Opravila april

arhivirane teme 2004
BUTTON_TOPIC_LOCKED
Fizikalec
PrispevkovCOLON 6493
PridruženCOLON To Feb 03, 2004 9:35 pm

Opravila april

OdgovorCOLON # 17Odgovor Fizikalec
Pe Apr 02, 2004 6:10 pm

April je mesec, ko dnevi postajajo daljši, sonce je močnejše, zacveti sadno drevje in tudi – kar je najpomembnejše – divja češnja. To je zelo močna razvojna paša, ob ugodnem vremenu pa čebele lahko napolnijo tudi medišča. Sam sem to po desetih letih čebelarjenja prvič doživel lani. Vreme je aprila zelo muhasto, saj ob cvetenju divje češnje vreme po navadi dobesedno zataji. Konec tega meseca bo zacvetela tudi oljna ogrščica, ki je že bolj stabilen vir medičine. Pri nas v Prekmurju je setev te poljščine v zadnjih dveh do treh letih precej razširjeno in upajmo, da bo tako tudi ostalo. Bojim se le, da semena te poljščine ne bi obdelovali s kakšnim sredstvom, ki je lahko nevarno za čebele.

Delo pri čebelah
Ta mesec je treba družinam nameniti več pozornosti, če pa smo pri prvem kontrolnem pregledu prejšnji mesec opravili vse, bomo imeli zdaj manj dela. Vsi tisti, ki prezimujejo samo v plodiščih, bodo morali nastaviti medišča, saj bo v nasprotnem čebelam zmanjkovalo prostora. Medišča nastavimo šele takrat, ko ima družina vsaj šest satov zalege (za 9- in 10- satni AŽ-panj) in podseda celotno plodišče. Če razširimo sicer prešibko družino, jo zavremo pri njenem nadaljnjem razvoju in naredimo več škode kot koristi. Usodno napako naredimo, če zamudimo ugoden trenutek, kajti družine bodo prešle v rojilno razpoloženje, tega pa ne bo več mogoče preprečiti. Opravila prilagajajte geografskemu območju, na katerem čebelarite, saj so pašne in vremenske razmere sila različne. Sam čebele prezimujem v obeh etažah AŽ- panja, tudi v 12-satarjih zato so čebele glede na moč že same zapolnile medišča. Zdaj si naredimo tudi nekakšen načrt, katere paše, kje in ob katerem času pričakujemo ter ali bomo čebele prevažali. Temu primerno razvijajmo družine. Za vse čebelarje, ki nameravajo svoje čebele prepeljati na ogrščico, je torej prednostna naloga čim bolj razviti družine. Zdaj moramo opraviti prvi pravi pregled družin in urediti gnezdo. Izberimo lep in sončen dan, najbolje bo, če je napoved vremena vsaj za tri dni vnaprej dobra. Če smo marca ob kontrolnem pregledu označili družine (podpovprečna, povprečna ali nadpovprečna), bomo zdaj imeli dober pregled nad vsem, delo pa bo potekalo občutno hitreje. Pripravimo si dve kozici, kajti zdaj bomo družine tudi izenačevali; na drugo kozico bomo dali presežek zalege, satnice pa bomo sproti dodajali v gradnjo. Ker ima vsak svoj način glede tega, koliko satnic hkrati vstavi v plodišče oziroma medišče, bom opisal, kako sam oskrbujem družine. Ob pregledu poiščemo matice in jih označimo, če niso označene. Zdaj je matico laže najti, ker v panjih še ni toliko čebel. Označeno matico je pozneje laže opaziti in jo spremljati. Če npr. izroji, bomo zelo hitro ugotovili, iz katerega panja je roj. Kako označiti matico? Najboljša je seveda opalitna ploščica, ki jo prilepimo s posebnim lepilom. Ves pribor dobimo v trgovinah s čebelarskimi pripomočki. Paziti moramo, da matic ne poškodujemo, če nismo vajeni tega dela. Pri nas matice označujemo v roki, obstajajo pa tudi posebni tulci, v katerih matico nežno pritisnemo ob mrežico. Sam sem matice že večkrat označeval in čebele jih zaradi tega doslej še nikoli niso ubile. Barvanje s kakšnim acetonskim lakom pa je lahko nevarnejše, predvsem ker ima ta lak močan vonj. Opalitna ploščica zdrži toliko časa, kot je v panju matica, barvanje z lakom pa je treba po nekaj mesecih ponoviti. Večkrat me kdo vpraša, kakšno barve so oznake za določeno leto. V tem primeru se ravnamo po barvi naslovnice revije Slovenski čebelar, saj je ta vedno tudi barva oznake matic v tistem letu.

Ocenimo kakovost zalege, mirnost čebel na satju in morebitno povečano agresivnost. Podatke o tem si zapisujmo, saj nam bodo v pomoč pri odbiri matičarjev. Ob paši na češnji čebele zelo lepo zgradijo satje, ker pa donosi niso tako veliki, ga čebele ne polnijo z medičino. Matica take sate takoj zaleže in pogled na tak sat je potrditev, da smo delali pravilno. Moje družine zgradijo povprečno po šest satnic, od tega najmanj štiri med cvetenjem češnje oziroma aprila, odvisno od vremenskih razmer. Torej obnavljajmo satje, kadar nam je vreme naklonjeno. Že neštetokrat je bilo poudarjeno, da brez mladega satja ni več mogoče uspešno čebelariti. Veliko čebelarjev misli, da čebele prinesejo manj medu, če jim damo satnice v graditev. Čebele za proizvodnjo voska resda potrebujejo med, vendar graditev satja zelo spodbuja vnos medičine. Če je paša dobra, sploh ne bomo opazili negativnega, ampak le pozitiven učinek – kolikor več bodo gradile, toliko več medičine bodo prinesle.
Najprej se lotimo nadpovprečne družine; če je to le mogoče, delajmo brez rokavic, saj je občutek ob prijemu je precej boljši. Ovira je tudi zaščitna mreža, a če smo bolj občutljivi na pike, je seveda mreža obvezen del opreme. Sam ob pregledih ne uporabljam niti zaščitne mreže niti rokavic. Najprej čebele nežno pokadimo skozi mrežo plodiščnega okenca, potem pa nežno in brez ropotanja odpremo okence. Vsako nepotrebno vznemirjenje namreč izzove povečano agresivnost čebel. Satje premikajmo počasi. Ker je v panju že več čebel kot prejšnji mesec, moramo ravnati pazljivo. Vzamemo drugi sat z desne ali leve in ga postavimo na kozico, preostale sate temeljito pregledamo, ocenimo stanje družine ter odvzamemo dva sata pokrite zalege. Ta dva sata temeljito pregledamo, da po pomoti ne odvzamemo matice, če je ne iščemo. Gnezdo strnemo in na vsako stran dodamo satnico ter vrnemo sat, ki smo ga odvzeli kot prvega. En sat pokrite zalege premestimo v medišče, drugega pa pustimo na kozici. Postopek ponovimo pri še eni nadpovprečno močni družini; tako dobimo dva sata zalege presežka, tako da ju bomo lahko dodali podpovprečno razviti družini. Izberimo podpovprečno družino, jo temeljito preglejmo in ugotovimo kakovost matice. Če je zalega strnjena, je težava skoraj vedno v tem, da je družina zablokirana z medom, saj je prešibka, da bi ga porabila. Odvzamemo en tak sat in ga shranimo v omaro, da ga bomo pozneje uporabili za narejence. Ob rob gnezda dodajmo samo eno satnico, sata z zalego pa postavimo v medišče. Pri povprečni družini premestimo dva sata pokrite zalege v medišče in dodamo dve satnici.

Če delamo tako na celotnem stojišču, pridobimo zelo veliko. O uporabnosti postopka se lahko prepričate tako, da pri polovici družin uporabljate to metodo, preostale pa oskrbujete tako, kot ste jih doslej. S tem postopkom preprečimo, da bi v nadpovprečnih družinah zavladalo rojilno razpoloženje. Druga prednost je, da nam medu iz močnih družin med pašo ni treba premeščati k slabšim. Čez 5–10 dni, odvisno od vremena, znova dodajmo satnice, vendar družin zdaj ne izenačujmo več. Po drugem posegu na novo zgrajene satnice, po navadi so že zaležene, premestimo v sredino, ob rob gnezda pa dodamo novo satnico ali dve, odvisno od naše ocene sposobnosti družine in števila satov, ki jih lahko premestimo v medišče, ter od pašnih razmer.
Pri nas v Prekmurju družine preidejo v rojilno razpoloženje že okoli 20. aprila. Če nismo dovolj pozorni in ne ukrepamo pravočasno, bomo v težavah. Ko družina preide v rojilno razpoloženje, jo je zelo težko oziroma nemogoče ukrotiti. Satnice vstavljajte tako, da vzdolžna izžlebljena letvica gleda navzdol.
In kaj s tem pridobimo? Brez dvoma zelo veliko. Kot vemo, začnejo čebele graditi zgoraj, torej bodo prazen prostor med satnikom in satnico izdelale takoj.

Sat bo od letvice do letvice lepo izdelan, zato bo veliko bolj trden tako pri prevozu kot pri točenju. Možnost, da bi se tako izdelan sat razsul, je tako rekoč nična. Pri tem tudi ni treba, da bi bila zgornja letvica debelejša ( 2 cm), kot to počnejo nekateri, da dobijo v celoti izdelan sat. Metoda ne bo uporabna pri panjih, ki imajo vdelane smukalnike za cvetni prah. Tudi sam imam osem takih panjev. Čebele bodo normalno zgradile satnico, vendar bodo spodaj zgrizle prehode. Smukalnik je dvignjen do železnih nosilnih letev in čebele imajo manj prostora za gibanje, zato si ga pač naredijo.
Zdaj je tudi čas, da dodamo gradilnike, zlasti če uporabljamo klasične. Sam pri večini panjev uporabljam vratne gradilnike. Najprej zaradi pogleda, kajti brez odpiranja okenc vidim, ali čebele gradijo, ali je sat zaležen, ali ga je treba izrezati. Poleg tega je z zamenjavo okenc dostop dosti hitrejši, čebelam pa povečamo prostor, če zamenjamo pitalnik z okencem. Tudi pitalnik zasukamo in čebelam omogočimo »divjo« graditev še v medišču. Sam pitalnike premestim v mediščno okence, mrežast gradilnik pa v plodiščno. Gradilnik je tudi kazalec medenja. Če je vnos medičine velik, ga matica ne zaleže, ampak ga čebele napolnijo z medičino. Zelo različna je tudi gradnja, saj nekatere družine ne zgradijo trotovskih celic. Gradilnik nam tudi kaže, kolikšna je napadenost z varoo, čeprav varoj še nikoli doslej nisem opazil pred junijem. Gradilnik s pokrito trotovino izrežemo in jo pretopimo, saj bomo tako uničili morebitne varoe. Nepokrite trotovske zalege ni priporočljivo izrezovati, prav tako tudi ni priporočljivo odkrivanje pokrite trotovine. S tem namreč iz panja ne odstranimo morebitnih varoj, ampak ostanejo v reprodukcijski verigi.

Kaj moramo ta mesec še postoriti?
Očistimo, razkužimo in pripravimo 5- in 7-satne prašilčke, če smo družine iz takih ali drugačnih razlogov prodali ali dodali k gospodarnim.
Nekateri bomo čebele ta mesec prepeljali na oljno ogrščico, poskrbimo za vsa potrebna dovoljenja. Pokličimo območnega veterinarja, da pred prevozom pregleda družine in nam izda spričevalo. Pri prevozu čebel mora čebelar ravnati zelo previdno. Velikokrat so čebelarji doživeli razočaranje, ker so se najmočnejše družine zadušile. Vzrok zadušitve je povišana temperatura v panju, zaradi katere se čebele nabijejo na mrežo in s tem zaprejo še tisto malo zraka, ki bi ga lahko dobile. Ko začne po čebelah teči med, je konec, saj vemo, da čebela v medu umre. Tovorna vozila, predelana za prevoz čebel, so gotovo najidealnejši način prevažanja, saj odpade natovarjanje in raztovarjanje panjev. Tudi zračenje je v takih vozilih precej bolje urejeno, kajti vmesni prostor je širok. Čas, ko so čebele zaprte, je minimalen, seveda če vse potrebno pripravimo že dan pred odhodom. Sam dan ali dva pred odhodom iz panjev odstranim ves pažni material in ga zložim v prostoru za točenje. Hkrati preverim, ali so vse prečne zapore dovolj privite in ali so vsa okenca pravilno nameščena, ter odprem prezračevalne lopute. Vse predmete moramo pritrditi, in to tako kozice za pregledovanje kot vso preostalo opremo. Vsak spreten prevažalec ima te stvari urejene rutinsko, za začetnika pa bi bilo dobro, če bi si vse to najprej dobro ogledal. Panje znotraj pritrdimo med seboj, tehtnico spustimo, če imamo vgradno, da tehtalni panj naleže, in jo razbremenimo. Odstranimo tudi naletne deske, da čebele ne bodo posedale na njih. Aprila sicer družine še ne posedajo toliko na bradah panjev, pozneje pa utegne biti to velik problem. Družine pokadimo, ko je še dan, da se malce razbežijo in »umaknejo« v panje. Zelo priročno, če poženemo motor, saj bodo čebele zaradi rahlih vibracij lepo počasi same zlezle v panje. Panje zapirajmo počasi, da ne mečkamo čebel, kruto »mesarjenje« pa tudi ni odlika čebelarja. Če je le mogoče, vozimo ponoči, izogibajmo pa se vožnje zjutraj, kajti če bi bilo z vozilom kaj narobe, ne bi imeli časa za morebitno popravilo. Ko prispemo na želeno mesto, postavimo vozilo vodoravno, kolikor je to le mogoče. Obvezno snamemo kable z akumulatorjev, saj so naša vozila stara, morebiten kratki stik pa lahko zaneti požar. Ko vse postorimo, naj vozilo približno 15–30 minut miruje, šele potem pa odpremo panje. Čebele se bodo lepo umirile in se ne bodo razletele v temo

BUTTON_TOPIC_LOCKED

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov