Slo čebelarji, TV, tisk

Arhivirane teme 2005
BUTTON_TOPIC_LOCKED
Uporabniški avatar
Andrej-Admin
Site Admin
PrispevkovCOLON 780
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 8:27 pm
KrajCOLON Goriška

Slo čebelarji, TV, tisk

OdgovorCOLON # 15834Odgovor Andrej-Admin
Pe Nov 11, 2005 12:55 pm

Te dni me je poklicala gospa Tanja Postružnik TV Slovenija. Povedala je, da so opazili, da na portalih povezujemo strokovnjake in da je to pozitivno in da želijo najprej narediti oddajo o medu.

Predlagal sem, da gre na TV naš Janko, ki je tudi zelo fotogeničen:). Oddaja je dogovorjena ua ponedelje ob 8.10 in bo trajala cca 8 minut na prvem programu.
Drugi teden pa bom o našem skupnem delu obvestil nekaj tisoč podjetij preko klasičnih pisem, tako da gredo akcijo naprej...

Vse pa prosim, da širijo novice o našem delu.

l.p. Andrej

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15910Odgovor divji cebelar
Sr Nov 16, 2005 10:09 am

SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU

Da se bodo čebelarji lažje in hitreje prilagodili novi zakonodaji, pripravlja Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z zunanjimi sodelavci Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu.

Komentar: Ukrep, ki ga gre pozdraviti. Vendar ima malo lepotno napako. Ne more biti osnova za zagotavljanje pridobivanja varne hrane in zamenjava za sistem HACCP, temveč le kot temeljita informacija čebelarjem in za njihovo osveščanje, da si čimprej uredijo svoje čebelarjenje ter prodajo čebeljih pridelkov v skladu z veljavnimi načeli prej navedenega sistema.
______________

Smernice so dokument, na osnovi katerega lahko čebelar izvaja samokontrolo in se ob uradnem nadzoru nanje tudi sklicuje. Smernice same še niso dovolj za zagotavljanje notranjega nadzora, zato bo Čebelarska zveza Slovenije za čebelarje pripravila usposabljanja na to temo, ki jih bo vključila v letni program izobraževanja.

Komentar: Tukaj pa se je avtorica sprla sama s sabo. Dobro preberite prvi in potem drugi stavek in hitro boste ugotovili, da trditev iz prveda stavka takoj v drugem stavku zanika. Kakšen dokument so torej smernice ??? Ob uradnem nadzoru naj bi se torej čebelar skliceval na smernice, vendar le, če bo opravil program izobraževanja v organizaciji ČZS. Hudiča, to pa je nekaj novega. ČZS bo torej presegla pristojnosti nekaterih državnih organov kot so VURS, MKGP, Mininistrstvo za zdravje in še katerega, ki je pristojen za to področje. Bo ČZS dobila koncesijo za izvajanje in pokrivanje tega področja ??? Kakšni so pogoji za pridobitev tovrstne koncesije in kdaj ter kje je bil objavljen uradni razpis ????
_______

Smernice morajo biti uradno potrjene s strani Ministrstva za zdravje. Pri pripravi smernic sodelujejo tudi za to pristojne inšpekcijske službe (Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Veterinarska uprava Republike Slovenije) in ostali zainteresirani, kot so polnilci med, Zveza potrošnikov in čebelarji.

Komentar: Malo več informacij pa bi se nam lahko zaupalo. Na osnovi katere pozitivne zakonodaje ( domače in EU ) je izpeljan ta sklep ????
__________________

Komu so namenjene?

Usmeritev ČZS je, da naj gradivo zajame vse čebelje pridelke in enostavne izdelke iz čebeljih pridelkov, vso proizvodnjo brez ozira na velikost čebelarstev in da naj vključuje tudi prodajo na domu. Predlog pa morajo odobriti za to pristojne službe.

Komentar: To z " vsemi čebeljimi pridelki" pa verjetno le ne bo tako enostavno. In še z vso "proizvodno" za povrh. Torej Medex in čebelar Franček z desetimi panji delata, proizvajata in poslujeta pod enakimi pogoji ?!?!? Je avtorica tukaj mislila resno ali se le malo šali z nami ???? Ker to tako menda le ne bo šlo, se bo avtorica morala spotakniti ob "status", ki se ga tako hudo izogiba. Čebelarje bo potrebno razdeliti po statusih, pridelkih, ki jih ponujajo in načinih ter poteh ponudbe svojih čebeljih prizvodov. Vse bolj se mi dozdeva in bojim se, da je tukaj malim čebelarjem nastavljena past, ki jih bo stisnila in odstranila s tržišča. Mali čebelarji pripravite se. Ko bodo te "smernice"padle in to se bo vsekakor hitro dogodilo, se bodo standardi postavljali na novo in to brez možnosti, da bi vi nanje lahko vplivali. Kot osnova pa se bodo tudi za vas upoštevali najvišji standardi, ker boste skupaj v istem okviru z Medexom, Božnar in nekaj sto velikimi čebelarji. To pomeni vaš konec, ker vaša čebelarstva tega ne bodo mogla ne dosegati in ne finančno pokrivati. Zamislimo se nad tem prej preden bo prepozno.
______________

Notranjega nadzora ni potrebno imeti čebelarjem, ki pridelajo čebelje pridelke samo za lastno uporabo. Priporočljivo pa je, da smernice izvajajo za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih družinskih članov.

Komentar: S tem se pa seveda moramo strinjati!
________________

URADNI NADZOR
Nova zakonodaja, ki temelji na produktni odgovornosti nosilca dejavnosti stopi v veljavo s 1. 1. 2006. Vsak nosilec dejavnosti bo moral uvesti notranji nadzor, vendar je za začetek uvajanja zunanjega nadzora po ustnih informacijah, ki smo jih predstavniki ČZS dobili na Zdravstvenem inšpektoratu RS, predvideno prehodno obdobje; izvajal se bo tako imenovani »mehki prehod«. V prehodnem obdobju naj bi inšpektorji na nepravilnosti samo opozorili.

Komentar: Katera nova zakonodaja ??? Predpis, zakon in določilo !!!!! Tako splošno sklicevanje ne pove ničesar. Ustne informacije se širijo lahko le pri šanku. Pri tako pomembni zadevi kot je usoda slovenskega čebelarstva medsebojni prijateljski klepeti nimajo teže in ne strokovne in ne pravne veljave. In kaj pomeni mehki prehod ??? Kakšno bo to prehodno obdobje ??? Kateri predpis ga uvaja in s kakšnimi omejitvami ??? Kako dolgo bo trajal te "mehki prehod" in pred čim so čebelarji ter od koga zaščiteni pred morebitnimi inšpekcijskimi intervencijami ??? Pa ne gre le za inšpekcijske intervencije, intervencija lahko čebelarja doleti tudi s strani organizacij za varstvo potrošnikov in potrošnikov samih. Kaj bo torej v tem "mehkem obdobju" dovoljeno in kaj ne bo ????? Kje je mogoče to prebrati ??? Kdo bo v morebitnem sodnem sporu čebelarju nudil strokovno in pravno pomoč, ko bo dokazoval, da je posloval v skladu s temi smernocami ??? In kdo prevzel odgovornost ????
_____________
Andreja Kandolf
Svetovalka-specialistka-za zagotavljanje varne hrane pri ČSS
_________________
Peter Dajnko, 1831: ČELE SO MOJE BOGASTVO INO VESELJE !

Uporabniški avatar
bara
PrispevkovCOLON 1169
PridruženCOLON Ne Apr 17, 2005 7:01 pm
KrajCOLON Domľale
CONTACTCOLON

OdgovorCOLON # 15933Odgovor bara
Sr Nov 16, 2005 8:24 pm

SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU

Da se bodo čebelarji lažje in hitreje prilagodili novi zakonodaji, pripravlja Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z zunanjimi sodelavci Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu.

Komentar: Ukrep, ki ga gre pozdraviti. Vendar ima malo lepotno napako. Ne more biti osnova za zagotavljanje pridobivanja varne hrane in zamenjava za sistem HACCP, temveč le kot temeljita informacija čebelarjem in za njihovo osveščanje, da si čimprej uredijo svoje čebelarjenje ter prodajo čebeljih pridelkov v skladu z veljavnimi načeli prej navedenega sistema.

Vsak nosilec živilske dejavnosti je dolžan poznati zakonodajo, drugače nima v dejavnosti kaj početi!!!
______________

Smernice so dokument, na osnovi katerega lahko čebelar izvaja samokontrolo in se ob uradnem nadzoru nanje tudi sklicuje. Smernice same še niso dovolj za zagotavljanje notranjega nadzora, zato bo Čebelarska zveza Slovenije za čebelarje pripravila usposabljanja na to temo, ki jih bo vključila v letni program izobraževanja.

Komentar: Tukaj pa se je avtorica sprla sama s sabo. Dobro preberite prvi in potem drugi stavek in hitro boste ugotovili, da trditev iz prveda stavka takoj v drugem stavku zanika. Kakšen dokument so torej smernice ??? Ob uradnem nadzoru naj bi se torej čebelar skliceval na smernice, vendar le, če bo opravil program izobraževanja v organizaciji ČZS. Hudiča, to pa je nekaj novega. ČZS bo torej presegla pristojnosti nekaterih državnih organov kot so VURS, MKGP, Mininistrstvo za zdravje in še katerega, ki je pristojen za to področje. Bo ČZS dobila koncesijo za izvajanje in pokrivanje tega področja ??? Kakšni so pogoji za pridobitev tovrstne koncesije in kdaj ter kje je bil objavljen uradni razpis ????
_______

Divji ni koncesije, je pa res kontradiktorno, to pa ni niti tako velik problem, ker je večji ta, da je povrhu še narobe. - Čebelar, kot nosilec živilske dejavnosti, pa bo sankcioniran.

Smernice morajo biti uradno potrjene s strani Ministrstva za zdravje. Pri pripravi smernic sodelujejo tudi za to pristojne inšpekcijske službe (Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Veterinarska uprava Republike Slovenije) in ostali zainteresirani, kot so polnilci med, Zveza potrošnikov in čebelarji.

Komentar: Malo več informacij pa bi se nam lahko zaupalo. Na osnovi katere pozitivne zakonodaje ( domače in EU ) je izpeljan ta sklep ???? Nobene!!! Pa tle ne gre skupaj z ostalo obstoječo veljavno SI zakonodajo.__________________

Komu so namenjene? Na to so pozabili!!!

Usmeritev ČZS je, da naj gradivo zajame vse čebelje pridelke in enostavne izdelke iz čebeljih pridelkov, vso proizvodnjo brez ozira na velikost čebelarstev in da naj vključuje tudi prodajo na domu. Predlog pa morajo odobriti za to pristojne službe.

Komentar: To z " vsemi čebeljimi pridelki" pa verjetno le ne bo tako enostavno. In še z vso "proizvodno" za povrh. Torej Medex in čebelar Franček z desetimi panji delata, proizvajata in poslujeta pod enakimi pogoji ?!?!? Je avtorica tukaj mislila resno ali se le malo šali z nami ????

Nekateri ne razumejo, da so te zadeve lahko malo bolj komplicirane.

Ker to tako menda le ne bo šlo, se bo avtorica morala spotakniti ob "status", ki se ga tako hudo izogiba. Čebelarje bo potrebno razdeliti po statusih, pridelkih, ki jih ponujajo in načinih ter poteh ponudbe svojih čebeljih prizvodov. Vse bolj se mi dozdeva in bojim se, da je tukaj malim čebelarjem nastavljena past, ki jih bo stisnila in odstranila s tržišča. Mali čebelarji pripravite se. Ko bodo te "smernice"padle in to se bo vsekakor hitro dogodilo, se bodo standardi postavljali na novo in to brez možnosti, da bi vi nanje lahko vplivali. Kot osnova pa se bodo tudi za vas upoštevali najvišji standardi, ker boste skupaj v istem okviru z Medexom, Božnar in nekaj sto velikimi čebelarji. To pomeni vaš konec, ker vaša čebelarstva tega ne bodo mogla ne dosegati in ne finančno pokrivati. Zamislimo se nad tem prej preden bo prepozno.

Divji, na to smo že opozarjali - to je tisto, kar smo pošiljali na MKGP, ker so zadeve povezane, pa ureditev tega področja na nacionalni ravni manjka…
______________

Notranjega nadzora ni potrebno imeti čebelarjem, ki pridelajo čebelje pridelke samo za lastno uporabo. Priporočljivo pa je, da smernice izvajajo za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih družinskih članov.

Komentar: S tem se pa seveda moramo strinjati! Samo še malo bolj je treba razdelati, ker vseeno ni to tako enostavno in so tudi opcije.________________

URADNI NADZOR
Nova zakonodaja, ki temelji na produktni odgovornosti nosilca dejavnosti stopi v veljavo s 1. 1. 2006. Vsak nosilec dejavnosti bo moral uvesti notranji nadzor, vendar je za začetek uvajanja zunanjega nadzora po ustnih informacijah, ki smo jih predstavniki ČZS dobili na Zdravstvenem inšpektoratu RS, predvideno prehodno obdobje; izvajal se bo tako imenovani »mehki prehod«. V prehodnem obdobju naj bi inšpektorji na nepravilnosti samo opozorili.

Komentar: Katera nova zakonodaja ??? Predpis, zakon in določilo !!!!! Divji, to ti pošljem, vendar to kar imajo oni v mislih ne velja za živila živalskega izvora. Tole komentiranje "znanja" ČZS je naporno, ker se stalno vrtimo v krogu oz. je ista točka. ČZS gre z glavo skozi zid. Tako splošno sklicevanje ne pove ničesar. Ustne informacije se širijo lahko le pri šanku. Pa ne le to, od kje si nekdo upa prevzeti odgovornost nase za takšno zavajanje. Če bi bila zadeva resna, bi imeli pisni odgovor. Vprašanje pa je, če so sploh pravilno vprašali. Ker, če ne poznaš zadeve sprašuješ neumnosti in potem verjetno dobiš tudi neumne odgovore. Pri tako pomembni zadevi kot je usoda slovenskega čebelarstva medsebojni prijateljski klepeti nimajo teže in ne strokovne in ne pravne veljave. In kaj pomeni mehki prehod ??? Kakšno bo to prehodno obdobje ??? Kateri predpis ga uvaja in s kakšnimi omejitvami ??? Kako dolgo bo trajal te "mehki prehod" in pred čim so čebelarji ter od koga zaščiteni pred morebitnimi inšpekcijskimi intervencijami ??? Pa ne gre le za inšpekcijske intervencije, intervencija lahko čebelarja doleti tudi s strani organizacij za varstvo potrošnikov in potrošnikov samih. Kaj bo torej v tem "mehkem obdobju" dovoljeno in kaj ne bo ????? Kje je mogoče to prebrati ??? Kdo bo v morebitnem sodnem ali upravnem sporu čebelarju nudil strokovno in pravno pomoč, ko bo dokazoval, da je posloval v skladu s temi smernocami ??? In kdo prevzel odgovornost ????

Divji, žal ni mogoče nikjer prebrati in 1.1.2006 vse mora biti in se vse tudi izvaja. To razvidno tudi iz naše zakonodaje - ZVMS (kjer bo tudi država poskrbela za izobraževanje o boleznih in ne ČZS) in Vladne uredbe, ki je še v sprejemu za področje MZ.
___________Andreja Kandolf
Svetovalka-specialistka-za zagotavljanje varne hrane pri ČSS
Nobena tema ni tako trda, da je sveèa ne bi mogla razsvetliti.

www.varna-hrana.si/

Uporabniški avatar
sashy
PrispevkovCOLON 34
PridruženCOLON Sr Nov 16, 2005 11:29 am

OdgovorCOLON # 15934Odgovor sashy
Sr Nov 16, 2005 8:31 pm

Baby, smo redkobesedni?

Uporabniški avatar
sashy
PrispevkovCOLON 34
PridruženCOLON Sr Nov 16, 2005 11:29 am

OdgovorCOLON # 15935Odgovor sashy
Sr Nov 16, 2005 8:39 pm

Divji čebelar!

Res da svoji ljubici brskam po računalniku, ampak:

Peter Bohte
Ragovska ulica 23
8000 Novo mesto
TEL:
GSM: 041/531452
E-mail: peterbo@volja.net





Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Novo mesto, 4. 7. 2005
Dunajska 58
1000 Ljubljana




Zadeva: Ustanovitev Civilne čebelarske iniciative (CČI) in status čebelarja



Spoštovani!

Obveščamo vas, da je bila 25. 6. 2005 ustanovljena Civilna čebelarska iniciativa (CČI) ter konstituiran njen izvršilni odbor (IO). Člani IO CČI so: predsednica: Bara Hieng, podpredsednik: Marko Hrastelj, tajnik: Peter Bohte, ter ostali člani: Dušan Skok, Martin Bajc, Franc Prezelj, Anton Zor, Marjan Papež, Borut Preinfalk in Gregor Mlakar.

Pobudo za ustanovitev CČI je podala skupina slovenskih čebelarjev združenih na čebelarskem forumu in drugih, ker želijo o svoji čebelarski usodi soodločati in se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev nakopičenih težav in problemov, ki tarejo veliko večino slovenskih čebelarjev. Ugotovljeno je, da je v slovenskem čebelarstvu popolnoma zatečeno stanje. Poleg navedenega je botrovalo ustanovitvi CČI tudi to, da naši posamezni člani, ki so želeli pridobiti pojasnila s strani MKGP, niso dobili ustreznih odgovorov na vprašanja, ali pa jih sploh niso dobili.

Na ustanovitvenem sestanku smo sprejeli sklep, da CČI pripravi dopis za ČZS in MKGP v zvezi s statusom čebelarja in se dogovori za sestanek na MKGP.

Temeljni problem je namreč, da čebelarstvo v Sloveniji še vedno ni priznana primarna dejavnost kot osnovna kmetijska dejavnost. Ugotovljeno je, da je v Sloveniji, po določenih raznih predpisih, več oblik statusov in, da se je za izpeljavo te naloge potrebno prioritetno usesti za isto mizo z vsemi pristojnimi osebami iz posameznih strokovnih služb MKGP in ugotoviti, kateri statusi/dejavnosti s področja čebelarstva so opredeljeni/e v posameznih predpisih, ter se o tem dokončno pogovoriti z namenom, da se izbere na podlagi konsenza najprimernejša rešitev, to je, da dobi čebelarstvo status osnovne kmetijske dejavnosti. Pri tem pa bo potrebno status opredeliti glede na velikost čebelarstev/ na število panjev (tako razmejiti: domačo porabo, naturalno potrošnjo, javno potrošnjo).

Ko bo imelo slovensko čebelarstvo podlago v ustrezni zakonodaji, kot osnovna kmetijska dejavnost, bodo torej izpolnjeni pogoji, saj bodo čebelarji tako dobili ustrezen status, na podlagi katerega bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in živila proizvedena na njihovi osnovi, kar sedaj ni možno, z izjemo oblike kot dopolnilne dejavnosti, ki jim omogoča prodajo tovrstnih živil končnemu potrošniku, bodisi na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd.

Pregled različnih statusov, na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, ki jih je IO CČI že razdelal:

1. Temeljni problem je, da v večini primerov čebelarji v Sloveniji nimajo »nobenega« (ustreznega) osnovnega statusa, kar pomeni, da npr. niso ne fizične, ne pravne osebe in zaradi tega sploh ne smejo dajati med oziroma ostale čebelje pridelke v promet, saj je po Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/2004 in 43/2005) prodajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet (2. člen) oziroma je za označevanje predpakiranih živil po določbah citiranega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila iz 7. točke 7. člena citiranega pravilnika, kar pomeni, da je formalno za določeno živilo v tem primeru npr. med, ki ga je dala v promet, produktno odgovorna. Npr. tudi, glede na navedeno oziroma v skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000 in 42/2002) ne more dati zato čebelar tudi, npr. v notifikacijo pristojnemu, to je Ministrstvu za zdravje, čebeljih pridelkov, kot sta cvetni prah in propolis ali bodisi druge čebelje pridelke ali izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov t.i. apiproizvodi. V zvezi z notifikacijo lahko namreč dajo pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov (t.i. apiproizvodi), vlogo na to ministrstvo, po ustrezni zdravstveni zakonodaji samo fizične ali pravne osebe, kar pa večina čebelarjev ni. V notifikacijo pa zato, ker v Sloveniji ni nacionalne zakonodaje, ki bi opredeljevala minimalno kakovost določenih vrst ali kategorij živil, in sicer čebeljih pridelkov ali živil proizvedenih na njihovi osnovi. Nacionalni predpis namreč ureja samo kategorijo žganih pijač, kamor uvrščamo žgane pijače kot sta: medeno žganje in medeni liker. Čebelarji lahko dajo tudi, za svoje potrebe za ugotovitev skladnosti le-teh z ustreznimi predpisi, svoje čebelje pridelke ali izdelke iz čebeljih pridelkov na analizo v uradni laboratorij (v za to področje imenovan laboratorij), kar pomeni, da mu analizno poročilo koristi za ta namen, kot produktno primarno odgovornemu nosilcu, ki proizvaja in daje v promet ta živila, vendar pa se, takoj, ko govorimo o uradnem nadzoru tovrstnih pridelkov/živil, na podlagi navedenega, po drugi strani postavi vprašanje, kako lahko pristojni inšpekcijski organ opravi uradni nadzor, saj nima večina čebelarjev, ki dajejo v promet ta živila končnemu potrošniku v javni potrošnji, sedaj nobenega statusa, torej niso ne fizične, ne pravne osebe.
Poleg tega so še EU Uredbe, ki se nanašajo na varno hrano, na higieno živil, in nadzor (št. 178/2002, 882/2004, 852/2004, 853/2004 in 854/2004), ki zahtevajo od DČ, da uredi statuse primarnih operaterjev v primarni kmetijski dejavnosti, kamor spada tudi čebelarstvo. »Temeljna Uredba EU št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane« v 3. členu opredeljuje pojem "food business operator" means the natural or legal persons responsible for ensuring that the requirements of food law are met within the food business under their control. To torej pomeni, da mora biti nosilec kmetijske ali živilske dejavnosti (oz. v našem primeru čebelar) fizična ali pravna oseba v tem kontekstu. Uredba EU št. 852/2004 pa v 1. točki 1. čl. določa sledeče: "This regulation lays down general rules for food business operators on the hygiene of fudstuffs, taking particular account on the following principles:…"
V 2. točki 1. čl. pa je opredeljeno: "This Regulation shall not apply to:
(a) primary production for private domestic use;
(b) the domestic preparation, handling or storage of food for private domestic consumption;
(c) the direct supply, by the producer, of small quantities of primary products to the final consumer or to local retail esteblishments directly supplying the final consumer;
(d) colection centres and tanneries which fall within the definition of food business only because they handle raw material for the production of gelatine and collagen."

To pomeni, da se v točkah (a) in (b) ta uredba ne uporablja za primarno kmetijsko dejavnost/pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za zasebno domačo rabo ali za domačo pripravo, ravnanje z živili ali shranjevanje živil za zasebno domačo porabo.

3. točka 1. člena zgoraj citirane uredbe v točki (c) opredeljuje sledeče: "Member states shall establish, under national law, rules govering the activities referred to in paragraph 2(c). Such national rules shall ensure of the objectives of this regulation".

Torej mora na podlagi navedenega v zgoraj citiranih EU Uredbah št. 178/2002 in 852/2004 R Slovenija kot DČ z nacionalnim predpisom predpisati ustrezen status slovenskim čebelarjem, da bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz njih, končnemu potrošniku v javni potrošnji ter zato razmejiti (npr. na podlagi št. panjev oz. "small quantities of primary products") do kje se na podlagi 3. točke 1. člena EU Uredbe št. 852/2004 to obravnava kot naturalna potrošnja oziroma je to javna potrošnja.

2. Tudi slovenska Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/2001) čebelarjem določa samo »status« na podlagi katerega lahko prodaja čebelar svoje čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov končnemu potrošniku, samo na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd., kar pomeni, da je to status v okviru te dejavnosti, za kar mora čebelar izpolnjevati v tej uredbi vse predpisane pogoje.

Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora NA KMETIJI za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Uradni list RS, št. 117/04) pa je veterinarski podzakonski predpis, ki daje sicer čebelarju nek status, ki pa se nanaša na status/dejavnost, ki ga/jo opredeljuje 20. člen zgoraj citiranega pravilnika. Ta člen namreč tudi določa, da nosilec te dejavnosti lahko prodaja med končnemu potrošniku na LASTNI KMETIJI, na tržnicah, javnih prireditvah, ki jih odobri pristojni organ (to pomeni, da za vsako javno prireditev stranka zaprosi za ustrezno dovoljenje!), kako pa se potem razume, v tem kontekstu, kaj je tržnica? Ali je to tržnica, ki deluje v skladu z ustrezno RS zakonodajo kot tržnica npr. Ljubljanska tržnica, kjer se redno prodajajo večje količine predpakiranega medu ali je to tržnica, ki deluje oziroma je odprta namensko v okviru javne prireditve in se za prodajo na taki tržnici mora za prodajo medu dobiti poprejšnje dovoljenje pristojnega organa. Zapisano je tako, da se določilo v zvezi s tržnico točno ne razume. /Določilo, ki pa opredeljuje prodajo končnemu potrošniku v istem ali sosednjem kraju v R Sloveniji pa je razumljivo.
19. člen citiranega pravilnika pa ureja minimalne pogoje ter omejitev proizvodnje na/do 150 panjev. To je torej le en veterinarski predpis, ki ureja en segment dejavnosti/status oziroma prodajo, in sicer JE TO proizvodnja in predelava NA KMETIJI za neposredno PRODAJO končnemu potrošniku. Zato je potrebno ob tem dodatno opozoriti na dejstvo, da pa je za prodajo/promet predpakiranega medu ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, potrebno obvezno upoštevati vsa določila /pojme Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št.50/2005 in 43/2005). 6. člen citiranega pravilnika predpisuje odgovornost za označevanje, in sicer, da je po določbah tega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila/v tem primeru predpakiranega medu/ iz 7. točke 7. člena tega pravilnika, in sicer: njeno IME IN NASLOV (fizična oseba) ali FIRMO IN SEDEŽ (pravna oseba) proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov ali sedež v Skupnosti. Torej, če čebelar želi prodajati predpakiran med ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, mora po preje navedenih določbah izpolnjevati to zahtevo, biti mora torej registriran, po ustrezni SI tovrstni zakonodaji, ali kot fizična ali kot pravna oseba. Problem je tudi, da do 150 čebeljih družin/panjev ne more biti naturalna potrošnja (glej opredelitve teh opcij v preje navedeni ustrezni EU zakonodaji), saj gre pri tem za velike količine proizvedenega medu (postaviti nov spodnji kriterij, npr. kriterij /št. panjev, ki služijo kot podlaga tudi npr. pri priglasitvi čebelarja za pridobitev državne pomoči), ter da v tem primeru, glede na zahteve preje citiranega veterinarskega pravilnika za to dejavnost, ni zagotovila glede higiene, poleg tega pa to področje ureja nacionalni predpis, ki »ni« v skladu z ustrezno EU zakonodajo.

3. Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004) v 3. členu, točki 23 tudi opredeljuje nek status in sicer, da je imetnik živali pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali (Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o ohranjanju narave.) ali za njih skrbi. Ter v 40. točki istega člena opredeljuje, da je rejec živali fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali in je praviloma njihov lastnik. - sem sodijo tudi čebele.
- 17. člen, 1. točka Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004), ki opredeljuje objekte za rejo, definira, da ima lahko kmetijsko gospodarstvo za rejo zlasti naslednje objekte:
– hleve, lope, staje, molzišča;
– čebelnjake;
– bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
– gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
– skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
– strojne lope;
– druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

Na podlagi navedenega vas torej prosimo, da nam, kakor tudi predstavnikom ČZS, omogočite sestanek z vsemi pristojnimi na tem področju in tako s skupnimi močmi najdemo najbolj optimalno obliko statusa čebelarja.



Lep pozdrav,

Peter Bohte Mag. Bara Hieng, univ. dipl. inž. agr.
Tajnik IO CČI Predsednica IO CČI



V vednost:
 ČZS

Uporabniški avatar
sashy
PrispevkovCOLON 34
PridruženCOLON Sr Nov 16, 2005 11:29 am

OdgovorCOLON # 15936Odgovor sashy
Sr Nov 16, 2005 8:45 pm

Bara Hieng
Krakovska 10 B
1230 Domžale
TEL: 01/7211118
GSM: 051/381550
E-mail: bara.hieng@guest.arnes.si





Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Domžale, 25. 8. 2005
Dunajska 58
1000 Ljubljana




Zadeva: Ustanovitev Civilne čebelarske iniciative (CČI) in status čebelarja - urgenca



Spoštovani!

Dne, 4. 7. 2005 smo vam poslali dopis z naslednjo vsebino:

"Obveščamo vas, da je bila 25. 6. 2005 ustanovljena Civilna čebelarska iniciativa (CČI) ter konstituiran njen izvršilni odbor (IO). Člani IO CČI so: predsednica: Bara Hieng, podpredsednik: Marko Hrastelj, tajnik: Peter Bohte, ter ostali člani: Dušan Skok, Martin Bajc, Franc Prezelj, Anton Zor, Marjan Papež, Borut Preinfalk in Gregor Mlakar.

Pobudo za ustanovitev CČI je podala skupina slovenskih čebelarjev združenih na čebelarskem forumu in drugih, ker želijo o svoji čebelarski usodi soodločati in se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev nakopičenih težav in problemov, ki tarejo veliko večino slovenskih čebelarjev. Ugotovljeno je, da je v slovenskem čebelarstvu popolnoma zatečeno stanje. Poleg navedenega je botrovalo ustanovitvi CČI tudi to, da naši posamezni člani, ki so želeli pridobiti pojasnila s strani MKGP, niso dobili ustreznih odgovorov na vprašanja, ali pa jih sploh niso dobili.

Na ustanovitvenem sestanku smo sprejeli sklep, da CČI pripravi dopis za ČZS in MKGP v zvezi s statusom čebelarja in se dogovori za sestanek na MKGP.

Temeljni problem je namreč, da čebelarstvo v Sloveniji še vedno ni priznana primarna kmetijska dejavnost kot osnovna kmetijska dejavnost. Ugotovljeno je, da je v Sloveniji, po določenih raznih predpisih, več oblik statusov in, da se je za izpeljavo te naloge potrebno prioritetno usesti za isto mizo z vsemi pristojnimi osebami iz posameznih strokovnih služb MKGP in ugotoviti, kateri statusi/dejavnosti s področja čebelarstva so opredeljeni/e v posameznih predpisih, ter se o tem dokončno pogovoriti z namenom, da se izbere na podlagi konsenza najprimernejša rešitev, to je, da dobi čebelarstvo status osnovne kmetijske dejavnosti. Pri tem pa bo potrebno status opredeliti glede na velikost čebelarstev/ na število panjev (tako razmejiti: domačo porabo, naturalno potrošnjo, javno potrošnjo).

Ko bo imelo slovensko čebelarstvo podlago v ustrezni zakonodaji, kot osnovna kmetijska dejavnost, bodo torej izpolnjeni pogoji, saj bodo čebelarji tako dobili ustrezen status, na podlagi katerega bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in živila proizvedena na njihovi osnovi, kar sedaj ni možno, z izjemo oblike kot dopolnilne dejavnosti, ki jim omogoča prodajo tovrstnih živil končnemu potrošniku, bodisi na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd.

Pregled različnih statusov, na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, ki jih je IO CČI že razdelal:

1. Temeljni problem je, da v večini primerov čebelarji v Sloveniji nimajo »nobenega« (ustreznega) osnovnega statusa, kar pomeni, da npr. niso ne fizične, ne pravne osebe in zaradi tega sploh ne smejo dajati med oziroma ostale čebelje pridelke v promet, saj je po Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/2004 in 43/2005) prodajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet (2. člen) oziroma je za označevanje predpakiranih živil po določbah citiranega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila iz 7. točke 7. člena citiranega pravilnika, kar pomeni, da je formalno za določeno živilo v tem primeru npr. med, ki ga je dala v promet, produktno odgovorna. Npr. tudi, glede na navedeno oziroma v skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000 in 42/2002) ne more dati zato čebelar tudi, npr. v notifikacijo pristojnemu vladnemu resorju, to je Ministrstvu za zdravje, čebeljih pridelkov, kot sta cvetni prah in propolis ali bodisi druge čebelje pridelke ali izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov t.i. apiproizvodi. V zvezi z notifikacijo lahko namreč dajo pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov (t.i. apiproizvodi), vlogo na to ministrstvo, po ustrezni zdravstveni zakonodaji, samo fizične ali pravne osebe, kar pa večina čebelarjev ni. V notifikacijo pa zato, ker v Sloveniji ni nacionalne zakonodaje, ki bi opredeljevala minimalno kakovost določenih vrst ali kategorij živil, in sicer čebeljih pridelkov ali živil proizvedenih na njihovi osnovi. Nacionalni predpis namreč ureja samo kategorijo žganih pijač, kamor uvrščamo žgane pijače kot sta: medeno žganje in medeni liker. Čebelarji lahko dajo tudi, za svoje potrebe za ugotovitev skladnosti le-teh z ustreznimi predpisi, svoje čebelje pridelke ali izdelke iz čebeljih pridelkov na analizo v uradni laboratorij (v za to področje imenovan laboratorij), kar pomeni, da mu analizno poročilo koristi za ta namen, kot produktno primarno odgovornemu nosilcu, ki proizvaja in daje v promet ta živila, vendar pa se, takoj, ko govorimo o uradnem nadzoru tovrstnih pridelkov/živil, na podlagi navedenega, po drugi strani postavi vprašanje, kako lahko pristojni inšpekcijski organ opravi uradni nadzor, saj nima večina čebelarjev, ki dajejo v promet ta živila končnemu potrošniku v javni potrošnji, sedaj nobenega statusa, torej niso ne fizične, ne pravne osebe.
Poleg tega so še EU Uredbe, ki se nanašajo na varno hrano, na higieno živil, in nadzor (št. 178/2002, 882/2004, 852/2004, 853/2004 in 854/2004), ki zahtevajo od DČ, da uredi statuse primarnih operaterjev v primarni kmetijski dejavnosti, kamor spada tudi čebelarstvo. »Temeljna Uredba EU št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane« v 3. členu opredeljuje pojem "food business operator - means the natural or legal persons responsible for ensuring that the requirements of food law are met within the food business under their control«. To torej pomeni, da mora biti nosilec kmetijske ali živilske dejavnosti (oz. v našem primeru čebelar) fizična ali pravna oseba v tem kontekstu. Uredba EU št. 852/2004 pa v 1. točki 1. čl. določa sledeče: "This regulation lays down general rules for food business operators on the hygiene of fudstuffs, taking particular account on the following principles:…"
V 2. točki 1. čl. pa je opredeljeno: "This Regulation shall not apply to:
(a) primary production for private domestic use;
(b) the domestic preparation, handling or storage of food for private domestic consumption;
(c) the direct supply, by the producer, of small quantities of primary products to the final consumer or to local retail esteblishments directly supplying the final consumer;
(d) colection centres and tanneries which fall within the definition of food business only because they handle raw material for the production of gelatine and collagen."

To pomeni, da se v točkah (a) in (b) ta uredba ne uporablja za primarno kmetijsko dejavnost/pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za zasebno domačo uporabo ali za domačo pripravo, ravnanje z živili ali shranjevanje živil za zasebno domačo porabo.

3. točka 1. člena zgoraj citirane uredbe v točki (c) opredeljuje sledeče: "Member states shall establish, under national law, rules govering the activities referred to in paragraph 2(c). Such national rules shall ensure of the objectives of this regulation".

Torej mora na podlagi navedenega v zgoraj citiranih EU Uredbah št. 178/2002 in 852/2004 R Slovenija kot DČ z nacionalnim predpisom predpisati ustrezen status slovenskim čebelarjem, da bodo lahko dajali v promet čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz njih, končnemu potrošniku v javni potrošnji ter zato razmejiti (npr. na podlagi št. panjev oz. "small quantities of primary products") do kje se na podlagi 3. točke 1. člena EU Uredbe št. 852/2004 to obravnava kot naturalna potrošnja oziroma je to javna potrošnja.

2. Tudi slovenska Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/2001) čebelarjem določa samo »status« na podlagi katerega lahko prodaja čebelar svoje čebelje pridelke in izdelke proizvedene iz čebeljih pridelkov končnemu potrošniku, samo na domu/kmetiji, javnih prireditvah itd., kar pomeni, da je to status v okviru te dejavnosti, za kar mora čebelar izpolnjevati v tej uredbi vse predpisane pogoje.

Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora NA KMETIJI za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Uradni list RS, št. 117/04) pa je veterinarski podzakonski predpis, ki daje sicer čebelarju nek status, ki pa se nanaša na status/dejavnost, ki ga/jo opredeljuje 20. člen zgoraj citiranega pravilnika. Ta člen namreč tudi določa, da nosilec te dejavnosti lahko prodaja med končnemu potrošniku na LASTNI KMETIJI, na tržnicah, javnih prireditvah, ki jih odobri pristojni organ (to pomeni, da za vsako javno prireditev stranka zaprosi za ustrezno dovoljenje!) Kako pa se potem, v tem kontekstu, razume kaj je tržnica? Ali je to tržnica, ki deluje v skladu z ustrezno RS zakonodajo kot tržnica npr. Ljubljanska tržnica, kjer se redno prodajajo večje količine predpakiranega medu ali je to tržnica, ki deluje oziroma je odprta namensko v okviru javne prireditve in se za prodajo na taki tržnici mora za prodajo medu dobiti poprejšnje dovoljenje pristojnega organa. Zapisano je tako, da se določilo v zvezi s tržnico točno ne razume. Določilo, ki pa opredeljuje prodajo končnemu potrošniku v istem ali sosednjem kraju v R Sloveniji pa je razumljivo.
19. člen citiranega pravilnika pa ureja minimalne pogoje ter omejitev proizvodnje na/do 150 panjev. To je torej le en veterinarski predpis, ki ureja en segment dejavnosti/status oziroma prodajo, in sicer JE TO proizvodnja in predelava NA KMETIJI za neposredno PRODAJO končnemu potrošniku. Zato je potrebno ob tem dodatno opozoriti na dejstvo, da pa je za prodajo/promet predpakiranega medu ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, potrebno obvezno upoštevati vsa določila /pojme Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št.50/2005 in 43/2005). 6. člen citiranega pravilnika predpisuje odgovornost za označevanje, in sicer, da je po določbah tega pravilnika odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila/v tem primeru predpakiranega medu iz 7. točke 7. člena tega pravilnika, in sicer: njeno IME IN NASLOV (fizična oseba) ali FIRMO IN SEDEŽ (pravna oseba) proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov ali sedež v Skupnosti. Torej, če čebelar želi prodajati predpakiran med ZA JAVNO POTROŠNJO KONČNEMU POTROŠNIKU, mora po preje navedenih določbah izpolnjevati to zahtevo, biti mora torej registriran, po ustrezni SI tovrstni zakonodaji, ali kot fizična ali kot pravna oseba. Problem je tudi, da do 150 čebeljih družin/panjev ne more biti naturalna potrošnja (glej opredelitve teh opcij v preje navedeni ustrezni EU zakonodaji), saj gre pri tem za velike količine proizvedenega medu (postaviti nov spodnji kriterij, npr. kriterij /št. panjev, ki služijo kot podlaga tudi npr. pri priglasitvi čebelarja za pridobitev državne pomoči), ter da v tem primeru, glede na zahteve preje citiranega veterinarskega pravilnika za to dejavnost, ni zagotovila glede higiene, poleg tega pa to področje ureja nacionalni predpis, ki »ni« v skladu z ustrezno EU zakonodajo.

3. Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004) v 3. členu, točki 23 tudi opredeljuje nek status in sicer, da je imetnik živali pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali (Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o ohranjanju narave.) ali za njih skrbi. Ter v 40. točki istega člena opredeljuje, da je rejec živali fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali in je praviloma njihov lastnik. - sem sodijo tudi čebele.
- 17. člen, 1. točka Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002, 110/2002, 8/2003 in 45/2004), ki opredeljuje objekte za rejo, definira, da ima lahko kmetijsko gospodarstvo za rejo zlasti naslednje objekte:
– hleve, lope, staje, molzišča;
– čebelnjake;
– bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
– gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
– skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
– strojne lope;
– druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo.

Na podlagi navedenega vas torej prosimo, da nam, kakor tudi predstavnikom ČZS, omogočite, čimprej je to mogoče, skupen sestanek z vsemi vašimi pristojnimi strokovnimi službami in organi v sestavi MKGP na tem področju ter tako s skupnimi močmi najdemo najbolj optimalno in ustrezno obliko statusa čebelarja. Znano nam je namreč tudi, da MKGP pripravlja spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o kmetijstvu, kakor tudi določene druge zakone in podzakonske predpise, zato bi bil skupni sestanek toliko bolj potreben."

Glede na to, da do danes nismo prejeli nobenega pisnega odgovora, vas prosimo za pisni odgovor v čimkrajšem možnem času.


Lep pozdrav,

mag. Bara Hieng, univ. dipl. inž. agr.
Predsednica IO CČI

Do sestanka nikoli ni prišlo. Baby pravi, da je ČZS basala neke kvazi nastavke v ZOK, ki so brez osnove, vendar različni statusi do danes še niso bili razdelani, vsaj ne na takšen način, kot bi morali biti. Bojim se, da zna biti to, da ni statusa in kot pravi Bara "siva ekonomija" izredno velik problem in zna res zelo ogroziti vse male čebelarje, ki pa jih je po Barinih besedah ogromno oz. večina.

Uporabniški avatar
sashy
PrispevkovCOLON 34
PridruženCOLON Sr Nov 16, 2005 11:29 am

OdgovorCOLON # 15937Odgovor sashy
Sr Nov 16, 2005 8:49 pm

Divji, s 1.1.2006 moraš biti namreč tudi fizična ali pravna oseba, da sploh lahko ravnaš/rokuješ s čebeljimi pridelki.

s.p., d.n.o., d.o.o.? Kaj bodo izbrali čebelarji? Očitno se je ČZS zelo potrudila za čebelarje.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15938Odgovor divji cebelar
Sr Nov 16, 2005 11:54 pm

sashy napisal/-aCOLONDivji, s 1.1.2006 moraš biti namreč tudi fizična ali pravna oseba, da sploh lahko ravnaš/rokuješ s čebeljimi pridelki.

s.p., d.n.o., d.o.o.? Kaj bodo izbrali čebelarji? Očitno se je ČZS zelo potrudila za čebelarje.
Kaj ste sedaj vsi postali bedekovi kloni ali kaj ??? Ne ga lomit. Že zaradi resnosti in strokovnega samospoštovanja priporočam vsaj malo umirjenosti in treznega preudarka preden kaj zapišemo.

divji cebelar
PrispevkovCOLON 2668
PridruženCOLON Ne Apr 04, 2004 7:40 am

OdgovorCOLON # 15941Odgovor divji cebelar
Če Nov 17, 2005 9:41 am

Sashy !
Poznaš ta članek ?? Preberi na spletni strani "drugi dom". Zanimivo, verjemi.
________________
Novi primitivizem
November 15th, 2005

Razvpiti Mičo Mrkaić je v intervjuju za Direkt ponovno napadel kulturo oz. bolje rečeno državno subvencioniranje kulture. Nič novega, nič presenetljivega, smo se že skoraj navadili, a vseeno izpostavljam, ker po mojem mnenju pove veliko o širini in dometu “reformatorjev” oz. “libertarcev”. Najmanj to, da so a) tipični fahidioti b) da se spoznajo na vse in nič.

A bi res radi živeli brez Cankarjevega doma, SNG, Moderne galerije, Filharmonije, Kinoteke, slovenske knjige (razen kuharskih bukev)…?

Uporabniški avatar
Boris1
PrispevkovCOLON 128
PridruženCOLON To Jun 14, 2005 11:46 am
KrajCOLON Godešič

OdgovorCOLON # 15961Odgovor Boris1
Pe Nov 18, 2005 12:01 am

SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU

Da se bodo čebelarji lažje in hitreje prilagodili novi zakonodaji, pripravlja Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z zunanjimi sodelavci Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu.

Glede na to, kako je čebelarjem pomagala ČZS pri izdelavi pravilnih označb za čebelje pridelke, ne verjamem, da bodo te smernice v kakšno pomoč, prej za delanje škode čebelarjem.

Smernice so dokument, na osnovi katerega lahko čebelar izvaja samokontrolo in se ob uradnem nadzoru nanje tudi sklicuje. Smernice same še niso dovolj za zagotavljanje notranjega nadzora, zato bo Čebelarska zveza Slovenije za čebelarje pripravila usposabljanja na to temo, ki jih bo vključila v letni program izobraževanja.

Smernice so neobvezne in jih čebelarji ne potrebujejo. O smernicah izobraževati nima smisla. Čebelarji morajo poznati vso obstoječo veljavno zakonodajo s področja higiene živil.


Smernice morajo biti uradno potrjene s strani Ministrstva za zdravje. Pri pripravi smernic sodelujejo tudi za to pristojne inšpekcijske službe (Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Veterinarska uprava Republike Slovenije) in ostali zainteresirani, kot so polnilci med, Zveza potrošnikov in čebelarji.

Kaj delajo inšpekcije sploh zraven. Inšpekcije morajo vršiti nadzor. Smernic sploh ne potrebujemo, med drugim pa tudi ni zanje pristojno Ministrstvo za zdravje. Očitno veljaki ČZS probavajo in probavajo in upajo, da jih bo kar kdo pri nas malo potrdil. Gre pa pri teh smernicah za nenamensko porabo EU in državnih sredstev.

Usmeritev ČZS je, da naj gradivo zajame vse čebelje pridelke in enostavne izdelke iz čebeljih pridelkov, vso proizvodnjo brez ozira na velikost čebelarstev in da naj vključuje tudi prodajo na domu. Predlog pa morajo odobriti za to pristojne službe.

Če bi kdaj prebrali zakonodajo, ne bi pisali takšnih neumnosti. Vse se namreč prilagaja velikosti obrata.

Notranjega nadzora ni potrebno imeti čebelarjem, ki pridelajo čebelje pridelke samo za lastno uporabo. Priporočljivo pa je, da smernice izvajajo za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih družinskih članov.


Naturalca ste pozabili, pa ti naj preberejo zakonodajo, smernic pa prav gotovo ne potrebujejo.


URADNI NADZOR
Nova zakonodaja, ki temelji na produktni odgovornosti nosilca dejavnosti stopi v veljavo s 1. 1. 2006. Vsak nosilec dejavnosti bo moral uvesti notranji nadzor, vendar je za začetek uvajanja zunanjega nadzora po ustnih informacijah, ki smo jih predstavniki ČZS dobili na Zdravstvenem inšpektoratu RS, predvideno prehodno obdobje; izvajal se bo tako imenovani »mehki prehod«. V prehodnem obdobju naj bi inšpektorji na nepravilnosti samo opozorili.

Higienski paket je stopil v veljavo 20. dan po objavi v evropskem uradnem listu, uredba o varni hrani, pa velja že od leta 2002, tako da odkrivate toplo vodo._____________
Andreja Kandolf
Svetovalka-specialistka-za zagotavljanje varne hrane pri ČSS
_________________
Sashy, glede na to, da ti je tamala očitno včeraj oprala možgane, sem namreč slišal včeraj kako se je drla nate, ..., le zakaj? Sicer ni važno, saj sta bila zjutraj oba cool, delovala zadovoljno.
Življenje je kot bonboniera: nikoli ne veš, kakšen bonbon boš dobil.
Forrest Gump

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov