OPRAVILA V AŽ PANJU V NOVEMBRU

Arhivirane teme 2005
BUTTON_TOPIC_LOCKED
Uporabniški avatar
Kočevski med-ved
PrispevkovCOLON 3212
PridruženCOLON Pe Apr 02, 2004 9:18 pm
KrajCOLON KOCEVJE - KOSTEL
CONTACTCOLON

OPRAVILA V AŽ PANJU V NOVEMBRU

OdgovorCOLON # 15999Odgovor Kočevski med-ved
Pe Nov 18, 2005 10:09 pm

Življenje v panju se je umirilo, čebele se komaj še kdaj prikažejo iz panja. Stisnile so se v gručo okoli matice. Kako kapljo medičine ali kak košek cvetnega prahu dobijo le še ob morju. Če je dan topel, se še spreletijo in tako pripravijo na najhladnejše mesece v letu. V tem času se s čistilnega izleta hitro vračajo, kot da bi vedele, da morajo svoje moči varovati za dolge zimske dni in spomladansko delo, ko bo matica zalegla prva jajčeca in ko se bo v panju začelo novo življenje.
Ob lepem vremenu, ki ga čebele izkoristijo za izlet, lahko le še skozi zadnje okence pogledamo v panj. Če na bradi panja opazimo nenavadno beganje čebel, je kakšna družina lahko brezmatična in taka skoraj gotovo ne bo dočakala pomladi. Takšno družino na hitro pridružimo eni izmed močnih družin. Na matično rešetko položimo natrgan časopisni papir, potem pa brezmatično družino preselimo v medišče. Taka družina se po navadi čez noč združi z družino, v katero smo jo preselili. Prav te, združene družine so potem po navadi spomladi najmočnejše. Prazen panj zapremo in ga ob prvi priložnosti očistimo, tako da je pripravljen za novo družino, ki jo bomo oblikovali spomladi.
Lahko se zgodi, da matico izgubi zelo močna družina. Taki družini vzamemo pet satov hrane in jo pomaknemo na eno stran panja, v prazen prostor pa dodamo rezervno družino. To opravimo hitro, seveda ob ugodnem vremenu. Zunaj naj bo vsaj 14–15 ºC.
Nekateri čebelarji že v tem mesecu zapažijo panje. Sam to storim proti koncu decembra, po navadi pred božičem.
Tisti, ki boste panje pažili že zdaj in ki čebele prezimujete v medišču, ne pozabite med prednjo steno panja in matično rešetko vstaviti zagozdo, sicer se lahko zgodi, da matično rešetko po nesreči potisnete do prednje stene, tako da čebele ob izletnih dneh ne morejo izletavati iz panja. Prezimovanje v mediščih je priporočljivo zlasti za čebelarje z manjšim številom panjev v čebelnjaku, ki stoji na prostem v naravi, kjer je pozimi več vlage. Nekaj več dela je le spomladi, ko je treba sate iz medišča premestiti v plodišče.
- Tistim, ki pred zimo ne praznite medišč in imate sate shranjene kar v njem, panje pa pažite s penasto gumo, priporočam, da pustijo zadnja vratca panjev odprta vso zimo in pomlad. Tako se bo panj bolje zračil, krajni sati ne bodo plesnivi, močne družine z zadostno zalogo hrane in brez varoj pa bodo odlično prezimile.
Čebelnjak, orodje in okolico čebelnjaka smo do zdaj že očistili. Okoli čebelnjaka smo obrezali morebitne veje, ki se naslanjajo na streho čebelnjaka, da ne bi pozimi, ko bo na njih sneg, udarjale ob streho čebelnjaka in s tem vznemirjale čebelje družine. Okoli čebelnjaka smo nastavili vabe za miši in rovke, te pa moramo redno pregledovati in jih tudi prazniti, če se vanje ujame kakšen glodavec. V notranjosti Slovenije je november lahko že pravi zimski mesec, ob obali pa čebele še lahko prinesejo kak košek cvetnega prahu in kapljico medičine. V celinskem delu Slovenije, zlasti pa na Kočevskem, so se čebele že stisnile v zimsko gručo.
Iz medišč sem že prejšnji mesec pobral mediščne sate in jih pripravil za novembrsko (zimsko) zatiranje varoe z oksalno kislino. Kako to izvedem, sem opisal v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. O delu z oksalno kislino le to, da izparevanje s sublimatorjem opravim, ko je temperatura vsaj 3–4 ºC. Na podnico postavim lovilce varoe, da pozneje lahko preštejem odpadle varoe.
Po končanem zatiranju varoe z oksalno kislino lahko panje zapažimo, če vremenoslovci napovedujejo, da bo pritisnil pravi zimski mraz.
Ker smo oktobra zaradi morebitnih ropov zožili žrela panjev, jih zdaj povsem odpremo. Ne bojmo se, da bi čebele zeblo. Čebele zdaj potrebujejo svež zrak. Najslabše bo prezimila tista družina, pri kateri bo v panju zatohel in vlažen zrak ali prepih.
Skratka, za uspešno prezimitev čebeljih družin so nujni: zadostna količina primerne hrane, pravilno zračenje, zavetrno, sončno in suho prezimovališče, odmaknjeno od cest, saj gost promet povzroča tresenje tal, na katerem stoji čebelnjak. Če poskrbimo za vse to in če so družine očiščene varoj, bodo brez težav prebile še tako mrzlo in neugodno zimo, saj je zima čas za njihov počitek.
Vlaga v panju:
Zdrava in številčno dovolj močna čebelja družina, ki porabi 1 kg medu, izloči med prezimovanjem tri četrt litra vode, ki se izloča v obliki toplega zraka, nasičenega z vodnimi hlapi. Če smo pri paženju zaprli izhod vodnim hlapom, smo s tem naredili veliko napako, saj bo vlaga povzročila v čebelji družini veliko škodo. Zato moramo ob paženju vedeti, kam bo izhlapelo skoraj osem litrov vode, kolikor jo čez zimo izločijo čebele. Velikokrat je namreč poleg varoe tudi vlaga razlog za odmrtje številnih čebeljih družin. Zato naj bodo čez zimo žrela panjev odprta na stežaj.
Zdaj tudi za čebelarje napoči čas za krajši počitek in oddih. Odpeljimo se v bližnje toplice in se tudi sami naužijmo nekaj brezskrbnih dni. Tako se bomo z novimi močmi lotili novoletnega trženja čebeljih pridelkov, ki smo jih vse leto skrbno zbirali za naše zveste kupce. November, december, januar in februar so meseci, v katerih prodamo največ čebeljih dobrot. Ker smo se udeležili različnih ocenjevanj medu po domovini ali morda celo zunaj meja naše države, lahko zdaj na kozarce nalepimo majhne nalepke, ki bodo kupcem dokazovale kakovost našega medu. Prav lepe so nalepke ČD Semič (za srebrna in zlata odličja), ki že nekaj let organizira mednarodno ocenjevanje medu. Čebelarji se moramo zavedati, da so porabniki iz leta v leto bolj ozaveščeni in da znajo zelo dobro ločiti odlično od dobrega ali manj dobrega.
Sam konec leta navadno potegnem črto pod minulo sezono in si na podlagi izračunov zastavim cilje za prihodnjo. V zadnjih petih letih, odkar načrtneje izvajam zastavljene cilje, sem zadovoljen predvsem z nenehnim povečevanjem količine prodanih čebeljih pridelkov. Poraba oziroma prodaja se v našem čebelarstvu vsako leto poveča za približno 15 %. Za to je brez dvoma potrebna tako velika volja kot želja po vedno novih izdelkih iz čebeljih pridelkov. Tako smo predlani v našem čebelarstvu kupcem ponudili med s sokom rdeče pese, lani v kozarcih zgrajeno satje s sokom rdeče pese, to poletje pa med s sokom rdečega ribeza.
Čebelarji dobro vedo, kako zelo nevarna so najrazličnejša fitofarmacevtska sredstva. Tako lani kot letos smo opazili večjo umrljivost čebel. Zato bi morali sadjarji in čebelarji sesti za skupno mizo in se dogovoriti o uporabi teh sredstev, poleg tega pa bi morali sadjarji dosledno upoštevati navodila o njihovi uporabi. Sadovnjake bi morali škropiti pozno zvečer ali ponoči, ko so čebele v panju, poleg tega pa bi morali o delu s škropivi obvestiti okoliške čebelarje.
Ker je narava vse bolj onesnažena, čebele pa umirajo predvsem na območjih z intenzivnim kmetovanjem, le malokdo razmišlja o širjenju čebelarstva. Pred nekaj dnevi sem izvedel, da je več čebelarjev na Primorskem in okolici Ljubljane našlo prazne panje. Čebele so dobesedno izginile. To seveda ni dobro, saj imamo v Sloveniji dovolj neizrabljenih pašnih virov, na katerih bi lahko povečali pridelek medu. Nenehno se povečuje tudi poraba čebeljih pridelkov, zato za prodajo ni bojazni, še posebej ne po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj je naš med znan kot eden boljših. Tak bo tudi ostal, če bosta naša cilja še naprej ostala kakovost in čistost medu (torej med brez ostankov različnih kemičnih sredstev).

Kuhanje voščin
Verjetno v čebelarstvu ni bolj neprijetnega opravila, kot je kuha voščin. Tudi čebelarjev, ki bi res znali brezhibno kuhati voščine ter tako iz starih satov pridobiti kar največ voska, ni veliko. Za to opravilo moramo imeti predvsem dobro stiskalnico. Priporočam, da čebelarji, ki imajo manj kot 20 panjev, ne kupujejo drage opreme, temveč naj staro satje raje stopijo v sončnem topilniku, saj je to najcenejši način pridobivanja voska. Sicer pa lahko satje tudi izrežejo iz satnikov in ga prodajo ali zamenjajo pri registriranem izdelovalcu satnic oziroma čebelarske opreme.
Nasveti za november
- Če je novembra ugodno vreme in ne zmrzuje, lahko pobarvamo panje ali čebelnjak.

- V domači delavnici popravimo stare panje, zbijmo satnike, v njih napnimo žico, ki naj bo zaradi uporabe kislin iz nerjavečega materiala. V dolgih zimskih večerih bomo imeli veliko časa za izobraževanje, saj je znanje tudi v čebelarstvu temelj napredka. Sposodimo si ali kupimo primerno čebelarsko literaturo in jo predelajmo. S tem bomo obnovili teoretično znanje in v praktično delo iz prejšnje sezone vtkali nova spoznanja o vedno nepredvidljivem življenju čebel.
- Mlajši čebelarji naj se, če je le mogoče, vpišejo v izobraževalne programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) čebelar/čebelarka, ki jih organizira bodisi ČZ Slovenije bodisi regijske zveze. Na ta način si bodo pridobili veliko novega znanja, potrebnega za uspešno čebelarjenje.
- Poskrbimo, da bo med shranjen v suhem, hladnem in temnem prostoru ter v tesno zaprti posodi. Znano je, da se med rad veže z vlago, zato se tudi kvari.
- Sveži cvetni prah hranimo v zamrzovalni skrinji. Če smo ga posušili, ga hranimo v hladnem in suhem prostoru. Posoda naj bo dobro zaprta. Lahko ga vmešamo tudi v med, saj tako ostane užiten in se ne kvari.

Čebelarski rek

Če dobre uspehe z desetimi panji dosežeš, ne misli,
da se s stotimi prav tako dobro odrežeš.
LP
Koèevski med-ved

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov