POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

Janez Vajkard Valvasor o čebelarstvu na Kranjskem

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
Povhec



Pridružen/-a: Tor Jul 2012 13:01
Prispevkov: 7
Janez Vajkard Valvasor o čebelarstvu na Kranjskem

Ena od mnogih zanimivost, ki jo lahko najdete v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske je tudi kratek opis čebelarstva na Kranjskem. Stvar je res zanimiva, ker si lahko preberemo kako približno je zadeva takrat potekala;



XXXVII. VSAKOVRSTNA GOLAZEN IN GOMAZEN


V DEŽELI VIDIŠ RAZLIČNE muhe in mušice. Med njimi imajo prednost čebele ... Silno veliko jih je; obogaté marsikaterega poštenega gospodarja, če ga hoče Bog blagosloviti z njimi. In ker bi morda marsikdo prav rad bral, kako gojé na Kranjskem te pridelovalke voska in medu, kako jih vzdržujejo in kako jih rabijo, hočem o tem nekoliko poročati.

Tu, v tej deželi, imajo posebne hišice za čebele, kamor spomladi, navadno na cvetno nedeljo, postavijo panje in jim odmaše luknje. Ko nato poleti čebele rojé, vzamejo železno ali bakreno ponev, bijejo po njej s paličko in žvižgajo; čebele se na drevesu ali grmu združijo v okroglo kepo. Tedaj vzamejo štirioglato iz desák zbito skrinjo ali pa štor, ki ga je gnitje lesa izvodilo. Skrinjo malce z medom namažejo, zabijejo pokrov in tudi tega zgoraj pri luknjici nekoliko z medom prevlečejo. Nato privežejo skrinjo ali panj na drevo, tako da pride luknjica prav k čebelam in se jih skoraj dotika. Čebele zlezejo potem same od sebe skozi luknjico v panj, ki ga nato postavijo v čebelnjak k drugim panjem.

Često roji panj dvakrat, trikrat, da, celo štirikrat, zakaj čebele imajo v enem poletju trikrat ali štirikrat mlade, a prvi kakor drugi novi panj dá spet mladiče, tako da dobijo iz enega panja šest ali celo sedem novih, tu in tam pa komaj enega ali nobenega. Jeseni po svetem Mihelu vzamejo med. Dveletne ali triletne panje pa odpró in zmečkajo med in čebele.

Prav tako ravnajo z novimi panji, vendar pustijo mlade povečini cele, če so lahki; če pa so težki, prežagajo zgoraj pokrov v dva dela in napravijo pri luknjici in pri pokrovu dim iz starih cunj ali platnenih krp, da se vse čebele stisnejo v zadnji del panja. Nato dvignejo pol pokrova, izrežejo čisti med, pusté pa v zadnjem delu toliko, da imajo čebele hrano za čez zimo. Nato pokrov zapró in denejo panj na prostor, ki ni prehladen. Najbolje jih obvarujejo mraza, če jih spravijo — kakor se po navadi zgodi — na podstrešje. Na pómlad jih spet denejo ven v čebelnjak. Če pa so tedaj, spomladi, nekateri panji težki, jih navadno odpró, kakor je zgoraj popisano, vzamejo med in pusté le prav malo notri.

Medu se veliko pošilja v tuje dežele: v Solnograd ga gre vsako leto mnogo tisoč stotov. Kako bogato se na Kranjskem cedi in pretaka med, lahko sklepaš iz njegove nizke cene, zakaj tu stane funt medu 2 krajcarja ali pa še manj. Vendar pa porabi Kranjska sama veliko medu za kuhanje medice; pozimi imajo medico skoraj v vseh velikih vaseh in jo pijejo zaradi njene dobrote in sladkosti zelo radi.

Kuhajo jo pa tukaj na drug način kakor slaščičarji na Nemškem. Kmetje jo tu delajo takole: Najprej nalijejo v lesen sod ali kad tople vode in denejo vanjo med; oboje gnetejo in mešajo tako dolgo, da se med stopi. Nato precedé medeno vodo skozi sito. Iz ostankov na situ narede vosek tako, da jih dado v kotel in polijejo z vodo; to zavró, dobro premešajo in denejo nato v vrečo in brž v stiskalnico. Pri stiskanju izteče tako vosek kakor voda. Ko se vreča shladi, vlijejo vanjo vrele vode in jo spet denejo v stiskalnico. To ponavljajo, dokler vsega voska ne iztisnejo. V posodi, v katero so ujeli vodo in vosek, se čez nekaj časa začne vosek vrh vodé strjevati. Z rokami ga oblikujejo v velike krogle in jih spravijo. Takega voska gre veliko v Italijo, zlasti v Benetke.

Iz zgoraj opisane medene vode pa pripravljajo medico takole: Najprej jo je treba s čisto mladim, istega dne znesenim jajcem zmeriti in preizkusiti, če ni preveč ali premalo medu v njej. To gre tako: Jajce spusté v ono tekočino; če plava in če moli malo nad površino, pomeni, da je preveč medu; zato dolijejo vode. če pa se jajce potopi na dno, je potrebno še medu in ga je treba dodati, če je prava mešanica, tedaj plava jajce kaka dva prsta ali dva palca pod vodo in s tem naznanja, da ima voda pravo mero; iz tega se dobi dobra medica, če pa plava jajce štiri prste pod vodo, bo medica zelo šibka in prav nič sladka. Ako se drži jajce na površini, tako da moli nad njo v velikosti groša, se pričakuje najboljši požirek medice. Jajce pa mora biti čisto mlado, sicer bo preizkušnja varljiva in popolnoma napačna.

Tako preizkušena medena voda se prelije v bakrene kotle in dobro prekuha; ves čas mora vreti, toda treba je kakor pri varjenju piva dolivati, da ne prekipi. Pod kotlom kurijo le s češnjevim lesom, ki ga kmet močno upošteva, misleč, da medica ne bi bila dobra, če bi uporabljal drugačen les. Ko se je v kotlu vse prekuhalo in ostalo le za štiri prste vsebine, se prelije, dá nekoliko ohladiti in precedi skozi platnen prt, da postane lepo svetlo, čisto in prozorno; nato spravijo medico v sode. Nekateri odlože precejanje dotlej, da medica zavre in vzkipi, večina pa opravi to prej. Sode dadó v toplo sobo k peči. V nekaj dneh začne vsebina sama od sebe delovati, vreti in čistiti se. Medtem je treba vedno dolivati, da je sod vedno poln in da lahko izločuje nesnago. Ko nehajo izločevati, se spravijo sodi v klet. Tedaj lahko uživaš dobro, ljubko sladko pijačo, ki je na jeziku prijetno rezna, čeprav ni drugega kot voda in med brez kvasa in brez hmelja. Medica ima lepo in čisto zlato barvo in se drži vse leto, če je dobro kuhana. V moči ji nobeno vino ni enako, zato tudi brž odpravi pivce ter jih dobro okajene pošlje domov ...

Najdejo pa se včasih slabi, dobička željni kmetje, ki dodajo, kadar kuhajo medico, neki plevel (Kranjci mu pravijo ljuljka); od tega postanejo pivci tako divji in besni, kakor da so pili najmočnejšo medico, čeprav je najslabša in najšibkejša ...

Kmečka medica je mnogo prijetnejša pijača kakor slaščičarjeva, ki ima okus po dišavah ter je bolj podobna zdravilu kakor namizni pijači. Tudi v Ljubljani izdelujejo slaščičarji medico z dišavami, vendar je malo iztočijo, ker pijejo ljudje rajši kmečko ali kranjsko medico kakor tako imenovano nemško. Very Happy

 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Jul 17, 2012 6:44 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group