POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

2010 in leto 1900 Anton ŽNIDERŠIČ zapis

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
2010 in leto 1900 Anton ŽNIDERŠIČ zapis

Ob izdaji nove knjige, MOJ PANJ pred 100 leti in danes, naj zapišem in objavim tale zapis avtorja antona ŽNIDERŠIČ-a.
Izid knjige pozdravljam, saj v njej najdemo veliko pomembnih podatkov. Pisati knjigo o tem avtorju je sila težko dejanje, kar se takoj vidi že ob hitrem vpogledu na celoto zasnove knjige.. Bilo je potrebno napisati, da se ne pozabi, kako je snoval Žnideršič. Iz samega teksta in knjige se tudi vidi, da je bil avtor pred čebelarjenjem podjetnik s komercialno izobrazbo.

Zapis iz leta 1900 je dopolnilo k tej knjigi, uživajte pri branju in primerjajte z današnjim časom. Tekst si skopirajte in vstavite v knjgo. Po 110 letih je lažje tehtati.
------------------------------------------------------------------------------

Spisal Anton Žnideršič.1900.

Zadnji čas, ko se je pri nas na gospodarskem polju le malo pričelo gibati, videli smo, kako bogata zakladov je naša domovina.
Videli smo, koliko gospodarskih strok bi se tu in tam dalo upeljati z najboljšimi uspehi; koliko zaslužka bi se pridobilo, če bi se naše zastarano in zanemarjeno gospodarstvo kmalo in hotelo urediti naprednim načinom.
Kmetijstvo, trgovina, industrija uspevala bi v naših deželah, če bi tu le ljudje bili, ki bi si malo razširili svoje obzorje, ki bi se za napredovanje drugih narodov zanimati hoteli.
Za napredno delo je našemu narodu v prvi vrsti potrebna izobrazba. Z dobro strokovno in komercielno izobrazbo prišla bo tudi podjetnost. Z veseljem opazujemo tedaj, da se naš narod drami tudi na gospodarskem polju; na tem polju, ki ga lahko znatno povzdigne v svoji veljavi, ki mu odvzame kletstvo večnega tlačanstva.
Govoriti hočemo danes na tem mestu o gospodarski
stroki, katera je izmed vseh morda najbolj zanemarjena, za katero se pri nas prav po mačehovsko skrbi.
Ta gospodarska stroka imenuje se „Čebelarstvo".
No „Čebelarstvo"! Tistih par raztrganih čebelnjakov po deželi in tistih par kron, ki jih kmet dobi na leto, vender ni vredno, da bi se čebelarstvo za važno stroko smatralo.
Žalibog, da se pri nas na ta način označuje naše čebelarstvo. Slovenci bili smo nekdaj v čebelarstvu učitelju drugim narodom.
Gorenjskega moža, Janšo po imenu, pridobila je cesarica Marija Terezija, da je pod njegovim vodstvom osnovala prvo čebelarsko šolo na Dunaju, njega pa imenovala cesarskim učiteljem. Janša bil je priprost mož, vender veščak v svoji stroki, kot so bili one čase sploh slovenski čebelarji. Najboljši dokaz njegove zmožnosti je ta, da je pred kratkim izšel nov natis knjige, katero je spisal — oziroma narekoval Janša. Kakor smo pa zaostali prav za prav nazadovali smo pa zlasti v čebelarstvu.
Kako stopinjo so dosegli drugi narodi, to je znano onemu, ki le malo pogleda v razvoj naprednega čebelarstva.
Na Nemškem, na Francozkem in v Ameriki cvetejo društva, ki imajo nad tisoče udov, a tudi v Avstriji obstoje
nemška društva, ki so se pouspela na visoko stopinjo.
V nemškem jeziku izhaja 29, v francozkem 15, v Ameriki 13 čebelarskih časopisov, ne vštevši one države in narode, ki jih imajo pod tem številom. To je neovrgljiv dokaz, da znajo ceniti drugi narodi to prevažno panogo kmetijstva. A ne le kmetijstvo je ono, ki se bavi s čebelarstvom. Zanj zanimajo se najvišje osebe. Čebelarje najdemo v vseh slojih ljudstva. Aristokrati, veleposestniki, uradniki, profesorji, duhovni, učitelji, obrtniki, rokodelci itd. vsi najdejo v čebelarstvu deloma duševnega, deloma zabave, največ pa dobička.
Razven vseh teh pa obstoje neštevilna podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem panjev, orodja, steklene posode itd. in katera delajo v velikanskem obsegu.
Če povemo le, da je neka firma v Vaclu na Nemškem
samo za izdelovanje slamnatih blazinic, ki se rabijo za prezimovanje čebel, v eni zimi porabila nad 300 meterskih stotov slame, dali smo dobro sliko v obzirnost takih podjetij.
če pa še omenimo, da obstoje večje tovarne, ki izdelujejo iz medu različne izdelke kot je vino, liker, slaščice, čokolada itd., da delujejo različne zadruge in akcijske družbe, katere se bavijo s prodajo in eksportom medu, povedali smo dovolj, da smo označili važni pomen čebelarstva.
To delo in ta promet provzročujejo pa čebelarji, ki delajo le na pridelovanje medu.
Pri nas pa imamo odprto in deloma vpeljano širšo pot dovesti čebelarstvo do važnejše gospodarske veljave.
Naša dežela ima čebelo, ki slovi po celem svetu.
Kranjsko čebelo pozna vsak količkaj izobražen čabelar vsaktere narodnosti in ve, da ima ta neprecenljive lastnosti, pred vsemi drugimi pasmami. Zaradi tega ni čuda, da, akoravno je naše čebelarstvo tako zanemarjeno, so bivališča naših čebel najprimitivnejša, to je: posnetek votle veje, se vender naša čebela v teh igračah uže več desetletij po dobrih cenah na vse strani eksportira.
Organizovati slovensko čebelarstvo, učiti čebelarje
naprednega čebelarenja, to delo vzelo si je društvo, ki se je pred tremi leti ustanovilo za svojo nalogo.
Z ustanovitvijo društva poskušalo se je že nekaterikrat vzdigniti slovensko čebelarstvo, a dosedaj je vsakokrat spodletelo.
Vsakokrat bila so nezadostna denarna sredstva vzrok razpadu društva. Tudi sedanje društvo bori se z enakimi težkočami od dne svojega obstanka. Doletela ga je namreč nesreča, da mu je prvo leto poneveril blagajnik celo blagajniško imetje.
Slovenska čebelarska društva, ki bi morala z ozirom na neprecenljivost pasme naše čebele, stati nad vsemi drugimi, so pri nas pravi otroci nesreče. Ne le, da se nikjer nič ne stori vzdigniti domače čebelarstvo, se v tem prizadevanju niti onih ne podpira, katerim je procvit domačega čebelarstva na srcu.
Porabiti hočemo tedaj danes ta prostor, da opozorimo merodajne faktorje na važnost te gospodarske stroke, in da jih storimo odgovorne, če se tudi sedanje društvo radi slabih gmotnih razmer razdere, a s tem tudi kmalu čebelarstvo h koncu pride.
Društvo potrebuje dobre denarne podpore.
Potrebno ni drugo, nego o priličnem času na pristojnih mestih svoj glas povzdigniti, da se društvo malo boljše kot z drobtinicami podpira. Povemo odkrito, da imamo v mislih slavni deželni odbor in slavno deželno vlado, katera naj store dolžnost, ki sta ga dolžna storiti kranjskemu čebelarstvu; opozarjamo pa vse one, ki imajo tam kaj besede, da vpliva vsak po svoji moči.
Pri tej priliki nočemo zamuditi povedati, koliko stori ogerska vlada v prospeh domačega čebelarstva.
Nastavlja potovalne učitelje, daje horentne podpore posebe za društvene potrebe, posebe za poučne tečaje, katere društva razpisujejo, ima nastavljenega čebelarskega inšpektorja, manj premožnim daruje panje, čebele in orodje, ter razdeli semena in nagrade za sajenje medonosnih rastlin. Letos pa je kupila obširen svet, da sezida na tem čebelarsko šolo in tam postavi vzorne čebelnjake. Povedati pa moramo, da nima eksporta čebel, ker nima dobre pasme.
Če se bo napredno čebelarstvo pri nas širilo, — kar je pa v začetku le s podporami mogoče, ker z borno udnino, katero se predpisati more, ni nikakega upanja do uspehov — mogoče bo pri prodaji čebel in medu ugoditi zahtevam današnjega časa, mogoče bo razširiti trgovino, ter jo povzdigniti do važne gospodarske veljave.
Veselje je videti, s kakim zanimanjem preprosti naši čebelarji svoje društveno glasilo prebirajo, a žalibog je tudi za njihovo potrebo list premajhen. Večjega pa društvo v današnjem slabem stanju ne zmore.
Društvo ima lepe načrte in stremi po njih izvršitvi.
Postavilo se je v nalogo upeljati poučne tečaje, postaviti uzoren čebelnjak, nastaviti potovalne učitelje, pri tem pa v svojem društvenem glasilu učiti vzorno napredno čebelarstvo.
Obširno polje delovanja se mu potem odpre, da reorganizuje eksport kranjske čebele.
Eksport zadobil bi lahko velike dimenzije in zgreti bi smeli s ponosom na to gospodarsko podjetje.
Eksport čebele ni tako težaven, kot je morda eksport kakega drugega predmeta, kajti prav je že upeljan. Kranjska čebela eksportira se vsako leto na Nemško, na Francozko, v Švico, v Belgijo, na Rusko in v Ameriko, a tudi po Avstriji in po Ogrskem se je mnogo razpošlje.
Ugoditi je današnjim naprednim zahtevam, da ne bode šla po svetu čebela v starih trhlih kranjskih panjih v neizbrani kvaliteti, to bo naloga društva.
Učiti čebelarje, da se da lepšim načinom pobirati čebelno letino, kot s tem, da čebele žvepljajo, ko so vender jesenske čebele visoke vrednosti.
Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki povedali, da kažejo čebelarji drugih narodov s prstom na Kranjce in Korošce, kateri so še edini, ki v jeseni čebele more. Nikjer se tega več ne dela, da bi se med — ki je zaradi načina pridobljenja najslabše kakovosti — po nižji ceni kot šmir prodajal.
Naše panje imenujejo Nemci Käse Kistchen in priznati
moramo, da nas je sram, ko tujci hvalijo le našo pasmo, v naših čebelarjih pa vidijo največje nazadnjake.
Vse druge dežele imajo bogato razvito čebelarstvo, a prinaša jim tudi lepe dohodke. Povemo na pr. da se proda v mali Belgijski državi na leto za 700.000 frankov medu, a mi . . .? Naš dobiček bil bi lahko dvojen.
Tisoče goldinarjev potroša se za druge gospodarske naprave, katerih večinoma ne bodo nikdar takih dohodkov
dale, kot jih bi dalo čebelarstvo; vsled tega zahtevamo odločno, da se v naprej ista skrb, ista važnost na razvoj čebelarstva polaga, da se ne zaduši v kali eneržija, s katero se je mlado čebelarsko društvo lotilo dela. Videant consules!


Naj ROJI in Medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Čet Nov 25, 2010 4:52 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group