POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

ANTON JANŠA POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU F. Rojina 1906 3del

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
ANTON JANŠA POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU F. Rojina 1906 3del

X. poglavje.
0 ogrebanju rojev.
§ 134.
Kako se roji usedajo.
Dosihmal se je večkrat govorilo o ogrebanju ali
usajanju roja. Zdaj hočemo pokazati način, kako se more
to najpripravneje zgoditi. Način ogrebanja je odvisen sicer
od tega, kako se je roj usedel in kako lego ima čebelnjak
in od raznih s tem združenih okoliščin, kakor n. pr. je li
blizu čebelnjaka visoko ali nizko, votlo ali drugačno
drevje, grmovje, plotovi in dr. Nekateri čebelarji imajo
navado v ta namen saditi okoli čebelnjaka nizko drevje,
tudi smreke, jelke in dr., zakaj čebele se rade na to
usedejo in jih je lahko ogrebsti. Drugi pomazejo veje
drevja z zadelavino (§ 18.), nabrano iz starih panjev,
da zvabijo tja z njenim vonjem čebele. Morebiti ima to
včasih zaželjeni uspeh, težko pa, da vsakokrat. Poučiti
hočemo, kako je ogreniti roj v treh posebnih slučajih,
ki bodo dali lahko v glavnem navodilo tudi za druge,
in sicer:
87
1. z drevesa,
2. iz dupline in
3. s tal.
§ 135.
Splošne opombe.
Pri ogrebanju je sploh pomniti, da se ne more
nikdar vseh čebel hkratu spraviti v panj; vedno jih bo
še nekaj v zraku okoli letalo. Da te dobiš, moraš pustiti
panj še nekaj časa v bližini odprt. Polagoma se bodo
zbrale k svojim tovarišicam, če je le bila matica pri
ogrebanju zajeta. Nadalje moraš nanovo usajeni roj s
čimurkoli obsenčiti proti silni pripeki ali če, je mogoče,
ga postaviti v senco; sicer bi ga solnce zopet vun izvabilo.
§ 136.
Ogrebanje z nizkega drevesa.
Najlaglje je roj ogrebsti, če se je usedel v podobi
grozda na drobno vejo nizkega drevesa. Vejo varno odreži,
ne da bi tresel čebele, in jo deni v prazni panj.
Čebele bodo tekle v panj same z veje, ki jo potem vun
vzami. Če pa bi ne hotel ali ne mogel veje odrezati,
potem drži odprti panj pod čebelni grozd tako, da visi
ta kolikor mogoče daleč vanj. Nato potresi vejo ali udari
nekoliko ob njo, in čebele padajo v panj. Če bj bila
veja predebela, da bi se ne dala niti potresti, tedaj ometi
čebele s kakim omelom, šibico ali drevesnim listjem
varno v panj, ne da bi jih poškodoval. Če sede čebele
88
na vejah raztreseno, tedaj privezi z vrvico panj zraven
na vejo, kjer počiva največ čebel, ali ga postavi kolikor
mogoče blizu na kako podstavo in spravi z žlico ali z
roko in dr. nekaj kupčkov čebel vanj. Ostale bodo voljno
potegnile v ljubo jim tmino za brenčečimi čebelami in
za matico, ki si jo morebiti z drugimi zajel.
§ 137.
Z visokega drevesa.
Zdaj hočemo ogrebsti roj, ki se je usedel tako
visoko, da moreš do njega ali po lestvi, ali moraš celo
na drevo splezati. Tu je dobro imeti pomagača, posebno
če sedi roj na koncu tenke veje. Panj drži na drogii
kvišku pod roj! Drugi potrese gori z lestvice, ali na
drevesu, ali od spodaj s kljuko ali z drogom Vejo, ali
udari ob njo, da padejo v panj, ali jih omete z žlico,
omelom ali s šibicami, ki so na drogu privezane.
Včasih sedi roj med vejami pri deblu, da ni mogoče
panju na prej omenjeni način zraven pripraviti. Tu nesi
panj s pripravami vred sabo gor na drevo, ali če bi te
to oviralo pri plezanju, potegni poprej spodaj navezani
panj z vrvico za sabo.
§ 138.
Z nevarnostjo življenja.
V onih slučajih, ko bi bilo ogrebanje roja nevarno
za življenje, ga izkušaj s tresenjem in trkanjem spraviti
s take veje. Da se pa niti ne usede več tja, niti ne uide,
poškropi tako vejo kakor čebele same z vodo, zakaj
89
mokrote se boje. Ne zapuste pa rade svojega starega
prostora, zato je bolje, storiti to takoj začetkoma, ko
zapaziš, da se čebele tja odpravljajo. Če ti ni veliko za
tako vejo, jo lahko zasekaš ali nažagaš, da se povesi;
tako si ogrebanje olajšaš. Razumen čebelar si bo po
okoliščinah roja znal pri ogrebanju že sam pomagati.
§ 139.
Iz duplin.
Če hočeš dobiti roj iz duplin, lukenj, razpok,
grmovja i. dr., kamor večkrat zleze, in odkoder se ga ne
more niti z žlico niti z roko in dr. ogrebsti, ne da bi bilo
veliko čebel v nevarnosti, da jih zmečkaš, sezi po skrajnem
sredstvu, po dimu. S tem preženeš roj ali naravnost v
panj, ali vsaj na pripravnejši kraj, kjer ga boš laglje ogrebel.
§ 140,
S tal.
Zaradi slabega vremena ali če matica ne more
prav leteti, se roj usede včasih na tla, v travo ali na
podobne prostore. Takega je prav lahko ogrebsti. Odprti
panj položi proti roju, da gre sam rad vanj, ali pa ga
podrzaj kupček za kupčom noter, dokler ne zasačiš matice.
§ 141.
Prestrezalo.
Iz doslej povedanega je jasno, kako težavna in negotovo
je večkrat ogrebanje rojev, pa tudi, kako nevarno
90
je včasih. Da se temu in onemu izogneš, si oskrbi prestrezalo,
ki je iznajdeno največ zato, da te obvaruje mnogih
neprijetnosti. Zakaj, ne da bi zopet omenjal izgubo matice,
vrnitev, uhajanje in zmešanje rojev, kolikokrat se zgodi,
da se pomeša roj v zraku s sosedovim, kar je potem
povod pričkanju. Kolikokrat zleti roj na sosedov vrt, da
si moraš potem ali izprositi dovoljenje iti ponj, ali ti
sosed celo tega ne dovoli s pretvezo, da je roj prilete
od daleč. Prestrezalo po obliki ni nepodobno ribjemu
ravšlju ali saku. Narejeno je iz tenke, rahle, zelo prozorne
mušje mreže, da ne more nobena čebela skoz njo. Dolgo
je sedem črevljev, spodaj na zaprtem koncu široko 20 col
v premeru, na zgoraj vedno ožje, tako da je na vrhu,
kjer je odprto, 14 col široko. Notri so štirje tenki in ozki
obročki a, a, a, a (glej 10. podobo na III. tabli), izmed
katerih so eden spodaj, drugi zgoraj in dva v sredi vmes
v enakih razdaljah pritrjeni. Zgoraj pri c je še črez zadnji
obroček pol vatla nebeljenega platna, ki se lahko z vrvico
zadrgne in se prestrezalo tako pritrdi na roječi panj.
Štiri palčice b, b, b, b, ki so na obroče a, a, a, a privezane,
drže prestrezalo podolžno raztegnjeno.
§ 142.
Kako se prestrezalo rabi?
Takoj, ko začne roj vun iti, nastavi odprti konec
c hitro na panj tako, da ne more vmes nobena čebela
vun, in privzdigni spodnji konec v ravno črto s panjem,
da čebele lahko neovirane noter lete. Ko je ves roj v
prestrezalu, ga potegni proč ter hitro zaveži, da nobena
91
čebela ne uide. Tako ujeti roj položi nekaj korakov od
čebelnjaka po strani. Ko čebele svojo matico začutijo,
ponehajo z močnim šumenjem in hrumenjem. Ni pa
treba tega čakati. Prestrezalo odpri in ga hitro privezi
okoli zadnje odprtine praznega panju, ko si mu odvzel
končnico in žrelo dobro zamašil; a le natančno, da ne
uide nobena čebela. Zadnji konec prestrezala privzdigni
kvišku in stresi večino čebel noter; če položiš prestrezalo
zopet na tla, bodo zlezle druge čebele tja, odkoder prihaja
šumenje. Če bi pa ne ostale v panju, ampak bi se vrnile
V prestrezalo, bi bilo to znamenje, da nimajo matice, in
to jim je treba preskrbeti. Ko je končno roj v panju,
odveži prestrezalo, četudi bi bilo še nekaj čebel v njem;
pusti le prestrezalo odprto in ga postavi tako, da sije
solnce v odprtino in jih izžene.
Pomniti je še to, da ne smeš prestrezala ne prezgodaj,
ne prekesno nastaviti na roječi panj. Prezgodaj
ne, ker bi se roj preplašil, prekesno ne, ker bi bilo sicer
že veliko čebel zunaj v zraku.
XI. poglavje.
Opravila po rojenju.
§ 143.
Ko je roj ogreben, ga moraš:
1. prav postaviti na svoje mesto;
2. mu dati začetek za njegovo delo in gospodarstvo;
92
3. paziti na sprašenje matice pri pevcu, mladcu,
kakor tudi pri izrojencu (§ 39., 40., 41., 43.), da mu
moreš
4. pri brezmatičnosti priti na pomoč.
Imam tudi navado, da skoraj vsakemu panju, takoj
po izrojenju prvca, še taisti dan porežem glave trotovske
zalege, da se prihrani med, ki bi ga trotje použili.
§ 144.
Postavljanje rojev.
Takoj po ogrebljenju naj se nese roj na določeni
prostor, zakaj če ga pustiš, kakor delajo nekateri, stati
do Večera na kraju, kjer si ga ogrebel, potem si bodo
čebele, ki prično takoj izletavati, ta kraj zapomnile in
drugi dan svoj panj tu zaman iskale.
Rojev, ki imajo nesprašeno matico (§ 40., 41., 43.),
ne postavi tesno drug tik drugega, ampak naj stoje
ločeni po en Črevelj vsaksebi, da ne zaide na praho
izletela matica z nevarnostjo življenja tako lahko v zraven
stoječe panji (§ 34. št. 6.). Enako se razume tudi o
plemenjaku (§ 39.).
§ 145.
Začetek čebelarskega gospodarstva.
Da ostanejo čebele rajši v novem panju in da bi
dobile večje veselje za delo, postavi jim noter za dlan velik
kos lepega belega medenega sata s čebelnimi celicami
(§ 48.) prav blizu zgornje deske, da ga morejo čebele
93
prilepiti. S tem pokažeš čebelam obenem smer nadaljnega
dela, ali podolgem ali počrez; kakor je postavljen sat,
tako bodo nadaljevale. Podolžno delo smatram za boljše:
1. ker imajo čebele laglji, k žrelu namerjeni in
torej krajši izlet;
2. ker jih je laglje vun pregnati;
3. ker tako delo zavoljo manj presledkov hitreje
napreduje.
Nadalje jim pokažeš s tem, da nastaviš sat le
spredaj, obenem tudi začetek njih dela, da začno spredaj
in ne zadej, kar je veliko bolje, zakaj bliže žrela se morejo
zoper sovražnike bolje braniti.
Kadar je morebiti paša še borna ali vreme slabo,
ne smeš pozabiti lačnih čebel krmiti, dokler si niso
nanosile že same zadostne zaloge.
Sat naj se postavi v panj le zvečer, ko čebele več
ne lete. Tuje čebele bi sicer, privabljene po duhu medu,
novi, še neurejeni roj s svojim ropanjem še bolj zbegale
in ga morebiti celo zapeljale, da zapusti svoj panj.
Torej ne ravnajo prav tisti čebelarji, ki namažejo
prazne, za ogrebanje določene panji znotraj z medom,
da bi roj s tem privabili in da bi rajši notri ostal.
§ 146.
Pazka na prašenje matice.
Ker mora deviška matica na obhojo izleteti (§ 51.),
se prav lahko izgubi (§ 34. št. 6.). Nenadna ploha jo
lahko pobije na tla. Ptice, sršeni, ose i. dr. jo lahko
94
požro ali ogrizejo. Lahko zaide v tuje panji (§ 144.),
kjer najde svojo smrt. Največa nevarnost za izgubo
matice je v tem času (§ 57.). Zato glej večkrat, ali niso
postali taki panji brezmatični (§ 59.), da jim lahko pravočasno
pomagaš (§ 96.).
§ 147.
Pobiranje matic.
Zlasti mladci imajo več matic (§ 43.). Takih ujemi,
kolikor jih moreš zalotiti (§ 131., 132., 133.). Ali ima
ogrebeni roj tudi matico, spoznal boš lahko črez nekaj
časa po njegovi mirnosti, ali po tekanju in šumenju
(§ 59.). Če bi je ne imel, postavi mu eno ujetih z
matičnico vred v panj. Če bi še z nadaljno nemirnostjo
kazale svojo nezadovoljnost, jim daj namesto te drugo,
dokler se končno ne umire.
Pri izrojencu naletiš takoj po izletelem roju tudi
večkrat na matice, ki jih pode čebele vun za rojem, ali
jih znotraj preganjajo po satju, da cvilijo. Take moraš
hitro poloviti, preden se poskrijejo med satjem.
§ 148.
Shranjenje nesprašenih matic.
Te ujete matice zapri v matičnice (§ 96.) ter
jih postavi v njih izrojenca ali v drug, temu enak
panj, tako blizu čebel, da jih obsedejo. Pitale bodo
ujetnice, ki bi jih v prostosti umorile, pa bi jih tudi
skoz mrežo, ko bi jih mogle skoz luknjice zgrabiti in
95
opikati. Če jih pa postaviš v drug panj, se posluži lesene
matičnice, kjer so varnejše. Toda tu jih moraš sam
krmiti z nekoliko skoz odprtine spuščenimi kapljicami
medu. Na ta način žive lahko dolgo časa, vendar bi
postala taka nesprašena matica za nadaljno uporabo
nesposobna (§ 55.). Tri tedne staro matico je komaj
še priporočati. Bolje je nastopiti varno pot.
§ 149.
Shranjenje sprašenih matic.
Zatdrej je bolj priporočljivo, postaviti tako ujeto
matico v majhen panjiček, začetkoma z nekoliko pergišči
čebel, skoz tri ali štiri dni v njeni matičnici, dokler se
je rie navadijo. Da se pa čebele ne vrnejo v svoj panj,
jih je treba nekaj časa od drugih odstraniti, ali jih pa
zapreti in krmiti (§ 125.). Če nimaš tako majhnih panjev,
zmanjšaj velikega (§ 27.) primerno po številu čebel. Ta
matica, ker lahko prosto izletava, se bo kmalu sprašila.
§ 150.
Uporaba takih matic.
Tako že sprašeno matico prekadi s čebelami vred
v brezmatični panj. Če je pa napravljenih že nekaj satov
in so že precej z zalego zastavljeni, združi rajši oba
panju, s tem da deneš enega na druzega (§ 27.). Lahko
odvzameš tudi samo matico ter jo daš brezmatičnemu
panju. Malemu panju daš zopet novo nesprašeno matico, če
je še katera, v sprašenje. Morebiti bi kdo temu ugovarjal:
96
morebiti bi rajši takoj dal nesprašeno matico brezmatičnemu
panju kakor da bi si jo vzel, malemu in temu potem
zopet drugo dal, da bi prihranil dvojno delo. Toda večji
panj si more z že sprašeno matico več koristiti kakor z
nesprašeno. Ta bi se pri prašenju lakko izgubila (§ 146.).
Čebele delajo rajši in pridnejše pri sprašeni ko nesprašeni
matici. Do razploditve tudi ne preteče toliko časa, kar
vse pri malem panju ne pride toliko v poštev in ne
povzroči tako znatne škode. Mali panj si bo, tudi če bi
ne dobil nobene prihranjene matice, že sam iz svoje
čebelne zalege matico izlegel (§ 9.). Večkrat sem iz
takega majhnega panju v enem letu porabil tri, štiri
sprašene matice, in še po tem se je razvil do jeseni s
svojo družino v dober, popoln panj, če je le bil zgodaj
nastavljen. Onim panjem, ki se tako ne množe sami,
dodaš čebel lahko iz drugih živalnih panjev.
XII. poglavje.
0 n a r e j e n i h rojih.
§ 151.
P o č e t e k.
Šele v tem*) stoletju so iznašli umetnost, narejati
roje po svoji volji, ali bolje rečeno, število svojih panjev
pomnožiti, ne da bi čakali naravnih rojev. Te umetne
*) T. j . : v osemnajstem. — Op. prev.
97
roje imenujemo sploh narejene roje (narejence, odvzetke).
Sirah (Schirach) stavi postanek te umetnosti v dobo
približno pred 20 leti. A zagotoviti morem, da 801etni
gorenjski čebelarji ne pomnijo začetka te umetnosti,
temveč jo pbznajo edinole po ustnem izročilu. Tudi to
vem, da so na Gorenjskem taki narejenci že 20 let zelo
na slabem glasu. Boje se take kupiti ter zasmehujejo
onega, ki se ne zanaša dobiti rojev na drugačen način,
kakor da jih naredi na umeten način.
§ 152.
Izmed različnih načinov, hočem naslednje navesti:
I. način.
Iz enega panju narediti dva.
Iz polnega panju izženi toliko čebel, kolikor jih
zadostuje za roj, z matico vred v prazen panj (§ 97.),
in zapri zopet oba panju; vendar polnemu lahko prej
porežeš preobilno trotovsko zalego (§ 143.). Stari panj
se postavi v stran in pusti, da si izvali novo matico,
če mu ne moreš dati shranjene (§ 150.). Novi panj pa
postavi na mesto starega, ker so čebele tega naleta že
navajene. Da ga pripraviš k hitrejšemu delu, mu postavi
kos medu ali tudi zaležene sate iz starega panju (§ 145.).
Če slišiš črez 13 do 16 dni v starem panju matico
peti, je to znamenje, da si je izlegel več mladih matic
ter da bo rojil. Ko se je mlada matica sprašila, lahko
neseŠ Stari panj zopet nazaj v čebelnjak. Čebele so medtem
svoj stari nalet že pozabile.
98
§ 153.
II. način.
Iz dveh panjev narediti tri.
Izberi dva dobra panjii A in B, ali enega dobrega
A in enega srednjega B. Panj B nesi z njegovega prostora
C na stran in izženi vse čebele z matico vred v
prazni panj D (§ 97.). Ta D postavi na prostor C namesto
B. Prazni panj B pa naloži hitro, brž ko si mu
odvzel dno, kot nastavek (§ 27.) na panj A, čigar vehi
sta odprti, da zasedejo čebele zalego, ki je v B, in se
ne prehladi. Črez noč bo zlezlo dovolj čebel v gornji
panj. Torej lahko panj B naslednje jutro zopet od A
ločiš in oba zapreš. Pol ure pusti oba z odprtimi žreli
stati drug poleg drugega, da vidiš, v katerem je matica
{§ 60.): Brezmatičnega nesi proč (§ 152.). Da si prihraniš
"trud prenašanja, pustiš lahko oba panjii osem do devet
dni drug na drugem, z odprtimi žreli pri obeh, da se
zgornje čebele tudi odtod navadijo leteti. Pozneje jim
prekineš zvezo s tem, da zamašiš vehi in preskrbiš brezmatičnega
s sprašeno matico (§ 27.).
Pri slamnatih košnicah je težava le pri združevanju,
ki se izvrši tako: Polno košnico A obrni in jo pokrij s
prazno B. V to izbotmaj čebele iz A, nekako polovico.
Nato moraš košnici takoj zopet ločiti, da obrnjena zalega
spodnje košnice ne trpi nikake škode. V vsem drugem
ravnaj tako, kakor s panjovi.
7*
99
§ 154.
III. način.
Drugače, brez dima in vznemirjenja čebel.
Namesto izgnanega panju B postaviš na panj A
lahko tudi praznega. Za to moraš pa že takoj spomladi
pri prvem izstavljanju pripraviti tako, da preostane prostor
za nastavek ali podstavek (§ 34. št. 7). Ko so se čebele
že precej pomnožile ter začele delati vosek, napravi jim
nastavek, vendar postavi v novi panj medeni sat, da se
čebele bolj privabijo k delu; odpri obe žreli.
Zveza obeh panjev se prekine, če se zamašita vehi,
kadar ima novi panj toliko čebel, voska, medu in zalege,
da more samostojno gospodariti. Vendar pusti oba panjii
drug na drugem, ker so čebele že navajene naleta, brezmatičnemu
pa daj matico (§§ 148., 150).
§ 155.
IV. n a č i n.
Iz več panjev narediti en roj.
Prej (§ 153.) z dimom izgnani panj B lahko tudi,
namesto da ga navezneš, drugače s čebelami napolniš.
Vzameš jih ali iz enega ali več panjev, ali ometeš le
zunaj pred žreli zasedajočih toliko, kolikor jih je treba
za en roj, najprvo v prazen panj. Te nabrane čebele
stresi šele potem v panj B ter ravnaj z njimi, kakor je
bilo že (§ 153.) omenjeno.
100
§ 156.
V. način.
Drugače.
V prazni panj nabrane čebele (§ 155.) pustiš lahko
takoj v tem panju. Daj jim poleg medenega satu le
matico ali mlado zalego, da si izvale matico, in ravnaj
kakor zgoraj (§ 153.).
§157.
VI. način.
Iz malega panjiča za matico napraviti popolnega.
Pičlo število čebel v malem ali zmanjšanem panju,
v katerem si izpostavil (§ 94.) ali obdržal (§ 149.) prihranjeno
matico, ojačiš, kakor je bilo šele (§ 155.)
omenjeno, z zadostno množino čebel iz drugih panjev
(§ 150.). Toda tudi tu naj se nabero čebele najprvo v
prazen panj ter potem šele pridružijo k drugim.
§ 158.
VII. način.
S prevaro čebel.
Ob času, ko se nahaja največ čebel zunaj na paši,
nesi živalen panj z njegovega prostora kakih 20 korakov
od čebelnjaka in postavi na njegovo mesto drug, njemu
podoben prazen panj, da se nazaj priletajoče čebele
101
zbirajo v njem v mnenju, da je njih stari panj. Daj jim
sat z zalego v izvaljenje matice (§ 56.), ali še bolje,
matico (§§ 148., 150.), ker bi zalege v praznem panju ne
zasedle takoj, ampak bi jo pustile, da se prehladi. In.
da bi se ne preselile morebiti rajši v bližnje polne panji,
bi bilo dobro jih takoj v začetku dalje vsaksebi postaviti
(§ 34. št. 6.).
XIII. poglavje.
0 zabranjevanju in združevanju rojev.
§ 159.
Veliko rojev je škodljivo.
Kakor je pomnoževanje panjev čebelarju koristno,
tako škodljivo mu more biti v marsikaterih okoliščinah,
kakor n. pr. če kakšen panj preveč roji, zakaj plemenjak
oslabi predvsem na družini in zalogi medu. Čebele, ki imajo
opraviti z rojenjem in zaleganjem, nosijo manj (§ 118.)
in porabijo več, nekaj za hrano zalege (§ 74.), nekaj za
na pot, ki jih čaka (§ 50.). Tudi napravijo drugi roji,
zlasti pozni, kvečjemu tri ali štiri za dlan velike sate,
porabijo svoj pičli med za zalego in morajo, če prej ne
preminejo ali uidejo, jeseni ali gotovo spomladi lakote
umreti.
§ 160.
Dvoje načinov, kako zabraniti rojenje.
Kdor torej ne more ali neče več panjev imeti,
kdor je njih število že določil in namerava le med in
102
vosek pridelovati (§ 117.), ta mora najprej izkušati, da
rojenje zadrži. Za to sta odprti dve poti: 1. da čebelam
napraviš večji prostor, preden se bodo za roj pripravljale,
in 2. da izrežeš trotovsko zalego in matičnike, ko so že
pripravile za roj. Nihče naj pa nikar ne poizkusi roje
z lakoto zabraniti, ker se sicer s pitanjem pospešujejo
(§ 74.); svoj namen bi pač dosegel, a uničil tudi panj sam.
§ 161.
1. S povečanjem prostora.
Mnogo čebel izroji zavoljo tesnega prostora in
vsled tega nastale gorkote (§ 37.), V povečanem prostoru
odpade ta vzrok. Prostor pa se more povečati z nastavki,
podstavki, z dokladami v sredi, zraven ali zadaj,
kakor se že poveča, bodisi zgoraj, spodaj, v sredi,
na strani ali zadaj. Vendar mora biti to napravljeno
pred pripravo za rojenje, sicer ne pomaga nič, zakaj
če se je panj že odločil rojiti ter za to vse pripravil,
se ne da več od tega odvrniti.
Kaj je nastavek ali podstavek, je bilo v § 27. povedano.
Medstavek imenujem to, če se dene med panj,
ki ima že nastavek ali podstavek, še en prazen panj,
ali med obode (§ 28.) še en obod. S takimi dostavki
v sredi se najbolj gotovo zadrži roj, zakaj čebele praznega
prostora v sredi nikakor ne strpe. Pristavek napraviti
se pravi dva sosedna panju tako združiti, da se vrši
občevanje skoz obe dotikajoči se stranici, za kar se
morajo luknje šele izrezati. Teh stranskih pristavkov in
103
onih, ki se pritaknejo zadaj na panj, ne napravljam,
razun v sili, ko bi ne bilo drugega prostora. Spredaj
se ne napravlja pristavkov, da čebele lahko prosto izletavajo.
§ 162.
2. Z izpodrezovanjem.
Če zapaziš, da se čebele morebiti vendarle pripravljajo
za rojenje, dasi se jim je prostor povečal, potem
ne preostaja drugega sredstva, kakor da njih nakano
preprečiš s tem, da podreš njih napravljeno delo. Če
bi izrezal čebelno, trotovsko in matično zalego, bi to
dosegel, toda ker bi bilo prve škoda, tedaj pokončaj
samo oboji slednji, in sicer najprvo matičnike, ker
brez matice ne roje (§§ 38., 39.). Panj nesi z njegovega
prostora kam v stran, ga obrni ter mu odvzemi dno.
Poreži vse na robeh satov nastavljene matičnike (§ 13.),
potem obglavi (§ 143.) trotovsko zalego, ki jo je lahko
spoznati (§ 12.), z ostrim nožem, če je že zadelana s
pokrovci. Nezadelano lahko vso izrežeš s satjem vred,
če ni že prekesno v letu, ko ne morejo čebele tega
praznega prostora z drugim satjem več izpolniti; ker
sicer bi ostal ta prazni prostor v sredi črez zimo in bi
jemal čebelam potrebno toploto. Kako težavno se da
to opravilo izvršiti v panjih druge vrste in oblike, vsakdo
lahko uvidi.
Črez štirinajst dni moraš, če je paša dobra, to
ponoviti, zakaj čebele zelo rade ponove zopet svoje
staro delo.
104
§ 163.
Zabranjevanje mladcev.
Če bi hotel imeti kdo samo prvce, druge roje pa
zabraniti, mora enako ravnati, le s to izjemo, da ne
izreže vseh matičnikov, ampak pusti enega in sicer
največjega in najlepšega, ker plemenjak takoj po odrojenju
še nima nobene izležene matice (§ 38.). Zatorej
izrezuj ravno na dan rojenja. Če izrežeš samo trotovsko
zalego, s tem ni nič pomagano.
§ 164.
Združevanje rojev in slabih panjev.
Zgoraj (§§ 131., 132.) smo sicer že obravnavali o
združevanju izletelih, a še ne ogrebenih rojev, tu pa hočemo
združiti že ogrebene druge roje, ki so že dejali satje, ali
druge slabe panji, ki bi se ne mogli lahko preživiti. Pri
tem pa je upoštevati pašo, kolikor jo je še; združeni
panji morajo imeti pašo vsaj še en mesec, da si morejo
pripraviti zadosti zaloge. V naših deželah n. pr. bo roj,
ki je izletel v juliju, v srednji letini težko prezimil, če
ni bil stal na ajdovem polju. Tu pa bo še dosti nabral,
če tudi bi rojil šele v avgustu.
§ 165.
I. način.
Kdor torej hoče take panji združiti, preženi čebele
z dimom iz slabejšega, ki ima manj čebel in satja,
105
najprej v prazen panj (§ 97.), zakaj če bi jih pregnal
takoj v druge panji polne čebel, bi se čebele med sabo
klale, in tudi matica bi bila v nevarnosti, da jo umore.
Kadar čebele vun lezejo, ujami matico: Črez tri ali štiri
ure, ko se čebele zavedo svoje brezmatiČnosti, jih lahko
združiš. Čebele stresi iz praznega panju na belo, po
tleh pogrnjeno rjuho, in postavi zraven drug poln panj,
ko si mu odvzel zadnjo končnico in čebele teko z
veseljem vanj.
§ 166.
II. način.
Slabejšemu panju vzemi matico in ga črez nekaj ur
navezni kot nastavek na druzega (§ 98.).
XIV. poglavje.
0 pomnoževanju medu in voska.
§ 167.
Povečanje panjev.
Govoril sem sicer pravkar o povečanju panjev, a
le zato, da bi čebele zadržal od rojenja (§ 161.). Tu pa
hočeš v panju narediti večji prostor iz gospodarskega
ozira, zato, da pridobiš več voska in medu, da obilne
čebele ne sede leno v svojem že z voskom in medom
napolnjenem panju, ampak da pri še zadostni paši svoje
delo nadaljujejo. Pri tem pa gre za to, ali hočeš imeti
več voska ali več medu.
106
§ 168.
Za napravljanje voska.
Če hočeš imeti več voska, ne moreš nič boljšega
storiti, kakor da napraviš medstavek, ker ne trpe med
svojim delom nikakega praznega prostora (§ 161.). Ko
tega napolnijo, lahko vedno novega dodeneš, in to ali
k prejšnjemu, ali če spoznaš za dobro tega izpodrezati,
namesto njega (§§ 27., 28.).
§ 169.
Za nabiranje medu.
Če panj sicer še ni s satjem dodelan, pa ima vendar
toliko čebel, da ne morejo vse na robeh satov dalje
delati, če so vrhutega vse celice polne medu, obnožja
in zalege, tedaj sedi leno zelo veliko čebel tudi pri lepem
vremenu in dobri paši nekaj pred žrelom, nekaj v satju
gosto druga nad drugo, s polnimi trebuhi medu. Ko bi
imele torej le prazne celice, bi lahko odložile svoj med
in šle zopet po drugega. Če pa stavijo novo satje, jim mine
najboljši čas, v katerem bi pri dobri, nenadoma nastopivši
paši lahko prav veliko nanesle. Zakaj vrednost v takem
času nabranega medu preseza za zelo veliko vrednost
medtem narejenega voska. Da to poizkusiš in potrdiš,
vzemi dva panju, zasedena z enako množino čebel. Eden
naj bo čisto prazen, drugi deloma napolnjen s praznim
satjem. Stehtaj oba. V enem dnevu bo pri dobri paši z
voskom napolnjeni nanosil sedem funtov, prazni pa bo
napravil komaj toliko satja, da bo mogel vanj spraviti
107
komaj en funt medu. In ko bi bil tudi težji ko en funt,
bo drugi med še v čebelnih životih. Satje, ki drži samo
en funt medu, po vrednosti nima posebne cene. Iz tega
je jasno razvidno, kako korist prinaša nabiranje medu.
§ 170.
Spravljanje voska v ta namen.
Prazno satovje spravljaj skoz celo leto, kolikor ga
le moreš, tudi če je majhno. To se godi lahko pri trganju,
pri izrezovanju trotovskega satja, pri krmljenju z medenimi
sati, iz katerih so čebele med pobrale. Te voščene
kose naberi na vrvico in jih obesi na dva žreblja na
hladnem, suhem in čednem kraju tako, da se ne dotikajo
drug drugega. V veliki vročini glej, da se ne vgnezdijo
črvi vanje, ki jih je treba takoj zatreti. Satje se ne izgubi,
saj ostane v panju in se more v svojem času že porabiti
ter staliti; služiti mora le še prej svojemu namenu.
§ 171.
Kako sa satje prilepi.
Te prazne sate prilepiš v prazen panj ali v zabojček
ali škatlo v množini primerni panjevi moči, in sicer v
takem redu, kakor čebele navadno delajo, vrsto poleg
vrste v zadostni razdalji. Prilepiš pa najbolje, če segreješ
železen pokrov in sate parkrat po njem potegneš, da
se vosek spodaj stali ter postane lepljiv. Sicer se pa to
lahko izvrši tudi nad tlečim ogljem ali gorečo svečo.
108
§ 172.
Nastavek.
S tem napraviš panju nastavek (§ 27.). Čebele
bodo pri dobri paši takoj prvi dan gori zlezle, sate
osnažile, pritrdile, izboljšale, prostore vmes izpolnile in
pričele celice z občudovanja vredno pridnostjo polniti z
medom.
§ 173.
Kako se postavi satje v panj sam.
Prazno satje moreš postaviti tudi na deščicah z
locnoma (§ 84.) v živalen, pa še ne polno izdelan panj,
vendar za nekaj prstov proč od satja čebel, da se le
dotika čebel, sedečih na robeh satja. Ko je polno
medu, ga vzameš vun, ometeš s šibico čebele z njega
v panj in takoj iztreseš med, ki je v celicah zelo voden
in tekoč, dokler je svež, v posodo. To izpraznjeno
satje zopet nazaj postaviš, da ga napolnijo. Tako dobiš
pri dobri paši veliko najčistejšega medu. Toda čebele se
s tem zelo vznemirijo in čebelar ima nepotrebno opravilo.
Prilepi rajši, kakor v § 171. v nastavku, če panj ni polno
izdelan, kakor n. pr. pri rojih, nekaj takih praznih satov v
že pričeti vrsti na zgornjo desko, spredaj ali zadaj ali na
obeh krajih obenem. Čebele ne napolnijo samo teh z
medom, ampak tudi prostor med njimi in svojimi sati
s satjem (§ 172.), ker ne marajo trpeti vmes praznine ter
potegnejo torej delo dalje. Če bi pa čebele tega satja ne
mogle obsesti ali napolniti, potem je to tako nepotrebno,
kakor škodljivo; zakaj bilo bi le za gnezda črvom.
109
§ 174.
Poseben način pomnožiti med in vosek: s pomlajenjem
panjev,
Tu bom opisal način svojega čebelarstva, ki mi je
vselej dober dobiček prineslo. Z njim zabranjujem rojenje
ter ga pripustim samo toliko, da se popolni število
prodanih panjev. Dobim več medu in voska ter obenem
pomladim svoje stare panji, da ne stanuje nobeden črez
dve leti v svojem starem satju. Ne morim čebel, da bi
dobil medu in voska, temveč jih ohranim čvrste in zdrave,
da mi prihodnje leto zopet nabirajo vosek in med. Ne izpodrezujem,
kakor nekateri, to leto eno polovico, prihodnje
leto drugo polovico z zalego vred. Tej prizanašam z
veliko previdnostjo ob vsakem času, da more tudi ta
pozneje pomagati. Naj bi se vendar učili oni, ki svoje
čebele početkoma množe z roji, da jih morejo potem
zopet pomoriti; oni, ki dado čebelam po svoji volji rojiti,
v sili jih pa puste gladu umreti; oni, ki puste svoje čebele
vedno v njihovem starem satju sedeti in v njem poginiti;
oni, ki pri pomladitvi-svojih starih panjev z dvoletnim
izpodrezovanjem polovice izrežejo obenem polovico zalege;
da bi se učili ti, pravim, s čebelami, temi tako koristnimi
živalcami, bolje ravnati, bi imeli veliko večji dobiček od
njih, kakor ga imajo s svojim ravnanjem sedaj.
§ 175.
Prvi postopek.
Spomladi postavim n. pr. štiri panji A, B, C, D.
A, B imata dvoletno, C, D lansko satje; A in C sta
110
dva precej dobra, B in D dva slabejša panja. Pustim
jih delati, dokler so si izgojili dovolj čebel, precej zalege
še zastavili ter pokazali vsa znamenja za pripravo k
rojenju (§ 46.). Panj A preženem zjutraj ali zvečer z
dimom v prazni E (§ 97.) in postavim noter dva za
dlan velika zaležena sata iz A za začetek njih dela. Potem
postavim E na prostor od A. Panj A združim kot nastavek
s C kolikor mogoče hitro, da se zalega ne ohladi.
Panj E ima veliko več čebel kot prvec in je lahko
pri prav dobri paši v 10 dneh z novim satjem zopet
popolnoma izdelan. Tedaj je E pomlajen ter za dolgo časa
od rojenja zanesljivo zadržan. Panj C bo pri dvojnem
delu za se in za A tudi svojo pridnost podvojil.
§ 176.
Drugi postopek.
B in D kot slabejša panju pustim še dva do tri tedne
delati. Potem ravnam z njima kakor prej z A in C. B
se prežene v kak prazen F, in ta se postavi na prostor
B. B pride kot nastavek na D.
Torej sta A in B v E in F pomlajena. C in D
imata A in B kot dobra nastavka. Vsi štirje so od rojenja
zadržani in so vsi štirje dobri panji. Za nekaj časa mi
ni treba čakati rojev ter opravljam lahko drugo delo.
§ 177.
Tretji postopek.
Črez nekaj časa moram vendar pogledati. Boljša
dva panja E in C z nastavkom A bi se le utegnila pril1l
praviti za rojenje. Če je še zgodaj v letu in dobra paša,
kakor je ajda, na primer začetkom mesca avgusta, tedaj
preženem čebele iz panju C ter iz njegovega nastavka
A v kakega praznega G. Ako bi bil ta za toliko čebel
premajhen, tedaj mu naredim takoj še z enim praznim
panjem nastavek ali podstavek. Ko sem izrezal iz A zadelane
sate, napravim z njim zopet nastavek na E. Ravno
tako izženem B in D v H in nastavim B na F. Torej
imam na treh, namreč na E, F in G, morebiti tudi še
na H četrti nastavek, in če je leto prav ugodno, tedaj
napravim lahko še po dva na en panj. Zadnje nastavke
odvzamem na jesen in izrežem iz vseh med in vosek v
svoj prid.
Kdor hoče panji nekoliko pomnožiti, mu je treba
le pripraviti matico čebelam, ki se nahajajo v takem
nastavku. (§§ 148., 150.).
XV. poglavje.
0 jesenskih opravilih. 0 paši.
§ 178.
Paša se menjava.
Čebelna paša ne traja v enem kraju stalno. V največ
krajih se začne s pomladjo, a neha z julijem, ko čebele
ne najdefo več toliko, kolikor použijejo. Nasprotno manjka
v drugih krajih, kjer je bogata jesenska paša, navadno
spomladanskega živeža. Kdor hoče torej od čebelarstva
112
imeti pravi in skoraj edini dobiček, mora svojim čebelam
pripraviti trajno dobro pašo, in če ni drugače mogoče,
jih mora od ene do druge prevažati, Stroški se mu bodo
bogato z velikimi obrestmi izplačali.
§ 179.
Različnost paše.
Za to bi bilo treba sicer natančnega poznavanja,
vseh rastlin, ki jih čebele ljubijo in iz njih med in vosek
nabirajo. Sestaviti bi moral celo zeliščno knjigo, ki bi
pa čebelarjem niti malo koristi ne prinašala, ker so
imena rastlin po krajih večkrat zelo različna. Hočem le
nekaj najizdatnejših in najnavadnejših, torej najkoristnejših
navesti. Prednost pred vsemi zasluži gotovo cvetje tako
znane navadne ajde, ki jo v mnogih krajih tako obilno
sejejo, in to tem bolj, ker se začne Šele v mescu avgustu,
ko je vse drugo že odcvetelo. Spomladi je posebno ceniti
lepe cveteče livade, gozde, gore, travnike. Ob visokih
gorah je skoraj ob vsakem času kaj paše. Spodaj v
dolini, kjer je, gorkejše, se paša prične in se proti višini
polagoma končava, v tem ko v nižinah naenkrat začne
in naenkrat mine. V naših deželah medi smreka začetkom
junija skoz tri tedne, če je vreme lepo; če pa pride
močen dež ali mraz, tedaj poneha za tisto leto popolnoma.
Jelka traja dalje, a medi komaj vsako 6., 7. leto
enkrat zelo. Črešnjevo cvetje sem našel med drugim
kot zelo izdatno, a traja samo osem dni, in če pride
medtem slabo vreme, nimajo čebele nikakega užitka od
tega cvetja.
113
§ 180.
Izdatnost paše.
Marsikateri čebelar je mnenja, da bodo imele čebele
bogato pašo, če ima v svojem vrtu neka] dreves in cvetlic
ali morebiti čebelam na ljubo nekaj sežnjev velik kos zemljišča
posejan z močno medečimi rastlinami. A pomislijo
naj, da je medeni sok najmanjši del tega cvetja, da ga
tudi druge živali, kakor 'metulji, čmrlji, ose i. dr. takisto
zelo veliko odneso še ob času, ko čebel še ni zunaj.
Ali bi bile nasejane rastline s stebli vred tako težke,
kolikor tehta naneseni med in vosek čebel?
§ 181.
Korist.
Ker torej nimajo čebele skoro nikjer vedno bogate
paše (§ 178.), odvisi največ iz čebelarstva pričakovanega
dobička od tega, da čebele na boljšo pašo prestaviš.
Paša je prvi in najpotrebnejši pogoj čebelarstva: od te
žive čebele, vsled te se množe, ta edina da medu in
voska. Dobri panji ostanejo dobri in se zboljšajo, slabi
postanejo v kratkem času dobri. Dunaj je videl na lastne
oči najbogatejši dobiček od tega, da sem prepeljal svoje
čebele v druge kraje z bogato pašo. Pri več panjih
računaš lahko, če je vreme ugodno, za vsak panj povprečno
pol centa prirastka. Brez paše ne pomagajo
nobene umetnosti, trud, čas in stroški so izgubljeni. Tudi
najboljši panji gredo pri pičli paši pod zlo. Tista paša
pa, kamor preneseš čebele, mora biti izdatna, trajna in
114
ne preveč oddaljena. Zakaj slaba in kratka paša bi
ne poplačala stroškov in zamude, nasprotno pa pokrije
dobra in trajna paša kar najbogateje vse stroške, tudi če je
eno miljo oddaljena. Sicer lete čebele pri lepem vremenu
.zelo daleč na pašo, toda ali ne morajo na ta način najboljši
in največ časa zapraviti za letanje tja in nazaj? Ali se
vsled tega ne utrudijo zelo? Ali jih ne ostane veliko na
poti, če nastane nenadoma slabo vreme? Ali morejo
pač toliko nanositi, kakor če bi bila paša bliže? Vendar,
če ni ta res preveč odročna, tedaj je bolj priporočljivo,
da pustiš čebele na njih prostoru, sicer lete na svoj
stari kraj, kjer so že navajene leteti in iščejo tam zaman
svoje panji.
§ 182.
Izboljšanje paše.
Kakor imajo pa naše dežele kakor nalašč dobro
pašo, tako bi se vendar v tem oziru dalo še kaj izboljšati.
Koliko dreves, čebelam pašo dajočih, bi se lahko
nasadilo po gozdih in drevoredih, koliko meja in grmov
v živih plotih! Koliko zelišč in trav bi se nasejalo lahko
na travnikih in poljih, ne da bi ovirale drugo korist za
ljudi in živali! Ne samo deželni knez, oblastva in občine,
ampak tudi posamezni čebelarji in kmetovalci bi k temu
lahko veliko pripomogli. S tem bi se prihranilo drago
prepeljavanje čebel v druge kraje.
8*
115
XVI. poglavje.
Na kak način se spravijo čebele v drugo pašo.
§ 183.
Dva načina.
Vsakateri dobro ve, da se čebele lahko iz enega
v drug kraj spravijo s tem, da se jih ali prenese ali
prepelje. Kako se prenašajo, je skoraj vsakemu znano.
Tu hočem le pokazati, kako jih je brez škode prevažati,
iz česar lahko tudi posnameš, kaj je potrebno za prenašanje.
§ 184.
Oblika panjev.
Za vožnjo morajo biti tako voz kakor panji sami
pripravni. Vse vrste panjev niso za to pripravne. Težki,
z medom napolnjeni sati morajo imeti zadostno trdnost.
V pokončne panji in košnice se napravi v ta namen
lesene križe, a ravno ti klini povzročajo pri drugih opravilih
ne male ovire in težkoče. Oblika zgoraj popisanih
panjev (§ 26.) ima tudi v tem slučaju svoje prednosti.
116
Sati niso tako visoki in niso torej pretežki z ozirom na
zadostno moč, kjer so zgoraj prilepljeni; tudi se pri
premikanju voza tako močno ne zaganjajo.
§ 185.
Voz za prevažanje.
Vsak voz z lestvicami se da pripraviti za to,
če so le lestvice dovolj močne, da nosijo težo panjev.
Od ene lestvice do druge se napno na treh ali štirih
krajih počrez močne vrvi ali še bolje verige, da se
morejo zagugati zoper močne sunke in pretrese. Na to
se položita dve trdno zbiti deski. Na te pridejo panjovi
tako, da leže počrez, to je od ene lestvice do druge.
Lahko bi se pod panji tudi slama položila, da bi mehko
ležali, toda pri potrebni debelini se da komaj tako dobro
napraviti, da bi se na eni strani ne podajalo bolj ko
na drugi, in bi se torej panji posedali in bi bila nevarnost,
da bi se sati potrgali. Malo slame narahlo nastlane pa
bi ne varovalo dovolj zoper sunke.
§. 186.
Popis posebnega voza.
Kdor ne gleda na stroške, si naj da napraviti poseben
voz. Glavna stvar pri tem je guganje. Glej 1. 2.
3. 4. 5. podobo na VII. tabli. Na dveh 13 črevljev
dolgih, s h, h en črevelj tri cole vsaksebi zvezanih
legnarjih a, a, ležečih na dveh oseh i, i s štirimi kolesi
117
k, k, k, k, sta na vsaki po dve pokončni, nekaj črez
en črevelj visoki ročici b, b. Te dve sta z železnima drogovoma
c, c na a, a pritrjeni in imata pri d, d kavlja,
v katera sta druga dva, z l, l enako zvezana, kakih
10 črevljev dolga legnarja, zapeta na kratko verigo, da
se gugata. Na ta legnarja f, f se nalože panji g, g, g
drug na drugega v tri ali štiri vrste. 5. podoba nam
predočuje cel voz, 4. podoba pa gugalo samo. Na 1. 2.
3. podobi je to gugalo razdeljeno, in sicer je 1. podoba
spodnji del, 3. podoba zgornji del sam, na 2. podobi
pa se vidita od strani oba dela skupaj.
§ 187.
Čebele se zapro.
Prevažanje čebel se naj vrši samo ponoči, ko ni
velike vročine, čebele mirneje sede in na paši ničesa ne
zamude. Zvečer pred tisto nočjo zapri čebele takoj, ko
so vse doma s tem, da zamašiš žrela. Če jih sedi morebiti
kaj zunaj, jih spodi z dimom noter, vendar previdno,
da ne pride dim v panj, ker bi bilo nevarno, da se
čebele zaduše. Ravno zato napravi močnim panjem še
prej podnevi zadaj namesto zadnje končnice žičnato
mrežo (§ 94.), da se jim da dovolj zraka, zakaj razun
žrela moraš tudi vse druge odprtine in špranje dobro
zamašiti, da ne more nobena čebela vun. Namesto
žičnate mreže rabiš lahko tudi redko platno ali mušjo
mrežo, a je nevarnost, da čebele uidejo; zakaj to rade
preluknjajo in so hude nad hrapavami stvarmi; vsled
118
tega bi nastalo večje šumenje in tedaj tudi večja vročina.
Vse, kar pri panjih ni trdno, moraš prav dobro pritrditi
in pribiti, tako obe končnici, zapah pri žrelu, vehe i. dr.,
da vsled vožnje kaj ne odpade ter ne napravi čebelam
izhoda. Da pripraviš čebelam več zraka in prepiha,
zadelaš žrela lahko tudi s preluknjanimi pločevinastimi
zapahi ali z malimi smrekovimi ali jelovimi vejicami.
§ 188.
Nakladanje.
Voz mora biti z vrvmi ali verigami začasa proti
večeru oskrbljen, pripravljen ne daleč od čebelnjaka, da
se nalože panji Še za dne; zakaj če se pokaže nenadoma
kaka odprtina, skoz katero Čebele uhajajo ter križema
semintja tekajo, tedaj je ponoči zelo težavno jih zopet
nazaj spraviti. Panji naloži tesno drug k drugemu v tri
do štiri vrste drugo nad drugo (§ 186.), 20 do 32 posameznih,
primerno njih teži, na en voz, in sicer tako,
da so vsa žrela na eni strani ter dolžina panju na vozu
počrez (§ 185.), da sati, ki so napravljeni največkrat
podolgem v panju, guganju voza bolj kljubujejo in se
tako lahko ne podero. Spomladi in jeseni, ko je satje
bolj krhko in negibko, zlasti mlado, in sicer zavoljo hladnega
vremena in radi panju samega, ker nima zalege in
dovolj čebel, in je jeseni vrhutega zavoljo množine medu
težko ter se rado odlomi, tedaj, pravim, je bolje, panji
narobe naložiti, tako da pride zgornja plat spodaj; zakaj
tako počivajo sati na prilepljeni strani ter so bolje za-
119
varovani, da se ne potrgajo. Po leti pa bi se nasprotno
mehki in obenem težki sati vsled obračanja zaceli nagibati,
polagoma trgati ter bi zalego in čebele nekaj zmečkali,
nekaj z izcejajočim medom pomazali.
§ 189.
Vožnja.
Ko si panjove na vozu z vrvmi dobro povezal in
drug na drugega pritrdil, a tako, da se guganje ne ovira,
pelji s konji ali bolje z voli prav počasi, zlasti po slabih
cestah. Razumen čebelar mora voz vedno spremljati, da
v slučaju, če se pokaže potreba, takoj in nemudoma
pomaga, n. pr. če vrvi odjenjajo, če se panji izmaknejo,
če se pokaže kaka odprtina, če se voz prevrne i. dr.
Med potjo je treba večkrat obstati in prisluškovati, če
ta ali oni panj premočno ne šumi, kar pomeni, da mu
je prevroče in da mu je treba dati več zraka. To se pa
ponoči ne da drugače napraviti, nego da se odpro žrela,
kar je brez vsake nevarnosti, zakaj med vožnjo jih lahko
vedno odmašimo. Čebele bodo sicer iz dobrih panjev
vun lezle, a ne odletele; samo pri odpiranju jih je treba
nekoliko pokaditi, da se nazaj spode; pozneje ne bodo
več pikale. Oni strani, kjer so žrela, se tudi ne smeš
preveč bližati, ker s tem jih ujeziš, da tekajo semintja.
Ko se zdani, to je ob solnčnem vzhodu, pa je treba
žrela zopet zapreti, sicer bi prišli v nevarnost in
nesrečo voznik in spremljevalec čebel, posebno pa
konji in voli.
120
§ 190.
Vožnja v daljavo.
Če ne moreš priti v eni noči do cilja, tedaj počakaj
črez dan, zapelji s ceste v stran, če je mogoče
blizu kake vasi ali hiše, da je pripravnejše za živino.
Ko si izpregel in odgnal vprežno živino, odpri vsa žrela
ter pusti čebele leteti do večera. Potem zapreš čebele
kakor poprej in voziš dalje. Drugo noč se ni več bati,
da bi čebele zadehnile, ker so že bolj mirne.
§191.
Razkladanje.
Če moreš zložiti čebele v novem čebelnjaku v
tistem redu kakor so bile doma, je tem boljše, da se
ne motijo v svojem letenju. Potem jih pusti izleteti in
jim odvzemi zopet zadnje mreže. Obenem preglej, ali
se niso sati kaj pretresli. Pri mladih se najprej kaj podere.
Zgubančene sate z zalego moraš s klinci pokonci
postaviti; medeni sati se lahko vzemo celo vun. Če pa
je padlo vse na en kup, je treba vsaj toliko podpreti,
da ima panj še času primerno živeža. Panju, ki ima
malo ali nič medu, se mora prvi in drugi dan klasti,
dokler sam ne dobi hrane. Zakaj med vožnjo in
tresenjem se napijo čebele polno medu ter uživajo več
kakor sicer. Če je paša dobra, bodo že prvi dan obilno
nosile; zato je tudi bolje čebele peljati v pašo šele, ko
se je ta že zares pričela, nego prej, dokler jo je še
čakati, sicer obupajo in se dolgo ne opomorejo. V paši
je zlasti delati nastavke, o čemer se je obravnavalo
121
zgoraj v XIV. poglavju pri pomnožitvi medu in voska;
če je en nastavek poln, napraviš drugega, potem tretjega
i. t. d., kakor dopušča paša in čas.
Vožnja nazaj se vrši na enak način ko vožnja na pašo.
XVII. poglavje.
0 trganju.
§ 192.
Način trganja.
Trgati se pravi dobivati med in vosek iz panjev.
To se godi lahko na tri načine.
1. Nekateri zaduše cel panj z žveglenim dimom in
zmečejo vse skupaj v sod, kar imenujejo podiranje.
2. Drugi odvzamejo za napravljanje medu in voska
narejene nastavke, čebele pa puste pri življenju ter jih
spode nazaj (§§ 172., 177., 191.).
3. Drugi zopet izrežejo iz panju samo en del, drugo
puste čebelam za živež in potrebo. To se pravzaprav
imenuje izpodrezovanje.
Ker prvi način popolnoma zametujem in od srca
želim, da ga vsi opuste (§ 174.), bom obravnaval le
poslednja dva načina.
§193.
Odjemanje nastavkov.
Nastavke, narejene največ koncem poletja ob ajdinem
cvetju (§ 172.), odvzameš pri priliki še pred zimskim
122
mrazom, takoj po paši, to je v oktobru. Ako bi čebelam
pozneje delal nemir, proti koncu decembra, bi utegnile
črez zimo zboleti; zakaj če se jih vznemirja, se napijo
polno medu, vsled česar popokajo ali pa sate s svojim
blatom onesnažijo, če nimajo več lepega vremena, da
bi se prezračile, otrebile in, kakor pravimo, se sprašile.
Da se obvaruješ roparic (§ 88.), se loti tega opravila
zvečer oddaljeno od čebelnjaka. Ko si izvlekel žreblje,
vzdigni s sekirico ali s kakim drugim takim orodjem
nastavek nekoliko kvišku, da moreš nekaj dima vpihniti
in čebele proti piku ukrotiti. Ako so nastavki take oblike
kakor kaže 2. podoba na III. tabli (§ 28.), jih moraš
poprej z žico drug od drugega ločiti (§ 28.). Potem
vzdigni nastavek s panjii in spodi čebele z dimom
v prazen panj (§ 97.), da tudi drugih ne vznemirjaš,
iz tega pa jih stresi pred onega odprtega (§ 106.),
da teko zopet domov. Naposled postavi panj, ki si mu
zamašil vehe, zopet na njegov prejšnji prostor. V slučaju,
da je v vehah napravljenega kaj voska, ga izrezi, raztreseni
med in vosek pa čedno skupaj poberi, da se
čebele ne navadijo ropati (§ 88.). Cel nastavek z drugimi
morebiti že poprej z ravno tega panju vzetimi nastavki
je dobiček in plačilo za čebelarjev trud.
§ 194.
Izpodrezovanje.
Kdor hoče imeti mnogo in zgodnjih rojev, ne sme
veliko ali prav nič iz panjev bezati. Drugi sme že nekaj
več vzeti, vendar le toliko, da čebele ne trpe sile in
123
imajo vedno nekaj zaloge. Navadno se jeseni ali spomladi
izpodrezuje. Začetnik, ki ne ve, koliko je čebelam črez
zimo pustiti, ravna bolje, če izpodrezuje spomladi, ko
je že zunaj paša, n. pr. koncem aprila ali začetkom
maja, srednje gorkega dne, da odletajoče čebele ne
otrpnejo, a ne ravno veliki teden, kakor delajo navadno
nekateri abotni čebelarji. Panj nesi zvečer v stran, ga
obrni (§ 97.) in odvzami dno, ko si mu vpihnil nekoliko
dima (§ 193.). S tega podrzaj čebele z gibko šibico
v panj in ga obenem osnaži s tem, da mu ostržeš
nesnago. Za izrezovanje satja je treba posebnega izpodrezovalnega
noža, kakršnega kaže 9. podoba na VI. tabli;
dolg je kake tri črevlje in eno colo širok; na obeh
koncih je zakrivljen, pri a v stran, pri b navzgor, povsod
za poldrugo colo, kjer je nabrušen v dvorezno rezilo.
Najprvo izreži trotovsko satje, potem, če je še kaj
izpodrezati, tupatam stare in nečedne medene sate, vendar
ne da bi poškodoval zalego. Kar se zraven drži čebel,
se jih tudi podrza s šibico v panj, vendar varno, da bi
jih kaj ne poškodoval. Kar je namazanih, jih že druge
obližejo in osnažijo. Medene sate zloži v kako posodo.
Prazno satje, plesnivo ali trotovsko naj se dene v posebno
posodo. Panj obenem čisto očedi črvov, jajec in
druge nesnage s tem, da mu postrgaš vse vogle in kote.
Voščene drobtine spravi k drugemu vosku. Končno deni
zopet zabiti panj na prejšnji prostor. Lepe voščene sate
shrani za nastavke (§ 176.). Lepih belih medenih satov
shrani tudi toliko, kolikor jih potrebuješ za vstavljenje
rojem (§ 145.) in za klajo (§ 12.). Kar ostane, je čebelarjevo.
124
XVIII. poglavje.
0 zimskih opravilih.
§ 195.
Škoda vsled zime.
Zima je za čebele čas počitka. Valjenje se konča.
Bernje ni več. Poleti nabrana zaloga se zauživa. Čebelar
nima pričakovati nobene koristi, razun če čebele dobro
prehrani. Mehka in mokra zima je čebelam zelo škodljiva.
Uživajo več, vsled česar nekatere popokajo, druge
pa onesnažijo satje in panj (§ 101.). Vosek in med se
porosi. Če se k temu pridruži še od zunaj nemir ljudij,
živine, vetrov i. dr., da se pretresejo, se napijo takoj
polno medu. Solnčen, topel dan jih vzpodbudi
vrhutega še k izletu, da padejo v sneg ali v senco ter
obleže. Hud mraz je tudi, posebno slabim panjem, zelo
škodljiv. Tudi v živalnih panjih otrpnejo in zmrznejo ob
straneh sedeče čebele, če nenadoma nastopi vetroven
mraz, preden se morejo umakniti med satje.
§ 196,
Kako jih je zavarovati.
Da se temu zlu odpomore, se morajo panji dobro
zavarovati. V decembru navadno pritisne mraz. Če ima
125
čebelnjak vrata (§ 31. št. 7., § 32.), jih zapri; s tem
najbolj ublažiš mraz. Ob gorkejšem vremenu pusti skoz
strop in dušek zrak v čebelnjak (§ 32.). Sicer prenesi
panji v drug suh, temen in miren prostor. Slabejše
panji je dobro postaviti skupaj, da jih pri hujšem mrazu
odeneŠ ter lahko pregledaš, ne da bi boljše vznemirjal.
To opazovanje pa se mora vršiti kolikor mogoče tiho.
Njih šumenje nam pove, ali jim je premrzlo ali pretoplo:
nežno brnenje naznanja mraz, če pa debelo hrume, jim
je gorko. V tem slučaju jim daj več zraka, v prvem pa
več gorkote s tem, da odeneš panji ter zapreš čebelnjak.
Če imajo ravno zadosti toplote, sede, ako jih kaj drugega
ne moti, prav mirno in tiho, prav kakor v temi, zakaj
solnce jih izvabi vun.
Pri živalnih panjih ostanejo žrela, da imajo čebele
dovolj zraka, odprta, vendar ne popolnoma. Boljše je,
da se nekatere izgube, kakor da se vse zaduše. Ako
jim pa le hočeš popolnoma onemogočiti izlet, napni
pred žrelom žičnato mrežo od konca brade pošev črez
vso širino sprednje končnice. Tako morejo priti čebele
vun na brado, se otrebiti in mrtvice iznašati.
Ta mreža zadržuje obenem miši; drugače moraš
pred odprta žrela zatekniti nekaj žrebljev, tako gosto,
da ne morejo miši noter. (§ 114.).
§ 197.
Izpuščanje čebel.
Proti koncu februarja ali začetkom do srede
marca je gotovo kak solnčen, topel dan brez snega.
126
Takrat pusti čebelam, da prvič prosto izlete. Od
tega dne je veliko odvisno, zakaj hladnega dne bi
otrpnile. Prvi dan so kaj željne letanja, ko jim je bilo
vso zimo zabranjeno. Njih život, njih krila so še odrevenela,
negibčna ter za letanje nesposobna. Zunaj se
otrebijo, izneso nesnago in nabero vode. Naslednji dan
ne bodo več tako močno letele, razun pri lepem vremenu.
Glej I. poglavje II. dela!
XIX. poglavje.
0 stiskanju medu in voska.
§ 198.
Zateglost medu.
Med je iz početka zelo tekoč (§ 173.). Čim starejši
je, tem bolj je zategel. Takoj ko pride iz panju, je tudi
bolj tekoč kakor črez nekaj časa, to pa zavoljo toplote,
ki je v panju. Razun tega je pokrit s pokrovci (§ 19.).
Dobiti ga torej ne moreš, ne da bi stlačil satje.
§ 199.
Da postane tekoč.
Da postane med bolj tekoč, se mora v širokih
lončenih skledah ali sličnih posodah pri lahnem ognju,
ob gorki peči ali v zakurjeni sobi pogreti. Položi se sat
poleg sata tako, da se vsi enako grejejo.
127
§ 200.
Precejanje manjše zaloge.
Kdor ima le nekaj funtov medu, ne potrebuje nikakega
orodja. Stlači ga prav počasi kar z rokami iz
pogretih satov. Vosek ostane v rokah; ono malo pa,
kar ga je zlezlo med prsti, se črez nekaj časa lahko
posname z medu, na katerem plava.
Ali pa se dene v redko platneno vrečo ali v gosto
sito zmečkane ali zrezane sate; tedaj se skoz cedi najčistejši
med. Vosek ostane v vreči ali situ.
§ 201.
Precejanje večje zaloge.
Če imaš pa veliko medu, napolni visoko, a ozko
dežo, ki ima spodaj luknjo s čepom ali pipo, s tako
zmečkanim medenim satjem, da ne ostane nobena celica
cela. Deža stoji od tal, da se more podstaviti škaf ali
druga posoda. Po nekaj urah, ko se je med usedel na
dno, vosek pa dvignil, se odpre čep ali pipa in med se
bo izcejal. Takoj, ko se prikažejo med medom voščene
drobtine, se deža zopet zapre. Tega medu nam ni treba
čistiti; dober je tako za pitanje kakor za drugo porabo.
Čim manj pride med k ognju, tem boljši je. Ogenj
izžene najboljše vonjave in mu da okus po smodu.
V deži ostali med ali izpereš z gorko vodo ter
porabiš za medico, ali pa iztisneš, kakor sledi.
128
§ 202.
Iztiskanje.
Kar je ostalo v deži, segreješ zopet v lončenih
posodah. Kolikor zadostuje za enkrat, stlačiš v vrečo iz
sukanca ali motvoza močno skupaj in deneš vrečo v
stiskalnico. Vijake privijaš, dokler teče med. Če ima tako
stisnjeno satovje še kaj sladkobe v sebi, se porabi še za
medico ali kis. Ta iztisnjeni med pa ni tako čist, ne tako
okusen kot prejšnji, ker je veliko cvetnega prahu vmes.
Vendar se lahko očisti. Med vrenjem, ali tudi preden ga
pristaviš k ognju, ubiješ vanj cela jajca ali prideneš samo
beljake. Tega se prime vsa nesnaga ter sede nekaj na
dno, nekaj pa posnameš.
§ 203.
Kako se med shrani.
V čistih posodah se drži med na suhem kraju
skoz dve, tri leta prav dobro tudi za pitanje. Na vlažnem
pa postane kiselkast in voden.
§ 204.
Nesnažen vosek.
Vosek, iz katerega si med iztisnil in ga izpral,
ima še zelo veliko nesnage v sebi. Črn in star vosek
ima črez polovico drugih tvarin v sebi; čim mlajši
je, tem manj. Ima pa vosek tudi to lastnost, da se prej
stopi, preden voda zavre, in tudi, da na nji plava, ker
je laglji. Rabi torej za čiščenje voska toplo vodo!
9
129
§ 205.
Napačno iztiskavanje.
Nekateri iztiskajo sicer z vodo zavreti vosek skoz
ruto med dvema močnima deskama; toda tako zaostane
še veliko voska. Vosek je veliko predragocen, da bi se
z njim tako potratno ravnalo. Za to je treba dobre
stiskalnice in čebelarja, ki ume to delo. Vsak, kdor
ima veliko čebel, ali vsaj več čebelarjev naj bi imeli
skupno stiskalnico. Stroški bi bili po večji množini pridobljenega
voska kmalu poravnani. Kdor svojega satja
ne more iztisniti, stori bolje, če ga proda neiztisnjenega,
namesto da to, kar je s takim trudom nabral, potrati.
§ 206.
Razkuhavanje.
Prva zahteva je, da se satje v pološčeni lončeni
posodi ali v pocinjenem bakrenem kotlu v vodi razkuha.
Satje zdrobi, potem napolni posodo z vodo! Pusti, da
se na ognju ali pri njem raztopi, in vedno mešaj s
klinom, da se ne prismodi, ne skipi, niti ne brizga.
Zgoraj plavajoči čisti vosek posnemaš z žlico v skledo,
v kateri je nekoliko vode. Tega voska se ne sme več
iztiskati.
§ 207.
Prvo iztiskavanje.
Ko je ves vosek raztopljen, ga vlij z vodo vred v
torilo stiskalnice v močno platno, n.pr. iz motvoza, kolikor
130
se more enkrat stisniti. Platno se zavije črez in stiska
se tako močno in tako dolgo, da teče vosek v podstavljeno,
z vodo napolnjeno posodo. Pri stiskalnici, ki nima
torila, je boljše, da se naredi platnena vreča.
§ 208.
Drugo iztiskavanje.
Prve voščene luščine so po tem stiskanju še polne
voska. Zato jih prevri še enkrat v vodi, pa dalj časa in
prav mehko, ter jih stisni zopet na povedani način. S
tem drugim stiskanjem pa prični šele, ko si že vse prvič
stisnil. Tudi naj se ta vosek ne zmeša s prvim, zakaj
kdor ne zna prav dobro kuhati, vosek umaže, da se ne da
več dobro očistiti.
§ 209.
Čiščenje.
Ako bi ne bil prvi vosek dovolj čist, morebiti
zavoljo drugih tvarin, ki so prišle vmes, tedaj ga prevri
še enkrat v vodi in ga vlij, ne da bi ga stiskal, v zmočeno
posodo, ki je za to bolj pripravna, če je spodaj koničasta.
Nesnaga se usede na dno in jo je treba potem porezati;
ta se lahko s prvimi luščinami zopet stisne.
§ 210.
Voščene luščine.
Luščin ni zavreči. Voščene luščine se porabijo različno:
nekaj kot kadilo, nekaj kot obliž, ki je baje dobro
zdravilo za živino in za ljudi.
131
XX. poglavje.
0 kuhanju medice in pripravi kisa.
§ 211.
Medična voda.
Za medico se porabi vsak med, ki tudi sicer ni
za rabo. Vse, kar je z medom namazano, kakor roke,
posode, orodja, izpraznjeno satje (§§ 199., 202.) in dr. se
umije in izplakne z vodo, najbolje z gorko, ki se shrani
za kuhanje medice. Medena voda mora biti, da bo medica
dobra, tako gosta, da na vrhu plava sveže jajce, ki se v
čisti vodi sicer potopi na dno. Na en del medu se računa
šest delov vode.
§ 212.
Kuhanje.
Tako nabrana medena voda se torej kuha v kotlu
ali drugi posodi toliko časa, dokler se ne peni. Pena
se posnema med vrenjem neprenehoma s penavko. Ako
ne izmetava nobenih pen več, se dene v platneno vrečico
ali v mošnjiček stolČenega cimeta, klinčkovih žbic, zrezanih
pomorančnih olupkov, če hočeš tudi muškatovega cvetja
in oreščka, nekoliko žefrana, limbergarja ali popra, kolikor
se ti zdi; vrečica se obteži s kamenčkom, da se potopi.
132
Vmes se dene tudi hmelja, ki napravi medico trpežncjšo.
Če se predolgo kuha, medica premočno kipi in dobi
zoprno sladkobo.
§ 213.
Kipenje.
Ko je medična voda tako zavrela, jo odcedi brez nesnage,
ki se je na dnu usedla, v leseno posodo in jo pusti,
da se shladi. Potem jo napolni v sodčke ter jo spravi v
klet, da kipi, ali kakor navadno pravimo, da dela. Mošnjiček
z dišavami visi lahko še notri. Po tri- do pettedenskem
kipenju je medica gotova in pitna. Čim starejši
prihaja, tem boljša je. Po končanem kipenju vzameš mošnjiček
z dišavami, ko si ga iztisnil, vun, napolniš sodček
do vrha in ga pustiš še nekaj dni odprtega, da izmeče
vso nesnago do čistega.
Končno zabiješ sodček z veho in ga pustiš ležati.
Jagode, maline, črešnje in dr. ji dajo prijeten okus.
§214.
Kis.
Ravno taka medena voda, kakor se pripravi za
medico, da tudi dober kis, če se jo zavre, vlije vanjo
nekoliko kisa in pusti na solncu ali v gorkem prostoru
pokipeti. Z njim ravnamo tako, kakor z drugim kisom.
133
Razdelitev knjige.
Prvi, teoretični del.
1. O čebelah samih.
§ 1. Čebele sploh. — § 2. Vnanjost čebel. — § 3. Narava
čebele. — § 4. Troje vrste čebel. — § 5. Trotje. — § 6. Matica.
2. O spolu in ploditvi čebel.
§ 7. Matični spol. '— § 8. Trotovski spol. — § 9. Čebelski
spol. — § 10. Zarod čebel. — § 11. Čebelne celice. — § 12.
Trotovske celice. —• § 13. Matične celice.
3. O napravljanju voska in o čebelni hrani.
§ 14. Vosek. — § 15. Satje. — § 16. Barva in starost
satovja. — § 17. Namen satovja. — § 18. Zadelavina. — § 19. Med.
§ 20. Cvetni prah. — § 21. Red v panju. — 22. Oziranje na to.
4. O čebelnem stanu.
§ 23. Panj. — § 24. Tvarina in oblika panju. — § 25.
Lastnosti panju. — § 26. Popis panju. — § 27. Zmanjšanje ali
zvečanje panju. — § 28. Drug način. — § 29. Slamnati panj.
5. O čebelnjaku.
§ 30. Čebelnjak. — § 31. Kakšen bodi čebelnjak. — § 32.
Opis čebelnjaka. — § 33. Cenejši čebelnjak. — § 34. Polaganje
panjev.
134
6. O kraju za čebele.
§ 35. Čebelna lega. — § 36. Kakšen naj bo kraj za čebele.
7. O razmnožitvi in rojenju čebel.
§ 37. Zalega. — § 38. Matična zalega. — § 39. Rojenje.
— § 40. Deviški prvec. — § 41. Prvec s pevko. § 42. Devičnik.
— § 43. Mladci. — § 44. Čas rojenja.
8. O znamenjih rojenja.
§ 45. Korist od tega. — § 46. Znamenja za prvi roj.
§ 47. Bližnja znamenja rojenja. — § 48. Znamenja mladcev.
§ 49. Znamenja na dan roja. — § 50. Neposrednja znamenja
pred rojem.
9. O prašenju matice.
§ 51. Čas prašenja. — §52. Oploditev. §53. Znamenja
oplemenitve. § 54. Korist tega spoznanja. — § 55. Starost
matice za pleme.
10. O znamenjih brezmatičnih panjev.
§ 56. Škoda vsled brezmatičnosti. — § 57. Čas, ko ni zalege.
§ 58. Kdaj se ne more matica več izvaliti. — § 59. Znamenje
brezmatičnosti pri novem roju. § 60. Znamenja brezmatičnosti
pri izrojencu ali drugem panju. — § 61. Znamenja dolgotrajne
brezmatičnosti. — § 62. Znamenja grbaste zalege.
11. O znamenjih dobrih in slabih panjev.
§ 63. Znaki dobrega panju. — § 64. Težava popisovanja
dobrega panju neizkušenim. — § 65. Zunanja znamenja dobrega
panjii pri kupilu. § 66. Znamenja dobrega panjii pred izletom.
§ 67. Znamenja dobrega panjii zgodaj spomladi. § 68. Znotranja
znamenja dobrega panjii. — § 69. Znamenja dobrega panjii za
pleme spomladi. — § 70. Znamenja dobrega panjii poleti in jeseni.
§ 71. Znamenja dobrega panjii za trganje.
135
Drugi, praktični del.
1. O spomladanskih opravilih.
§ 72.—§ 73. Prvi dan. — § 74. Skrb za pitanje. — § 75. Pozor
na ropnice. — § 76. Skrb za vodo. — § 77. Snaženje. — § 78.
Skrb za gorkoto. — § 79. Pomoč slabemu panju.
2. O pitanju čebel.
§ 80. Prigovor pitanju. — § 81. Dokaz o potrebi pitanja.
— § 82. Klaja. — 83. Čisti med ali v satju? — § 84. Kako se
klade. — § 85. Koliko se mora klasti. — § 86. Znamenja lakote
3. O roparicah.
§ 87. Roparice. — § 88. Prilika za ropanje. — § 89. Znamenja
ropanja. — § 90. Sredstva zoper ropanje. — § 91. Kako
izpaziti, kateri panj ropa. — § 92. Škodljivost ropanja tudi za
ropnice.
4. Kako pomagati brezmatičnemu panju.
§ 93. Izven časa rojenja. — § 94. Kako pripraviti matico.
— § 95. Razni načini te pomoči. — § 96. Pomoč v začetku brezmatičnosti.
— § 97. Pomoč, kadar je panj dalj časa brez matice.
— § 98. Združevanje. — § 99. Pomoč, kadar je matica jalova.
5. O čebelnih boleznih.
§ 100. Dvoje bolezni. — § 101, Rdeča griža. — § 102.
Sredstva proti griži. — § 103. Gniloba. — § 104. Znamenja
gnilobe. — § 105. Vzrok gnilobe. — § 106. Sredstva zoper gnilobo.
— § 107. Kako obvarovati panj gnilobe.
6. Pripomočki zoper škodljive živali.
§ 108. Črvi. — § 109. Znamenje črvivosti. § 110. Pripomoček
zoper črve. — § 111. Kako obvarovati panj črvov. —
§ 112. Krastače, § 113. Mravlje. § 114. Miši. § 115. Ptiči.
136
7. Čebelarjev smoter pri čebelah.
§ 116. Število panjev. — § 117. Določitev smotra. — § 118.
Ugovor. — § 119. Pomnožitev panjev. — § 120. Dve vrsti rojev.
8. Poletna opravila. Na kaj je treba paziti pri naravnih
rojih.
§ 121. Slučaji pri rojenju. — § 122. Opazovanje letanja in
glasu čebel. — § 123. Kako je ravnati z najdeno matico. —
§ 124. Kadar se roj pri najdeni matici vrača v starca. — § 125. Če
se matica ni še našla. — § 126. Če se je roj vrnil. — § 127. Pripomoček,
da se roj ne vrne. — § 128. Zoper uhajanje. — § 129.
Da se roj z drugim ne zmeša.
9. O združevanju in ločenju zmešanih rojev.
§ 130. Razloček med roji. — § 131. Kako se združijo enaki
roji. — 132. Kako se združijo roji, ki nimajo enakih matic.
§. 133. Kako se roji razdele.
10. O ogrebanju rojev.
§ 134. Kako se roji usedejo. — § 135. Splošne opombe. —
§ 136. Ogrebanje z nizkega drevesa. — § 137. Z visokega drevesa.
— § 138. Z nevarnostjo življenja. — § 139. Iz duplin. —
§ 140. S tal. — § 141. Prestrezalo. — § 142. Kako se prestrezalo
rabi.
11. Opravila po rojenju.
§ 143.—§ 144. Postavljanje rojev. — § 145. Začetek čebelarskega
gospodarstva. — § 146. Pazka na prašenje matice.
§ 147. Pobiranje matic. — § 148. Shranjenje nesprašenih matic. —
§ 149. Shranjenje sprašenih matic. — § 150. Uporaba takih matic.
12. O narejenih rojih.
§ 151. Početek. — § 152. I. način. Iz enega panju narediti
dva. — § 153. II. način. Iz dveh panjev narediti tri. § 154.
137
III. način. Drugače, brez dima in vznemirjenja čebel. — § 155.
IV. način. Iz več panjev narediti en roj. — § 156. V. način. Drugače.
— § 157. VI. način. Iz malega panjiča za matico napraviti
popolnega. — § 158. VII. način. S prevaro čebel.
13. O zabranjevanju in združevanju rojev.
§ 159. Veliko rojev je škodljivo. — § 160. Dvoje načinov,
kako zabrariiti rojenje. — § 161. S povečanjem prostora. — § 162.
Z izpodrezovanjem. — § 163. Zabranjevanje mladcev. — § 164.
Združevanje rojev in slabih panjev. — § 165. I. način. — § 166.
II. način.
14. O pomnoževanju medu in voska.
§ 167. Povečanje panjev. — § 168. Za napravljanje voska.
§ 169. Za nabiranje medu. — § 170. Spravljanje voska v ta namen.
— § 171. Kako se satje prilepi. — § 172. Nastavek. — § 173.
Kako se postavi satje v panj sam. — § 174. Poseben način pomnožiti
med in vosek: s pomlajenjem panjev. — § 175. Prvi postopek.
— § 176. Drugi postopek. — § 177. Tretji postopek.
15. O jesenskih opravilih. O paši.
§ 178. Paša se menjava. — § 179. Različnost paše. —
180. Izdatnost paše. — § 181. Korist. — 182. Izboljšanje paše.
16. Na kak način se spravijo čebele v drugo pašo.
§ 183. Dva načina. — § 184. Oblika panjev. — § 185. Voz
za prevažanje. — § 186. Popis posebnega voza. — § 187. Čebele
se zapro. — § 188. Nakladanje. — § 189. Vožnja. — § 190. Vožnja
v daljavo. — § 191. Razkladanje.
17. O trganju.
§ 192, Način trganja. — § 193. Odjemanje nastavkov. —
§ 194. Izpodrezovanje.
138
18. O zimskih opravilih.
§ 195. Škoda vsled zime. — § 196. Kako jih je zavarovati.
— 197. Izpuščanje čebel.
19. O stiskanju medu in voska.
§ 198. Zateglost medu. — § 199. Da postane tekoč. —
§ 200. Precejanje manjše zaloge. — §201. Precejanje večje zaloge.
— § 202. Iztiskanje. — § 203. Kako se med shrani. — § 204. Nesnažen
vosek. — § 205. Napačno iztiskavanje. — § 206. Razkuhavanje.
— § 207. Prvo iztiskavanje. — § 208. Drugo iztiskavanje.
— 209. Čiščenje. — § 210. Voščene luščine.
20. O kuhanju medice in pripravi kisa.
§ 211. Medična voda. — § 212. Kuhanje. — § 213. Kipenje.
— § 214. Kis.
tei 139
------------------------------------------

Naj Roji in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Okt 30, 2010 9:26 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
mg



Pridružen/-a: Sre Feb 2010 1:18
Prispevkov: 808

A nimaš knjige? V saki čebelarski štarcuni jo maš za par evr.
_________________
lep pozdrav

 Odgovori s citatom  
Prispevek Ned Okt 31, 2010 12:35 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Prvi celotni prevod

quote:
Originally posted by mg
A nimaš knjige? V saki čebelarski štarcuni jo maš za par evr.

-------------------------

Hvala za odgovor.
Imam tudi jaz to knjigo. Naj pa pojasnim, da sem dal gor to knjigo ravno zato,
ker je to prvi celotni prevod druge Janševe knjige. Goličnik je prvi natisnil knjigo ni pa naredil celotnega prevoda. In naj se ve, da je to naredil Frančišek ROJINA.
Če bo kdo hotel kaj pisati na to temo, si lahko enostavno vzame kak tekst iz te knjige in ga citira po potrebi.


Naj Roji in med!

Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Nov 02, 2010 9:00 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group