pomeni, da mora biti nosilec kmetijske ali živilske dejavnosti (oz. v našem primeru čebelar) fizična ali pravna oseba v tem kontekstu. Uredba EU št. 852/2004 pa v 1. točki 1. čl. določa sledeče: "This regulation lays down general rules for food business operators on the hygiene of fudstuffs, taking particular account on the following principles:…"
V 2. točki 1. čl. pa je opredeljeno: "This Regulation shall not apply to:
(a) primary production for private domestic use;
(b) the domestic preparation, handling or storage of food for private domestic consumption;
(c) the direct supply, by the producer, of small quantities of primary products to the final consumer or to local retail esteblishments directly supplying the final consumer;
(d) colection centres and tanneries which fall within the definition of food business only because they handle raw material for the production of gelatine and collagen."

To pomeni, da se v točkah (a) in (b) ta uredba ne uporablja za primarno kmetijsko dejavnost/pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za zasebno domačo rabo ali za domačo pripravo, ravnanje z živili ali shranjevanje živil za zasebno domačo porabo.

3. točka 1. člena zgoraj citirane uredbe v točki (c) opredeljuje sledeče: "Member states shall establish, under national law, rules govering the activities referred to in paragraph 2(c). Such national rules shall ensure of the objectives of this regulation".

Torej mora na podlagi navedenega v zgoraj citiranih EU Uredbah št. 178/2002 in 852/2004 R Slovenija kot DČ z nacionalnim predpisom predpisati ustrezen status slovenskim čebelarjem, da bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz njih, končnemu potrošniku v javni potrošnji ter zato razmejiti (npr. na podlagi št. panjev oz. "small quantities of primary products") do kje se na podlagi 3. točke 1. člena EU Uredbe št. 852/2004 to obravnava kot naturalna potrošnja oziroma je to javna potrošnja.

2. Tudi slovenska Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/2001) čebelarjem določa samo »status« na podlagi katerega lahko prodaja čebelar svoje čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov končnemu potrošniku, samo na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd., kar pomeni, da je to status v okviru te dejavnosti, za kar mora čebelar izpolnjevati v tej uredbi vse predpisane pogoje.

Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora NA KMETIJI za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Uradni list RS, št. 117/04) pa je veterinarski podzakonski predpis, ki daje sicer čebelarju nek status, ki pa se nanaša na status/dejavnost, ki ga/jo opredeljuje 20. člen zgoraj citiranega pravilnika. Ta člen namreč tudi določa, da nosilec te dejavnosti lahko prodaja med končnemu potrošniku na LASTNI KMETIJI, na tržnicah, javnih prireditvah, ki jih odobri pristojni organ (to pomeni, da za vsako javno prireditev stranka zaprosi za ustrezno dovoljenje!), kako pa se potem razume, v tem kontekstu, kaj je tržnica? Ali je to tržnica, ki deluje v skladu z ustrezno RS zakonodajo kot tržnica npr. Ljubljanska tržnica, kjer se redno prodajajo večje količine predpakiranega medu ali je to tržnica, ki deluje oziroma je odprta namensko v okviru javne prireditve in se za prodajo na taki tržnici mora za prodajo medu dobiti poprejšnje dovoljenje pristojnega organa. Zapisano je tako, da se določilo v zvezi s tržnico točno ne razume. /Določilo, ki pa opredeljuje prodajo končnemu potrošniku v istem ali sosednjem kraju v R Sloveniji pa je razumljivo.
19. člen citiranega pravilnika pa ureja minimalne pogoje ter omejitev proizvodnje na/do 150 panjev. To je torej le en veterinarski predpis, ki ureja en segment dejavnosti/status oziroma prodajo, in sicer JE TO proizvodnja in predelava NA KMETIJI za neposredno PRODAJO končnemu potrošniku. Zato je potrebno ob tem dodatno opozoriti na dejstvo, da pa je za prodajo/promet predpakiranega medu ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, potrebno obvezno upoštevati vsa določila /pojme Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št.50/2005 in 43/2005). 6. člen citiranega pravilnika predpisuje odgovornost za označevanje, in sicer, da je po določbah tega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila/v tem primeru predpakiranega medu/ iz 7. točke 7. člena tega pravilnika, in sicer: njeno IME IN NASLOV (fizična oseba) ali FIRMO IN SEDEŽ (pravna oseba) proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov ali sedež v Skupnosti. Torej, če čebelar želi prodajati predpakiran med ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, mora po preje navedenih določbah izpolnjevati to zahtevo, biti mora torej registriran, po ustrezni SI tovrstni zakonodaji, ali kot fizična ali kot pravna oseba. Problem je tudi, da do 150 čebeljih družin/panjev ne more biti naturalna potrošnja (glej opredelitve teh opcij v preje navedeni ustrezni EU zakonodaji), saj gre pri tem za velike količine proizvedenega medu (postaviti nov spodnji kriterij, npr. kriterij /št. panjev, ki služijo kot podlaga tudi npr. pri priglasitvi čebelarja za pridobitev državne pomoči), ter da v tem primeru, glede na zahteve preje citiranega veterinarskega pravilnika za to dejavnost, ni zagotovila glede higiene, poleg tega pa to področje ureja nacionalni predpis, ki »ni« v skladu z ustrezno EU zakonodajo.

3. Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004) v 3. členu, točki 23 tudi opredeljuje nek status in sicer, da je imetnik živali pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali (Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o ohranjanju narave.) ali za njih skrbi. Ter v 40. točki istega člena opredeljuje, da je rejec živali fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali in je praviloma njihov lastnik. - sem sodijo tudi čebele.
- 17. člen, 1. točka Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004), ki opredeljuje objekte za rejo, definira, da ima lahko kmetijsko gospodarstvo za rejo zlasti naslednje objekte:
– hleve, lope, staje, molzišča;
– čebelnjake;
– bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
– gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
– skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
– strojne lope;
– druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).)

Ugotovljeno je bilo, da se je za izpeljavo te naloge potrebno prioritetno usesti za isto mizo z vsemi pristojnimi osebami iz posameznih strokovnih služb MKGP in ugotoviti, kateri statusi/dejavnosti s področja čebelarstva so opredeljeni/e v posameznih predpisih, ter se o tem dokončno pogovoriti z namenom, da se izbere na podlagi konsenza najprimernejša rešitev, to je, da dobi čebelarstvo status osnovne kmetijske dejavnosti. Namreč, v takšni smeri, kot se zadnje čase odvijajo zadeve na MKGP (spremembe ZOK - Zakona o kmetijstvu), očitno nameravajo na MKGP čebelarstvo urediti oz. čebelarjem podeliti nek status. Pri tem pa bo potrebno status opredeliti glede na velikost čebelarstev/ na število panjev (tako razmejiti: domačo porabo, naturalno potrošnjo, javno potrošnjo).

Franc Prezelj je povedal, da je meja 150 panjev nesmiselna, ker je za profesionalnega čebelarja to premalo, za hobi čebelarje pa je to daleč preveč.

Marjan Papež je povedal, da je vmesna kategorija smiselna pri obdavčitvi (pavšal od 40 do 150 panjev), sicer pa je status od 40 naprej.
Predlog: meja za status je 40 panjev. Ko si nad njo, imaš status, četudi si sicer še nekje zaposlen. Čista analogija s kmetijstvom. Kot tako jo je tudi najlažje utemeljiti.

Franc Prezelj je komentiral Papežev predlog v zvezi s 40. panji in sicer, če želimo v pravem času doseči nek rezultat, je potrebno urediti, da te vmesne faze sploh ne bi bilo.

Marjan Papež je dodal, da vmesne kategorije ne smemo blokirati, s tem se je strinjala tudi Bara Hieng. Povedala je še, da vmesne kategorije morajo biti že zaradi razmejitve na podlagi higienskih uredb in sicer zaradi opredelitve do katerega št. panjev je npr. domača potrošnja, naturalna potrošnja, javna potrošnja.

Franc Prezelj je spraševal, kako naj bi CČI delovala. Če bo ČZS zastopala drugačno stališče, bo problem pri dogovarjanju.

Bara Hieng je povedala, da je CČI samostojna in ne bo klonila, se je pa pripravljena konstruktivno pogovarjati s ČZS in MKGP, bo pa vsekakor v tem primeru poskušala doseči nek konsenz s ČZS.

Franc Prezelj je povedal, da na terenu žena moža, ki že ima KGM-MID za čebelnjak, ne more dobiti svojega MID za drug čebelnjak, samo zato, ker živi na istem naslovu z možem. Njegovo mnenje je, da je nesmisel pehati čebelarje v izigravanje predpisov na podoben način, ki se je žal že zelo uveljavil pri uveljavljanju bonitet na račun mladoletnih otrok, ki so v veliko primerih vzrok, za formalno razvezo zakonske zveze.

Pogovor je v nadaljevanju tekel tudi o tem, da je status kmeta vezan na zemljo, katere pa večina čebelarjev nima, moral bi biti vezan npr. na panje/čebelnjak in da bi morali na MKGP čebelarjem podeliti drugačen status in sicer poseben status za čebelarje. Marjan Papež je povedal, da so še druge panoge v kmetijstvu, kjer imajo težave s statusom (»t.i. kmetje brez zemlje). Podoben problem imajo ribogojci, ribiči in perutninarji. Zato je potreben konsenz z vsemi, ki imajo primerljiv problem in skupno reševanje statusa.

Dogovorili so se, da pridobijo celotno Avstrijsko zakonodajo, saj so se strinjali, da je čebelarstvo te države članice EU najbolj primerljivo s slovenskim čebelarstvom. Tako bodo lahko primerjali avstrijsko zakonodajo z našo oz. ugotovili, kako je Avstrija kot DČ pripeljala status čebelarja v svoj sistem oz. kakšen status imajo čebelarji v Avstriji, in če je to v skladu z našo zakonodajo.

Sklep št. 1: CČI pripravi dopis za ČZS in MKGP v zvezi s statusom čebelarja in se dogovori za sestanek na MKGP.

2. Higiena, obrati.

Bara Hieng je povedala, da je obe področji potrebno urediti tako, da se pravilno vzpostavi povezava s statusom kot oblika osnovne kmetijske dejavnosti (V proceduri je nov ZOV (Zakon o veterinarstvu), Zakon o kmetijstvu (ZOK)). Potrebno se bo aktivno vključiti tudi na tem področju in z medsebojnim sodelovanjem postaviti pravilni koncept in vsebine v novi slovenski zakonodaji na tem področju. Omenjena higiena, ki je opredeljena v EU Uredbah 852/2004, 853/2004 ter 854/2004 je tista higiena, ki bo vsekakor v nadalje pogoj za pridobitev EU sredstev. Uredba EU 882/2004 pa ureja izvajanje uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. Ureja namreč tudi obrate.

Podala je še pripombe Dušana Skoka, ki jih je podal predhodno, saj je bil na sestanku upravičeno odsoten.
Dušan Skok: V tej točki delamo v bistvu proti sebi, če silimo izvajanje teh predpisov takoj v življenje in delo.
Prav bi bilo, da se sprejme predpis, ki bo postavil primeren rok za izvedbo.
Če bo možnost pogajanj, bi bilo dobro vplivati na to, da bodo zahteve čim manjše, saj se včasih najde kdo, ki se zmišljuje in postavi se lahko po nepotrebnem zelo ostre pogoje pridelave in predelave.

Franc Prezelj je povedal, da se bo tudi pri teh dveh področjih potrebno zgledovati po sosedih. Problem je namreč pri prevaževalcih z AŽ panji. AŽ panji pa so tudi naša specifičnost. Borut Preinfalk je povedal, da starejši čebelarji ne bodo menjali panjskega sistema in da bi si delali iluzije, če bi sploh pričakovali od čebelarjev kaj takšnega. Bara Hieng je povedala, da se HACCP prilagaja tehnologiji čebelarjenja. Da je dosti bolje, če čebelar toči na tovornjaku oz. v čebelnjaku, kot pa da prevaža satnice v točilnico, kar je namreč dosti manj rizično.

Franc Prezelj je še dodal, da je dobra čebelarska praksa možna ob sedanji tehnologiji in panjskem sistemu. Za izjemo pri HACCP pa bi dal čebelarje z AŽ panji, ker je problem pri transportu satja. Izjema glede točenja naj bi bili AŽ panji, kjer naj bi se tak način točenja omogočal.

Ugotovljeno je bilo, da je potrebno dobiti dejansko sliko na terenu in sicer o številu panjev za posamezno čebelarstvo, panjskem sistemu in koliko je stacionarnih/prevoznih enot v Sloveniji. Zato bo CČI zaprosila MKGP (SIR) za ustrezne podatke.

Franc Prezelj je povedal, da KGM-MID pri nas nima praktičnega pomena. V Nemčiji imajo obvezno označevanje stojišč z imenom in priimkom ter naslovom in telefonsko številko čebelarja.

Marjan Papež je dodal, da so pri nas to verjetno uredili drugače, zato, ker ta sistem v Nemčiji, verjetno ni v skladu z našo obstoječo zakonodajo na področju varovanja osebnih podatkov.

Sklep št. 2: CČI zaprosi MKGP (SIR) za podatke o stanju na terenu (o prevaževalcih, panjskem sistemu, prevoznih/stacionarnih čebelnjakih, lokacijah).

3. Bara Hieng je povedala, da je problem, ker Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 117/2004 in 27/2005) ni v celoti v skladu z obstoječo EU zakonodajo, zato je potrebno, kar se tiče tega področja preveriti člen za členom te uredbe in seveda to s pristojnimi organi tudi ustrezno obravnavati in odpraviti nepravilnosti.

Naštela je ključne EU Uredbe, ki predpisujejo splošne in specifične pogoje za pridelavo/proizvodnjo in trženje čebeljih pridelkov, našo (SLO) zakonodajo, katero je potrebno preveriti in ustrezno sanirati ter nekaj nepravilnosti, kar je navedeno spodaj.
 (26. 4. 2004 Uredba Sveta (ES), št. 797/2004 - Council Regulation on measures improving general conditions for the production and marketing of apiculture products: To je osnovna uredba, ki vsebuje splošne pogoje za pridelavo/proizvodnjo in trženje čebeljih pridelkov. Taki uredbi vedno sledi uredba, ki vsebuje podrobna pravila za implementacijo osnovne uredbe, to je naslednja uredba:
 29. 4. 2004 Uredba Komisije (ES), št. 917/2004 - Commission Regulation on detailed rules to implement Council Regulation (EC) No 797/2004 on actions in the field of beekeeping;
 20. 8. 2004 Uredba Komisije (ES), št. 1484/2004 amending Regulation (ES) No 917/2004 on detailed rules to implement Council Regulation (EC) No 797/2004 on measures improving general conditions for the production and marketing of apiculture products. To je dopolnitev k uredbi št. 917/2004;
 13. 5. 2004 Program ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005-2007 (http://www.cebelarska-zveza-slo.si/Zn/p ... onec-1.doc). Glej prilogo: Struktura čebelarskega sektorja v RS (2003) in
 Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 117/2004 in 27/2005).
 V Uredbi z dne 29. 4. 2004 Komisije (ES), št. 917/2004 je, meddrugim, določba, ki obvezuje državo članico (SLO), da pripravi in pošlje pravočasno v potrditev EU Komisij svoj nacionalni program čebelarstva. DČ v tem programu posredujejo Evropski Komisiji seveda vse zahtevane podatke o strukturi čebelarskega sektorja. V Prilogi II te uredbe, so točno navedene zahteve glede podatkov oziroma vsebine, ki jih mora DČ posredovati EU Komisiji v okviru svojega nacionalnega programa. Zahtevani podatki, morajo biti iz uradne nacionalne statistike (ta se vključuje v EUROSTAT - Evropski statistični urad), in se kot taki nanašajo na vso SLO, torej na ves čebelarski sektor, tudi na čebelarska društva, saj mora biti upoštevana organiziranost in vsi subjekti, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, kot kmetijsko dejavnostjo. V obstoječem nacionalnem programu čebelarstva za obdobje 2005-2007, katerega nosilec za celo SLO je ČZS, kot branžna nevladna organizacija, ki deluje v javno dobro, (v tej uredbi je tudi določilo, kdo je lahko nosilec nacionalnega programa čebelarstva: Npr. nevladna branžna organizacija, ki deluje v javno dobro) pa podatki zajemajo vso SLO na čebelarskem sektorju. Slovenski nacionalni program vsebuje za določene sklope vsebin tudi podatke branže-ČZS in državne inštitucije-NVI. Potrebno je opozoriti, da je cel nacionalni slovenski program čebelarstva prirejen ČZS in seveda tudi slovenski predpis-vladna uredba, ki jo mora pripraviti in izdati MKGP in je potrebna za izvajanje tega programa, za vsako leto posebej. Zelo pomembno pa je dejstvo, da točka 5. iz priloge II zgoraj citirane uredbe, ki se nanaša na posebne kmetijske pridelke oziroma živila (Uredbi št.: 2081/92, 2082/92) pa sploh ni upoštevana v tem nacionalnem programu. Tudi za to področje bi morala namreč v slovenskem nacionalnem programu Slovenija podati oziroma napisati podatke o stanju na tem področju in ukrepe, pa ni tako! Torej do leta 2007 ni SLO v okviru tega nacionalnega programa sprejela nobenega ukrepa, ki bi omogočil v okviru SLO financiranje posebnih kmetijskih pridelkov in živil, ki so že pridobili posamezne oznake kot npr. tudi »Kočevski gozdni med« za geografsko poreklo, pa tudi ne sredstev za npr. projektno dokumentacijo oziroma vloge, ki bi jih določene fizične ali pravne osebe (SLO) še vložile ustreznim slovenskim in EU pristojnim organom za pridobitev določene oznake. Tragedija pa je, da zato tudi ni možno kandidirati za EU/SLO nepovratna sredstva, ki bi bila potrebna za pridobitev obveznega certifikata. To velja tudi za »Kočevski gozdni med«, ki tega certifikata še nima.)

Marjan Papež je poudaril, da ČZS dela tudi za nečlane, zato očitek o prirejenosti tako, da ustreza ČZS, ne zdrži povsem. Predvsem je mislil na uredbo 2005–2007. Za druge stvari, ki so vezane na članstvo v ČZS pa je normalno, da jih dela ČZS za člane. Npr. obveščanje gre preko Slovenskega čebelarja, ki ga dobijo člani ČZS, ne more pa ČZS še posebej obveščati nečlanov. Lahko jih preko sporočil za javnost, vprašanje pa je, če jih zainteresirani nečlani zaznajo.

Ugotovljeno je bilo, da je potrebno ponovno v celoti preveriti skladnost Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2005 z EU zakonodajo in se o tem nato pogovoriti s pristojnimi organi.

Sklep št. 3: CČI pripravi predlog za pogovor s pristojnimi državnimi organi za to področje na podlagi pregleda oz. primerjave slovenske zakonodaje z ustrezno obstoječo tovrstno EU zakonodajo.

4. Bara Hieng je povedala, da je temu primerno nato potrebno prediskutirati tudi Razvoj slovenskega čebelarstva, Smernice za obdobje 2004-2009.

Marjan Papež je povedal, da pripravlja zaključno različico (čistopis) Strategije razvoja slovenskega čebelarstva za leta 2005-2010 nadaljevanje tistega, kar je pripravil g. Pušnik.

Sklep št. 4: CČI se aktivno vključi v pripravo Strategije razvoja slovenskega čebelarstva za leta 2005-2010.

5. Zdravstveno varstvo čebel

Pri tej točki je bilo ugotovljeno, da registracija drugih konvencionalnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini ni smiselna, saj imamo registrirane že vse možne obstoječe aktivne snovi.

Borut Preinfalk je povedal, da v ponedeljek dobijo zloženko z navodili za uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini in sredstev za zatiranje varoje, ki jo bodo dobili vsi čebelarji, tako da navodila so.

Ugotovljeno je bilo, da je takšno zatečeno stanje na terenu zato, ker pristojne inšpekcijske službe ne opravljajo svojega dela ter, da se bo CČI zavzemala za saniranje stanja na terenu.

Sklep št. 5: CČI se zavzema za uporabo registriranih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za zatiranje varoje.

5. Pašni redi, zaščita kranjske čebele, rejske organizacije, ukrep matice

Bara Hieng je povedala, da smo edini v EU, ki imamo tako dobro urejeno zakonodajo na področju zootehnike oz. imamo pašne rede. To je tudi v naši pristopni pogodbi k EU, zato tukaj ni hecov. Pogodbe (akti) o pristopu namreč zahtevajo spremembo ustanovitvenih pogodb, ki se dogovorijo z akti o pristopu in ustreznimi protokoli, pri čemer se odločitev sprejme s soglasjem in jo morajo kasneje ratificirati vse pogodbene stranke. Malo nerodno je namreč tudi to, če bo Slovenija zaradi početja nekaterih, morala od tega odstopiti, ker pač nekateri sedaj tega nočejo.
Pašni redi so narejeni v soglasju z lastniki zemljišč, ter pašni redi v gozdu, v soglasju z Zavodom za gozdove RS, ki upravljavec, oz. če je še zraven lastnik, tudi z njim. Pašni redi - stojišča za prevozne enote - so torej postavljeni izključno s soglasjem lastnika.

Podala je tudi pripombe Marka Hrastelja, ki jih je predhodno predložil, ker je bil upravičeno odsoten. Trenutno je priznanih 67 čebelarskih pašnih redov (v odločbi MKGP je napaka), dodatnih 21 pa je v postopku dopolnitve vloga na MKGP. Odgovornost za neizdelane pašne rede leži na ČZS, ki je sicer pravilno dala ČD na razpolago dokumentacijo za izdelavo pašnih redov, skladno s predpisi je z izdajo te dokumentacije začel teči 6-mesečni rok, v katerem bi ČD morala izdelati pašne rede. Po poteku tega roka bi ČZS morala sama pristopiti k izdelavi teh pašnih redov. Zaradi kadrovske omejenosti to ni bilo mogoče, poleg tega pa ni nihče želel posegati v razporejanje premičnih čebelnjakov na terenu, ker bi bilo to za ČZS neobvladljivo.

Marjan Papež je povedal, da se je za vzpostavitev pašnih redov vključila tudi ČSS. S pomočjo terenskih svetovalcev bo možno bistveno izboljšati realizacijo priprave pašnih redov.

Bara Hieng je povedala, da izven pašnega reda promet ni dovoljen. In kdor to počne izven pašnega reda, deluje nezakonito in se ga za takšno početje sankcionira. Trenutno je na terenu mnogo nepravilnosti, dosti pašnih redov pa sploh še ni vzpostavljenih oz. odobrenih.

Ugotovljeno je bilo, da v tem času, ko še niso vzpostavljeni vsi pašni redi, še vedno velja prejšnja zakonodaja, zato je tu še vedno pravna praznina. Preveriti je potrebno dejansko stanje in se pogovarjati s pristojnimi za to področje.

Na podlagi diskusije predlogov, ki jih je predhodno podal Marko Hrastelj (Predlogi za ureditev problema: Pašne rede je potrebno urediti, največja časovna ovira pa je zbiranje soglasij lastnikov za dovoz čebel na njihove parcele, ki je naporen in dolgotrajen proces. Predlagamo, da komisija za čebelje paše (pri ČZS) ponovno preuči merila za ustreznost pašnih redov. Zahteve po določanju velikega števila stojišč so same sebi v namen. ČD morajo določiti najmanj toliko stojišč, kot je realno dovozov + 30 % rezerve. Če se pojavi potreba po novem stojišču in se čebelar sam dogovori za lokacijo, mora ČD označiti možne lokacije za dovoz na pašo. Tudi čebelarji, ki imajo interes za prevoz na pašo, se morajo bolj intenzivno vključiti v iskanje ustreznih lokacij.), se je nato oblikovalo sklep.

Sklep št. 6: Predlagamo, da komisija za čebelje paše (pri ČZS) ponovno preuči merila za ustreznost pašnih redov. Zahteve po določanju velikega števila stojišč so same sebi v namen. ČD morajo določiti najmanj toliko stojišč, kot je realno dovozov + 30 % rezerve. Če se pojavi potreba po novem stojišču in se čebelar sam dogovori za lokacijo, mora ČD označiti možne lokacije za dovoz na pašo. Tudi čebelarji, ki imajo interes za prevoz na pašo, se morajo bolj intenzivno vključiti v iskanje ustreznih lokacij.

Razpravljalo se je tudi o ugotovitvah nekaterih, da pašni redi v praksi ne morejo funkcionirati. Franc Prezelj je omenil, da so na tem delu čebelarske prakse v sosednji Avstriji ta program pri njih opustili, ker ga v ponujeni rešitvi niso bili sposobni izvajati, kljub drugačni tradiciji od naše.

Anton Zor je povedal, da je dosti pripomb tudi glede nesnage, ki jo pustijo za seboj prevaževalci in da bi bila očitno potrebna tudi kontrola stojišč po odvozu. Morale bi verjetno biti določene pravice in dolžnosti poverjenikov za pasišča. Dolžnost prevaževalcev je, da pospravijo za seboj, vendar pa bi morali poverjeniki za pasišča to tudi preverjati, saj so oni zadolženi za te zadeve.

Franc Prezelj je omenil, da je potrebno urediti in predpisati dolžnosti in pravice upravljalcev pasišč. Med dolžnostmi pa naj bi bila tudi skrb za ustrezen red na stojiščih, ki so mu dodeljena.

Sklep št. 7: Poverjenikom za pasišča se napiše dopis v katerem se jih opozori, da je potrebno v okviru upravljanja pasišča poskrbeti tudi za čistočo, da po odvozu kamionov ali kontejnerjev ne ostanejo smeti.

Bara Hieng je povedala, da je zaščita kranjske čebele zapisana v Evropskem uradnem listu ter 68. členu, 2. točke Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004), ki govori o avtohtonih pasmah. V tej točki omenjenega člena je določeno, da je kranjska čebela (Apis Mellifera carnica) avtohtona pasma.
Avtohtone pasme se vpišejo v register avtohtonih pasem, ki ga vodi MKGP. Ime in avtohtono pasmo RS v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in sporazumi tudi mednarodno zavaruje.
Minister predpiše za avtohtone pasme natančnejše pogoje glede reje in prometa ter vsebino in način vodenja registra avtohtonih pasem. Iz teh razlogov morajo biti, ne glede na to ali bo, ali ne bo Uredba za matice, čiste čebele oz. čebelje družine. Zato so čebelarji tudi dobili panjske liste oz. evidenčne liste - pasemske čistosti, torej zaradi zaščite kranjske čebele. Za to skrbi Selekcijska javna služba, druga priznana organizacija (KIS), ki je dobila za to ekstra dodatnih 10 milijonov, in sicer se iz tega denarja financira tudi nagrade/plačilo dela tistih, ki bodo to opravljali na terenu oz. da se določene ljudi za to usposobi na terenu.

Podala je tudi predhodno predložene pripombe Marka Hrastelja. Izpolnjevanje predpisanega panjskega lista je del rejskega programa in se mora izvajati ne glede na financiranje s strani države oziroma ustrezno popraviti rejski program. Izdelava rejskega programa ne more biti le stvar stroke. Znotraj pasme je potrebno zasledovati cilje, čebelo, kot želijo rejci. Pred popravki rejskega programa bi moral biti ta bolj predstavljen čebelarski javnosti. Določena območja, kjer je pasma še dobro ohranjena, lahko izkoristimo kot rezervate (genska banka). Ta območja so lahko tam, kjer ne prihaja do križanja z ostalimi pasmami.

Selekcija, kot jo vodi KIS sedaj, ne more biti vodilo po kateri se usmerja kvaliteto čebeljega fonda.

Franc Prezelj je razložil kako imajo to urejeno v Avstriji in sicer, da imajo Združenje vzrejevalcev matic.

Za to področje bo predvsem skrbel Marko Hrastelj, ki je edini, ki zelo dobro pozna to področje.

Bara Hieng je še poudarila, da imajo rejske organizacije le začasna dovoljenja.

Sklep št. 8: CČI bo aktivno sodelovala na področju rejskega programa.

6. Fiskalna politika: npr. dohodnina

Ker je ta problematika vezana na status čebelarja, se predhodno dokler ni statusa, ni smiselno pogovarjati o tem.

Sklep št. 9: Zakon o dohodnini se spremeni na podlagi urejenega statusa in ustrezno razdelane problematike.

4. Izvolitev petčlanskega Izvršnega odbora (IO) - vodstva CČI (predsednik, podpredsednik, tajnik in dva člana)

Ugotovljeno je bilo, da je bolje, če ima Izvršni odbor (IO) CČI več članov, saj so tako možne dosti bolj konstruktivne razprave. Tako so se prisotni odločili, da vsi postanejo člani IO CČI, ter še Marko Hrastelj in Dušan Skok, ki sta bila že predhodno določena kot potencialna člana IO CČI.

Sklep: Člani Izvršilnega odbora (IO) CČI so: predsednica: Bara Hieng, podpredsednik: Marko Hrastelj, tajnik: Peter Bohte, ter ostali člani: Dušan Skok, Martin Bajc, Franc Prezelj, Anton Zor, Marjan Papež, Borut Preinfalk, Gregor Mlakar.

Sklep: Izvršilni odbor (IO) CČI je konstituiran.

5. Obravnava in sprejetje programa CČI ter podelitev pooblastil in nalog IO

Že pri tretji točki je bilo dogovorjeno, da bodo osnova za program sprejeti sklepi.

Sklep št. 1: CČI pripravi dopis za ČZS in MKGP v zvezi s statusom čebelarja in se dogovori za sestanek na MKGP.

Sklep št. 2: CČI zaprosi MKGP (SIR) za podatke o stanju na terenu (o prevaževalcih, panjskem sistemu, prevoznih/stacionarnih čebelnjakih, lokacijah).

Sklep št. 3: CČI pripravi predlog za pogovor s pristojnimi državnimi organi za to področje na podlagi pregleda oz. primerjave slovenske zakonodaje z ustrezno obstoječo tovrstno EU zakonodajo.

Sklep št. 4: CČI se aktivno vključi v pripravo Strategije razvoja slovenskega čebelarstva za leta 2005-2010.

Sklep št. 5: CČI se zavzema za uporabo registriranih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za zatiranje varoje.

Sklep št. 6: Predlagamo, da komisija za čebelje paše (pri ČZS) ponovno preuči merila za ustreznost pašnih redov. Zahteve po določanju velikega števila stojišč so same sebi v namen. ČD morajo določiti najmanj toliko stojišč, kot je realno dovozov + 30 % rezerve. Če se pojavi potreba po novem stojišču in se čebelar sam dogovori za lokacijo, mora ČD označiti možne lokacije za dovoz na pašo. Tudi čebelarji, ki imajo interes za prevoz na pašo, se morajo bolj intenzivno vključiti v iskanje ustreznih lokacij.

Sklep št. 7: Poverjenikom za pasišča se napiše dopis v katerem se jih opozori, da je potrebno v okviru upravljanja pasišča poskrbeti tudi za čistočo, da po odvozu kamionov ali kontejnerjev ne ostanejo smeti.

Sklep št. 8: CČI bo aktivno sodelovala na področju rejskega programa.

Sklep št. 9: Zakon o dohodnini se spremeni na podlagi urejenega statusa in ustrezno razdelane problematike.

Pooblastila in naloge si bodo člani CČI podeljevali sproti, odvisno od problematike oz. zadeve, ki jo bo potrebno obravnavati. O vseh zadevah se bodo vedno predhodno posvetovali, saj le interdisciplinarno lahko rešujejo zatečeno stanje v slovenskem čebelarstvu.

Ugotovljeno je bilo, da se je IO CČI ustanovili v pravem času, saj je do septembra čas, da se pripravijo vse ustrezne zadeve za aktivno sodelovanje IO CČI pri kreiranju nove zakonodaje oz. odpravljanja težav v čebelarstvu. Pred pričetkom aktivnega sodelovanja se bo IO CČI ponovno sestal in določil kdo bo pristojen za posamezno področje.

Bara Hieng napiše zapisnik in ga da v pregled vsem ostalim članom IO CČI, da podajo svoje pripombe.

Sklep: CČI pošlje dopis na MKGP in ČZS, da smo se ustanovili, kdo so člani IO CČI in kaj je potrebno narediti oz. spremeniti in kaj prosimo oz. predlagamo.

6. Razno

Pod točko razno so se člani IO CČI seznanili s podporo oz. s članstvom v CČI.




Domžale, 2. 7. 2005 Zapisala: Bara Hieng
Življenje je kot bonboniera: nikoli ne veš, kakšen bonbon boš dobil.
Forrest Gump

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 16318Odgovor bara
Ne Nov 27, 2005 7:58 pm

Čort pozdravljen!
cči
Pozdravljeni!
Kot prvo moram pohvaliti forum slo. čebelarji, kljub temu, da sem nov tukaj. Med branjem le tega sem zasledil tudi prispevke o ustanoviti cči- civilna čebelarska iniciativa. Zanima me predvsem njeno delovanje, kajti o njej sem šele danes prvič slišal?
lp peter
CČI je bila ustanovljena zaradi stanja v našem čebelarstvu, saj so čebelarji predvsem neinformirani in po drugi strani še zavedeni preko revije Slovenski čebelar. Nekaj stvari je obrazložil že zgoraj Boris, zato jih ne bom ponavljala. Gre pa predvsem za to, da je potrebno urediti zadeve v našem čebelarstvu in zaščititi vse čebelarje, predvsem pa manjše čebelarje, katerih je največ in kateri bodo zaradi takšnega delovanja ČZS in MKGP, kot je sedaj, zelo oškodovani.

Si vljudno vabljen, da se nam pridružiš. Spodaj ti prilagam vabilo na naš naslednji sestanek, kjer boš lahko podrobno izvedel vse o našem delovanju. Dobrodošle so vsekakor tudi pobude o težavah s terena, ki jih je potrebno razrešiti in na katere lahko opozorimo.

Lp,
Bara

VABILO



Vljudno vabljeni na sestanek IO CČI (Izvršilnega odbora Civilne Čebelarske Iniciative), ki bo dne 3. 12. 2005 ob 12.00, v Domžalah, na lokaciji Gostilna Repovž, Rotary club Domžale, Kopališka cesta 3.


Dnevni red:

1. Inšpekcijska prijava zoper ČZS in MKGP
2. Uredba 2006
3. Zdravstveno varstvo čebel
4. Razno



Prosim, da svojo udeležbo potrdite na e-mail: bara.hieng@guest.arnes.si











Predsednica IO CČI
Domžale, 3. 11. 2005 mag. Bara Hieng, univ. dipl. inž. agr.
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov