POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

Porentov panj, malo branja za resne cebelarje

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Porentov panj, malo branja za resne cebelarje

Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinju Že je 26 let preteklo, kar se prav marljivo s čebelorejo pečam, in sicer precej po velikem, ker navadno 100—120 plemenjakov čez zimo ohranujem. Vedno sem tudi želel, da bi se čebeloreja na Kranjskem na višo stopinjo povzdignila, in da bi, ako bi bilo mogoče, kolikor toliko k temu pripomogel. Iz tega namena sem marsikaj o čebeloreji bral, marsikaj premišljeval, pa tudi mnoge poskušnje delal, ktere so se mi včasih dobro obnesle, včasih pa tudi več ali manj spodletele. Začel sem čebelariti spomladi leta 1849. Ali prvih 8 let si nisem mogel s svojo čebelorejo na nobeno stran kaj prida pomagati, zakaj umno čebelarstvo ni mi še bilo znano; čebelaril sem namreč po stari Kranjski šegi, s starim Kranjskim panjem brez premakljivega satovja. V začetku leta 1857, tedaj pred 18 leti, mi pa pride v roke Čebelarska knjižica, pisana v nemškem jeziku pod naslovom: „Illustrirter neuester Bienen-freund; mit besonderer Beriicksichtigung der Bienen-zucht-Methode des Pfarrers Dzierzon *) und den neue- *) Dzierzon, fajmošter v Karlsmarktu v Pruski Sleziji, .je oče panjev z gibljivimi satniki. sten Erfahrungen der anerkannt tuchtigsten Bienen-wirthe. Herausgegeben von Professor Moritz Beyer und Pfarrer J. F. O. Kuhner. Dritte Auflage. Leipzig, Verlag von Otto Spamer 1855." Z veseljem sem to knjižico prebiral, in spoznati moram , da sem mnogo prav koristnih naukov zastran čebeloreje v njej našel; al med vsem drugim mi je najbolje dopadla Dzierzonova sistema. — Sklenil sem zdaj tudi pri svoji čebeloreji brez odloga to sistemo poskusiti. Ko pa to reč bolj natanko premišljujem, in pregledujem obrise, po katerih so Dzierzonovi izvirni pan-jovi narejeni, nisem se mogel mislil obraniti, da izvirni Dzierzonov panj, dasiravno ima mnoge prednosti, vsaj kakor je v imenovani knjižici popisan, za naše, posebno za naše gorenske kraje nič prav pripraven ne bo, in da se ga bodo naši čebelarji težko težko kdaj prav z veseljem poprijeli; in zakaj? 1) Zato, ker je prevelik, — 2) zato, ker je pretežek, — 3) zato, ker je predrag, 4) zato, ker je za prevaževanje v ajdo itd. popolnoma nepripraven, in 5) zato, ker v uij-njaku preveč prostora vzame. — Da se pa tega tudi naši čebelorejci bolje prepričajo, moramo pogledati, kako je izvirni Dzierzonov panj v zgoraj imenovani knjižici popisan. Dzierzonovi panjovi so, kakor se v tej knjižici bere, panjovi za eno čebelno družino (Einbeuter) ali za dve družini (Doppelbeuter), ali pa še za več čebelnih družin (Vielbeuter). Poglejmo le samo prvega, to je, za eno čebelno družino. Ta panj je, kakor se bere, 1 vatel dolg, znotraj v svitlobi 10 palcev širok, in 18—20 palcev visok. To je še le panj, ki ima le samo dva predala. Spodnji predal je 12 palcev visok, zgornji tedaj 6—S palcev. Ce je pa panj še visi, postavimo, 24—30 palcev, se v tri predale razdeli. Narejen je iz desek ali dilj, ki so do dveh palcev debele. Tak je tedaj izvirni Dzierzonov panj, to je tak, kakoršne je ta mojster pred 20 leti delal, in v taki podobi je tudi meni vedno pred očmi migljal, ko sem se pripravljal, Dzierzonove sisteme se poprijeti. Po vsem tem sam pri sebi na dalje modrujem: 1) Ta panj bo za naše kraje prevelik, zakaj pri nas je bolj mrzel kraj, spomlad je tukaj navadno bolj pozna, zato nam tudi čebele navadno bolj pozno rojijo, večkrat še le okoli kresa. Ker nam pa čebele bolj pozno rojijo, in se jim navadno takrat, kadar odrojijo, še paša odtrga, ker ljudje meje in travnike pokose, nam toraj veliko medu nanositi, in posebno roji tudi veliko satja narediti ne morejo. Skušnja nas uči, da so še naši navadni Kranjski panjovi, posebno drujci in tretjiči komaj do polovice s satov jem napolnjeni, včasih pa še komaj zaprti, kadar jih v ajdo pošiljamo; in da še ti ne pridejo večidel polni iz ajde domu, če se jim paša le količkaj odtrga, dasiravno so v svitlobi skoraj na pol manjši, kakor le sam spodnji predal Dzierzonovega panja. Ce tedaj tudi najboljšega prveca v tako omaro usadim, bo mogla paša v ajdi že izvrstno dobra biti, da mi bo le spodnji predal napolnil, zgornja dva predaia bota pa gotovo večidel prazna nazaj domu prišla; kaj bo pa še le kak reven obrujček ali celo tretjič k temu rekel, če ga v tako bajto spravim, saj ga bo še strah notri v taki strašni votlini. 2) Ta panj bo za naše kraje pretežak; zakaj naši čebelarji imajo navado, da svoje čebele zastran boljše paše spomladi in tudi poleti sem ter tje prenašajo; tako postavimo, nosijo naši Gorenci svoje panjove v planine, pa tudi po druzih krajih zdaj v rsje, zdaj v kostanj itd. in to prenaševanje panjev še dostikrat slabe ženske oskrbljujejo. Naš navadni Kranjski panj je tudi ----- 105 ----- blizo en vatel dolg, en čevelj širok in J/2 čevlja visok, narejen je iz desek, ki so okrog 1j,1 palca debele in tehta navadno 8—9 funtov, kadar je prazen. — Zdaj, pa računimo: Dzierzonov panj je tudi, kakor je tukaj popisan, en vatel dolg, pa je saj 14 palcev širok, zraven tega pa 18—20 palcev visok, če ima še le dva predala, tedaj obilno trikrat visi, kakor naš Kranjski. Ako bi bil tedaj Dzierzonov panj iz V2 palca debelih dilj narejen, kakor je naš, bi moral saj obilno dvakrat toliko tehtati, kakor naš, tedaj najmanj kacih 17—18 funtov; ali Dzierzonov panj je narejen iz 2 palca debelih, tedaj iz štirikrat tako debelih desek, kakor naš, mora tedaj tudi štririkrat 17—18, toraj blizo 70 funtov pezati, to je še le prazen in le za dva predala, za tri predale pa še primerno več, tedaj kacih 90 funtov. — Moj živi dan! kdo nam bo take klade prenašal? moral bi biti zares eden prvih gorenskih junakov, da bi nam taki panj v planino ali s planine prenesel, posebno ko bi bilo še kaj prida blaga v njem; kaj bo pa slaba ženska pri tako težkem panju opravila, vsaj še praz-znega komaj premakne. — 3) Ta paDJ bo za naše, posebno za naše kmečke čebelarje predrag. Jaz sicer ne vem, koliko da ravno velja, vendar pa mislim, da saj kacih 5—6 goldinarjev. — Kako se bo tedaj ubogi kmet Dzierzonove če-beloreje poprijel, kako bo zamogel za en sam Dzierzonov panj toliko denarja potrositi ali izdati, ker se mu večkrat primeri, da mora vse svoje žepe po dvakrat in trikrat narobe obrniti, preden toliko soldov skupaj spravi, da si zamore par funtov soli kupiti. (Dalje prihodnjič.) ------ 114 ___ Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) 4. Tega panja se naši Gorenski čebelarji ne morejo poprijeti zato, ker je tudi za prevaževanje v ajdo popolnoma nepripraven. Kako to? Takole: Nas navadni Kranjski panj je skoraj ravno tako dolg, kakor ta tukaj popisani Dzierzonov, namreč okrog enega vatla, širok je le okrog 12 palcev, in visok navadno 6 palcev. Mi navadno po 40 takih panjev na en voz nakladamo, naložimo namreč 4 vrste, v vsako vrsto pride po 10 panjev, in tak voz je potem kacih 10 čevljev dolg in okoli 2 čevlja ali 24 palcev visok. Zdaj pa računimo ! Dzierzonov panj je pa od zunaj 14 palcev širok, zamorem jih toraj komaj 9 v eno vrsto naložiti, Dzierzonov panj je pa 18—20 palcev visok, če ima še le dva predalca, če ima pa tri predale, je 24—30 palcev visok. Koliko tacih panjev morem tedaj na en voz naložiti ? K večemu 9, zakaj če jih dve vrsti eno na drugo naložim, bo voz previsok, če pa dve vrsti eno zraven druge naložim, bo voz preširok, na vsak način pa tudi za enega konja pretežek. Računimo naprej. Če pošljem iz Bohinja — in taka se godi vsim čebelarjem na visokem Gorenskem — postavimo na Soriško polje ali kam blizo Šmarne gore en voz čebel, to je 40 Kranjskih panjev, mi to najmanj 20 goldinarjev stroškov prizadene, predno čebele spet nazaj domii pridejo, in če en voz Dzierzonovih, tedaj le 9 panjev v ajdo pošljem, me bo voznina tudi ravno toliko, namreč 20 gold. stala. Po takem pride vožnina od enega samega Dzierzonovega panja na dobra 2 gold. Le še naprej ! Mislimo si, da nam čebele, en panj k drugemu, po 10 funtov medu v ajdi nabero, s tem sme tukaj na Gorenskem že vsak čebelar zadovoljen biti, in računimo en funt medu na 20 soldov, kakor ga pa kupci o trganji že malokdaj plačujejo, nam tedaj prinese en panj v ajdi 2 gold., če je letina še precej dobra. Ce tedaj en voz naših Kranjskih, to je, 40 panjev v ajdo pošljem, in mi vsak panj 10 funtov prinese, mi prinese vseh 40 panjev 400 funtov medli, 1 funt po 20 soldov, znese 80 gold.; ako mi 20 gold. voznina vzame, mi vendar še 60 gold. čistega dobička ostane. Ako pa en voz izvirnih Dzierzonovih, tedaj le 9 panjev, ker več jih ne morem na en voz naložiti, v ajdovo pašo pošljem in mi vsak 10 funtov prinese, mi bo vseh 9 panjev 90 funtov medli prineslo. Voznina mi bo ravno tako 20 gold. vzela, 9 poslanih panjev mi bo pa le 90 funtov, tedaj le za 18 gold. medu prineslo, imam tedaj še v dobrih letinah pri enem vozu čebel 2 gold. zgube; zakaj da bi mi čebele zavoljo tega, če jih v tako velikih in težkih panjih v pašo pošljem, kaj več medu v ajdi nabrale, kaj tacega utegne le tisti verjeti, ki o Če-beloreji nobene znanosti nima. Kaj bo pa še le takrat, kedar čebele v ajdi malo ali celo nič ne dobe, ali pa še celo nazaj domu pridejo, kakor so od doma šle, kar se nam tudi le prerado prigodi? 5. Ta panj tudi zato za nas ne bo, ker v ulnjaku preveč prostora vzame. Naš navadni Kranjski panj je 12 palcev širok, in 6 palcev visok, Dzierzonov je pa 14 palcev širok in 18—20 palcev visok, če je še le za dva predala narejen, tedaj skoraj štirikrat toliko prostora potrebuje, kakor en naš. Lahko si tedaj mislimo, kakošen ulnjak bi moral čebelar imeti, kateri bi hotel s takimi panjovi kaj bolj po velikem čebelariti. — Ce, na pr. jaz 100 tacih panjev čez zimo za pleme pustim, jih bom imel, kedar bodo čebele odrojile, vsaj kacih 240—250, če bodo še slabo rojile. — Zdaj imam ulnjak za 240 navadnih Kranjskih panjev narejen, pa je že precej velik, kakošen bi še le moral biti, ko bi hotel kacih 250 Dzierzonovih panjev v ajdo poslati, saj bi moral skoraj vse Bohinjske konje najeti, da bi mi vse te omare prepeljal, ker se jih ne more čez 9 na en voz naložiti. — Zraven tega bi morali tudi gospodarji, kateri čebele v ajdovo pašo jemljejo, svoje ulnjake prenare-diti, kar bi komaj radi storili. — 115----- Take in enake misli so mi po glavi rojile, ko sem se na to pripravljal, da bi se Dzierzonove sisteme poprijel. Da je Dzierzonova sistema zares dobra in vse hvale vredna, to sem koj dobro spoznal, da je pa njegov panj, kakor je v tej knjižici popisan, tudi strašno nepripraven, in da se tacin panjev naši čebelarji poprijeti ne morejo, in tudi poprijeli ne bodo, to sem pa tudi ravno tako dobro spoznal in sprevidel. Kaj je tedaj storiti, kaj je početi? Premišljujem to reč na vse strani. Nazadnje mi vendar na misel pride, da bistvo Dzierzonove sisteme ne obstoji v tem, kakošen je panj ali posoda, v kateri čebele prebivajo, ampak le v premakljivih satovnih diljicah ali letvicah, zakaj ravno te premakljive letvice ali lašte čebelarja v taki stan postavijo, da ima čebele skoraj popolnoma v svojih rokah, in da^ ž njimi tako rekoč počenja kar hoče. Če je pa taka, pravim sam pri sebi, kaj velja, da se da Dzierzonova sistema tudi na naš navadni, nam že sicer tako priljubljeni Kranjski panj obrniti, in mora ravno tako dobro storiti! Ta misel mi je še toliko bolj v glavo silila, ko začnem prevdarjati, da bi se s tem, ko bi se dala Dzierzonova sisiema na naš Kranjski panj obrniti, tudi našim čebelarjem, in tako tudi celi naši dragi domovini veliko premoženja privabilo. Zakaj če se izvirnega Dzierzo-novega panja poprimemo, moramo vse svoje stare Kranjske panjove pokončati in sožgati, ker se v izvirne Dzierzonove panjove predelati ne dajo; ako pa svojo stare Kranjske panjove dzierzoniziramo, to je, tako pre-naredimo, da bodo imeli premakljive satoike, potem nam jih ni treba pokončavati, in tako se lahko velike škode obvarujemo. Računimo le prav povrhoma! Mislimo si, da ima Kranjska dežela kacih 50.000 navadnih kranjskih panjev, ali so čebele v njih ali so prazni, zato nam tukaj ne gre. — Dilje so zdaj drage, delavci pa tudi. Smemo pa tudi navadni Kranjski panj saj na 50 soldov računiti. Ako ima tedaj naša dežela 50.000 navadnih Kranjskih panjev, bi s tem, ko bi vse te panjove naši čebelarji morali pokončati, 25.000 gold. škode trpela. Da pa 25.000 gold. ni ravno malenkost, to pač vsak lahko spozna, še posebno, če pomisli, da imamo na Kranjskem gotovo ša veliko več, kakor 50.000 navadnih Kranjskih panjev. Vse tukaj rečeno me je tedaj le na to napeljevalo, da bi poskusil Dzierzonovo sistemo na Kranjski panj obrniti. — Dam si toraj nekatere navadne Kranjske panjove po Dzierzonovi sistemi prenarediti, in kmalu sem se prepričal, da se nisem zmotil, zakaj čebele so mi tako lepo na premakljive diljice satove delale, da me je zares prav veselilo. (Dal. prih.) 133 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Po tej poti sem tedaj iznašel nov panj, kateri je po zunanji obliki našemu staremu Kranjskemu panju popolnoma podoben, znotraj je pa po Dzierzonovi osnovi prenarejen, zato mislim, da bo prav, če ta panj „Dzierzoniziran Kranjski panj" ali pa „novi Kranjski panj" imenujemo, Razložil sem dozdaj nekoliko vzroke, kateri so me napeljali, da se nisem izvirnega Dzierzonovega panja poprijel, ki ga je ta čebelarski mojster pred 20 leti iznašel , in kakor ga menda tudi še zdaj dela, ampak da sem rajše Kranjski panj dzierzoniziral, to je, da sem se rajše potrudil, naš stari Kranjski panj tako pre-narediti, da si zamoremo ž njim prav vse tiste koristi ali dobičke pridobiti, katere oče Dzierzon svojim lastnim panjem pripisuje. Ne zdi se mi ravno neobhodno potrebno, da bi svoj novi Kranjski panj prav natanko popisoval, ker naša si. c. k. kmetijska družba moje nove panjove že nekatera leta našim čebelarjem brezplačno deli, so tedaj po Kranjskem že sploh znani. — Ker vendar mislim, da bo to, če ta panj malo popišem, tudi kolikor toliko k temu pripomoglo, da ga bodo naši čebelarji umno rabiti znali, naj ga toraj malo bolj na tanko popišem. Rekel sem že zgoraj, da je moj novi Kranjski panj po zunanji obliki staremu Kranjskemu panju popolnoma enak. Dolg je, zunaj merjen brez jezika, 271/4 palcev, 7 palcev je visok, in 12 palcev ali ravno 1 čevelj širok. Ker so končnice po % palca debele, ima tedaj panj v svitlobi 26 l/4 palca v dolgosti. Stranice sem popred tudi le po % palca debele delal; al ker sem se pozneje prepričal, da se vrhnje dilje ali pokrovi dajo še najbolje s šravfki pritrditi, sem začel stranice malo bolj močne narejati, namreč pičlo po 3/± palca, zato, da mi jih šravfki ne koljejo. Ker je tedaj panj zunaj 12 palcev širok, in ste obedve stranici blizo iy2 palca debeli, je po takem panj v svitlobi dobrih 10y2 palcev širok. — Kar visokost zadene, pa delam vse panjove tako, da merijo po 6 palcev ali */a čevlja na svitlobi. Pokrove ali vrhne deske sem delal v začetku tako, da sem dal panj na obeh konceh z dvema letvicama ali lastama skupaj zbiti, da se stranice niso mogle nič premakniti. Ti dve lestvici ste na straneh, ki proti sredi panja kažete, zgoraj malo zarezani, ravno tako je tudi pokrov na obeh konceh spodaj malo zarezan, tako, da se ti dve lestvici s pokrovom dobro vjemate in se ne more sčasoma kaka špranja narediti. Pokrove na ta način narejene, sem dal od strane pribiti, in sicer s štirimi majhnimi žebljički, kateri gredo skozi 4 majhne podolgaste kositarske plošice, katere so spet na stranice z majhnimi žebljički pribite. To sem pa naredil zato, ker sem se bal, d*n bi se panj preveč ne pretresal, ko bi se vrhna dilja od zgoraj z žeblji zabijala , in da bi se mi zavoljo tega satovje, posebno kedar bi bilo polno zalege ali medu, utegnilo odtrgati ali podreti. Pozneje sem vendar spoznal, da ta moja skrb ni bila popolnoma opravičena, in da se sme pokrov tudi od zgoraj z žeblji pribiti, le da žeblji ne smejo biti premočni, ampak bolj tanki, a tudi ne predolgi, da ni treba zelo močno s kladvom po njih udrihati, ampak da se dajo tudi z bolj rahlim tolčenjem zabiti. Se veliko bolje je pa, da se pokrovi, namesti z žeblji, s šravfki pritrdijo, in sicer na vsaki strani s tremi. Ako je pokrov panja s šravfki pritrjen, še najbolj trdno stoji, se ne more nič izvežiti, tudi ne more nič odstopiti, zraven tega se da tudi brez vsega tolčenja, tedaj brez vsega hrupa, odpreti in zapreti. V začetku mi je zavrto vanje in odvrto vanje šravfkov precej težav delalo, nazadnje se mi je vendar posrečilo, da sem iznašel prav priprosto narejen kij u če k, s katerim zdaj šravfke brez težave zavrtujem in odvrtujem. *) To železo, katero lahko vsaki ključar ali tudi kovač za male krajcarje naredi, naj se nasadi na kak rožiček; kdor ima pa veliko panjev, naj si napravi stroj ček, kakoršnega mizarji navadno za vrtanje rabijo, in mu po domače menda „vinta" pravijo; v ta stroj naj pa namesti svedra • ta ključek pritrdi, in tako bo šravfke brez težave, pa tudi prav hitro zavrtoval in odvrtoval. Srednja klinja tega kljuČka naj je dobro */4 palca široka; spodaj mora biti zbrušena, da gre rada v zarezo šrafkove glavice; ravno tako široki morete biti tudi stranjski kljukici, zadostujete pa že tudi, če ste le po kake 2 črti ali liniji široki. Ko se šravfek prvikrat zavrtuje, naj se mu poprej primerna luknjica izvrta, šravfek se dene v luknjico, in se lahko enekrati koj z roko zavrti, da se malo prime, potem se pa ključek od strani v šravfkovo gla • vico potisne, tako, da pride srednja klinja v zarezo glavice, stranski dve kljukici pa glavico na obeh straneh spodaj primete, kakor da bi jo objeli. Kedar se šravfek zavrtuje, naj se ključek malo doli pritiska, in kedar šravfek že tako dobro prime, da bi se imeli stranski kljukici že v pokrov panja zajedati začeti, naj se še s kakim dletom parkrat obrne, tako , da se glavica popolnoma v pokrov panja vtopi. — Kedar se pa šravfek odvrtuje, naj se spet z dletom enekrati nazaj zavrti, tako, da glavico iz dilje pomoli; potem se ključek v zarezo glavice zasadi, kakor sem zgoraj povedal; zdaj pa se rnora ključek malo kviško vleči; tako potem srednja klinja ključeva šravfek odvrtuje, stranski dve kljukici ga pa ven vlečete, ker ga za glavico držite. Kdor ima zgoraj imenovan mizarski stroj ček , bo prav storil, če si da zraven ključka še drugo pripravno klinjico narediti, katera naj bo dobra dva palca dolga, dobro l/| palca široka, in dobro črto al linijo debela in na obeh konceh toliko zbrušena, da se lahko v šravfkovo glavico zasadi. To klinjico naj potem namestu ključka v „vinto" pritrdi, in tako bo še lože pri zavr-tovanji in odvrtovanji šravfkov tista opravila dovršil, o katerih sem poprej rekel, da naj se z dletom opravijo. *) Taki ključki se dobe po nizki ceni v Ljubljani pri trgovcu gosp. Mih. Pakiču, ki tudi moje panjove prodaja. Pis. Da je ta klinja na obeh koncžh zbrušena, je zato dobro, da se še lahko rabi, če se tudi na enem koncu kaj od-drobi, ali pa že tako skrha, da več v zarezo šravfkove glavice ne gre. (Dal. prih.) 134 List 17. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinj i. (Dalje.) Iz tega, kar sem do zdaj o pokrovu novega Kranjskega panja govoril, je prav očitno, da smemo tudi pokrove starih panjev za svoje nove Kranjske panj ove ohraniti, ker se smejo tudi s žeblji pribijati, Še bolje se pa dajo s šravfki pritrdovati, zato sem tudi jaz pokrove, ki sem jih v začetku novim Kranjskim panjem delal in jih od strani skoz kositarske plošice pribijal, popolnoma opustil. — Vendar pa moram vsakemu čebelarju, kateri si za nove Kranjske panj ove stare pokrove ohrani, svetovati to, naj si napravi dve sponi ali stiskalnici, kakoršne naši mizarji zato rabijo, da ž njimi kake dilje skupaj stisnejo, kedar jih limajo, in katere, se ve, da ne prav pravilno, navadno „cvinge" imenujemo. Ti dve stiskalnici morate biti v svitlobi vsaj pičli palec širji, kakor je panj zunaj širok, tedaj za moje nove Kranjske panjove blizo 13 palcev široki. S tema dvema stiskalnicama naj se panj na obeh konceh dobro skupaj prišravfa, predno se mu pokrov vzdigne ali od-šravfa, zato, da se ne morejo stranice panja nič pre- makniti. — Skušnja me je namreč izučila, da stranice panja, kateri ni na obeh konceh z lastama skupaj zbit, če se mu pokrov odtrga ali odšravfa, saj toliko večidel odstopijo, da ena ali druga končnica rada ven pade, kar je pa zelo zoperno, se posebno takrat, kedar je panj že zelo čebelen , in tako s končnico vred tudi Čebele, katere na nji sede, na tla padejo. Prav dobro se pa da pokrov panja še na drug način narediti, namreč takole: Stranice panja se zgoraj s tremi laštami skupaj zbijejo, dve lasti naj boste na obeh konceh in ena na sredi panja. Konečni dve naj boste po l!/4 palca široki, srednja pa l1/^ palca. Konečni dve naj se na straneh, kateri proti sredi panja kažete , */4 palca zarežete, srednja pa na vsaki strani za ]/4 palca. Med te lasti prideta dva pokrovčeka, katera sta spet na znotranji strani na obeh konceh za */4, na straneh pa toliko zarezana, kolikor so stranice panja pri vrhu debele, tedaj y2 palca. Dobro je, da sta ta dva pokrovčeka špuntana, da se ne izvežita, toraj naj bosta tudi iz 3/4 palca debelih dilj narejena; ravno tako debele morajo biti pa tadi lašte, katere stranice skupaj drže. Na vse tri lašte naj se prišravfajo železne šinice, in sicer na konečni dve po iy2 palca dolge, na srednjo pa kake 3 palce. Te šinice so že močne zadosti, če so le Y2 palca široke. Vse tri šinice naj se pa v lašte in tudi v pokrovčeke toliko utope, kolikor so debele, da niso na poti, kedar se en panj na druzega naloži, na pr. pri privaževanji itd. Panj s takim pokrovom se Še lože odpira in zapira, je pa vsaj kacih 20 soldov draži, ker da več dela. *) (Dal, prih.) 140 *) Čebelarji, kateri žele vedeti, kako je panj z dvema pokrovčekoma narejen, naj pogledajo pri priložnosti moje panj ove, katere ima g. Miha Pakič v Ljubljani. Delam namreč panj ove z navadnim starim pokrovom, katere sem zaznamoval s Črko A , in z dvema pokrovčekoma , ki so zaznamovani s črko B. 148 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinju (Dalje.) Pri panju, ki ima dvojni pokrovček, je to posebno prav pripravno , ker ni potreba, da bi se celi panj na enkrat odkril, ampak se lahko le en pokrovček vzdigne, drugi pa ne, če ni potrebno; da tako polovica panja še pokrita ostane. — Kedar se hoče ta ali uni pokrovček odpreti, se šinice toliko nazaj zavijejo, da ravno na la-štah leže, potem se na eni strani med pokrovček in stranico kako dleto ali kaka noževa klinja zasadi, in tako se pokrovček vzdigne; in kedar se pokrovček spet nazaj dene, se tudi šinice spet nazaj zavrte, da ga primejo in doli pritiskajo. Vsakemu novemu Kranjskemu panju, naj ima že tak ali tak pokrov, naredim jaz tudi svojo veho, katera se odpre, kedar je treba panju kako škatljo naložiti, ali če se hoče en panj na druzega navezniti ali tako imenovano pustoto narediti. Vendar pa že tukaj opomnim, da Čebelarju, kateri nove Krarjske panjove ima, ni ni. koli potreba, da bi pustote ddal, kar bom pa pozneje bolj na tanko pojasnil. Ali je veha okrogla, ali štiri-voglata, na tem ni nič ležeče. Poglejmo zdaj še zadnjo končnico novega Kranjskega panja. Tukaj zapazimo dve napravi, katerih navadno stari Kranjski panj o vi rimajo, in sicer: 1. Da ima vsaka zadnja končnica nekak dober palec pod pokrovom, blizo srede med stranicama majhno luknjico izvrtano, v katero bi se lahko kak bolj debel svinčnik vtaknil, in ta luknjici je zataknjena z zaina-Škom, kateri je okrogel, kar ga v luknjico gre, nasproti pa plošat, kar ga iz Jbnčnice moli. Ako panj zadej odpremo, zapazimo tud, da ima vsak koj za zadnjo končnico znotraj v spodnjo diljo ali dno majhno Štirivoglato jamico ali koritice izdolbljeno. Zakaj sem tedaj svojim novim panjem ti ive malenkosti naredil? Zato , ker mi v to služite, da zamorem čebelam prav hitro in brez vse težave jesti dajati. — Imam namreč navado, da spomladi in poleti čebelam kladem med, ki je malo z vodo mešan. Med, katerega mislim enkrat poklasti, naj poprej malo ogrejen, da se raztopi, potem vlijem v majoliko ali „kanglo", narejeno iz belega pleha, blizo */4 del vode in 's/\ delov ogretega medli, to vse skupaj dobro premešam, in to zmes začnem Čebelam v panjove vlivati. Da pa to zmes v panjove vlivati morem, imam nalašč zato narejen livnik (trahtar) iz belega pleha, kateri ima pa na stan zakrivljeno cevko. *) Kedar tedaj čebelam jesti dajem, delam tako-le : Zasucem zamasek panja, kateremu hočem najpoprej jesti dati, da ga tako iz končnice izderem, v odprto luknjico vtaknem zakrivljeno cevko livnika, in v livnik vlijem toliko raztopljenega medi, kolikor mislim, da ga v koritice gre. V tem Času, k) se med v koritice prvega panja odteka, odprem lukijico druzega panja, potegnem livnik iz prvega panja in ga vtaknem v luknjico druzega in spet medu vi-nj vlijem. Ko med v drugi panj teče, zamašim lukrjico prvega panja in jo odmašim tretjemu itd. Med se prav hitro odteka, ker so luknjice proti znotranji stran nalašč malo navdzol izvrtane, in teče vselej ravno v koritice, ker je koritice ravno pod luknjico, v katero ivnik vtikujem, v dno panja izdolbljeno. Na taki način zamorem v mi uri blizo 100 panjo-vom jesti dati, pa ne, da bi kitero končnico odprl, in ker nobene končnice ne odpren, tudi nobene čebele ne zmečkam, in me tudi nobena pičiti ne more. Po zimi pa imenovane zamiške tako v zadnje končnice vtaknem, da pride plošati iel, kar ga iz končnice moli, znotraj v panj; to pa dehm zato, da se odeja, s katero čebele odenem, panjev (obro prime, sicer bi jo ti zamaški, ki bi na zunanji srani iz končnic gledali, zadrževali in odrivali, da bi se panjev dobro prijeti in na-nje dobijo pritisniti ne mogla Svetoval bi vsakemu čebelaju, še posebno pa takemu, kateri veliko panjev ima, naj spomladi in poleti tako Čebelam klade, zakaj s ten si ne bo le samo veliko časa prihranil, ampak se tuli mnogo čebelnih pikov obvaroval, zraven tega si bo pa še tudi veliko pridnih Čebelic pri življenji ohranil, katere sicer, če pri pitanji končnice odpira, v svojo lastno škodo pomečka, kar se še posebno takrat rado zgodi, če so panjovi že zelo čebelni. Da to čebelam prav nič ne škoduje, če se jim spomladi in poleti, kedar se jim klade , malo vode med strd primeša, to mi je že iz miogoletne skušnje popolnoma znano; zakaj kar časa četelarim, zmiraj spomladi *) Tukaj omenjeno „kangloa ii livnik si lahko tudi vsak čebelar pri gosp. Mihu Pakič-u naoči. . poleti tako zmes kladem in vendar so mi čebele še Imiraj prav zdrave in čvrste ostale. Pa ne le neškod-liivo ampak še celo dobro je, da se čebelam spomladi in poleti malo vode med strd primeša, zakaj čebele ^osebno za živež svoje zalege zraven medu in cvetlic-nega praha tudi veliko vode potrebujejo; saj to lahko vsaki čebelar vidi, kako pridno spomladi, kedar sneg kopni* a^ Pa PC.zneJe P° ros^ vo(lo nabirajo in jo v pasove nosijo. Ce se jim tedaj malo vode med strd primeša, kedar se jim klade, se jim s tem veliko truda in dela prihrani. (Dal. prih.) 149 156 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji, (Dalje.) Iz tega je očitno, da je dobro spomladi in poleti čebelam, kedar se jim jesti daje, tudi malo vode med strd primešati; vendar se mi pa potrebno zdi, čebelarje zastran pitanja s tako mešanico na nekatere reči opomniti, in sicer: 1. Zmešaj vselej le toliko medu z vodo, kolikor ga ravno takrat poklasti misliš; zakaj ko bi tako mešanico več časa v majoliki ali kaki drugi posodi ohranil, bi se ti znala skisati, in taka skisana rec bi potem ne bila več zdrava hrana za čebele. — Ce bi tedaj kedar že vsem panjem jesti daš, Še kaj take zmesi v majoliki ostalo, je pa Še nekaterim panjem malo prida] nazadnje pa prazno majoliko in livnik v kaki bolj prazni panj položi, da ti boco čebele oboje lepo obli. zale in osnažile. 2. Ne pozabi, da je k spomladi in poleti dobro malo vode med strd primešati, kedar čebelam kladeš, ne pa tudi že prepozno postavimo takrat, kedar čebele že ajdo berejo, ali pa & celo v jeseni. Če namreč že prepozno poleti ali pa celć v jeseni vodo med strd mešaš, kedar kladeš, bi znale čebele to mešanico Čez zimo ohraniti, čez zimo }i se jim pa lahko tak med, ki je z vodo zmešan, v satov]i skisal, in čebele bi prihodnjo spomlad od vživaija take skisane hrane prav lahko grižo dobile, katera je čebelam zelo zelo nevarna in škodljiva. (Dal. prih.) Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinju (Dalje.) Druga reč, katere stari Kranjski panjovi navadno nimajo, in katere tudi jaz svojim novim Kranjskim panjem v začetku nisem delal, zdaj jo pa delam, je naprava za prezračenje panja. — Iz tega namena imajo moji novi panjovi, kakor jih zdaj delam, na zadnji končnici razun majhne luknjice, skozi katero med uli-vam, kedar čebelam kladem, še dve veči luknjici, in sicer eno nad drugo. Zgornja je nekako 1 palec pod majhno, skozi katero kladem, in spodnja je kake Žy2 palca niže. Obedve ste znotraj z dratenimi mrežicami prepreženi, da nobena čebela iz panja ne more, kedar se odprete, na zunanji strani ste pa zaprti z majhno diljico, katera je kaki dve liniji debela, nekako IV2 palca široka in blizo 4 palce dolga, na obeh konceh pa malo na okroglo obrjjzajia^JQwlJl^ List 20. 164 med obema luknjicama prišravfana, da se lahko obrača, da se tako luknjici lahko odprete ali pa zaprete, kakor je treba. Tudi ta naprava je prav praktična in le malo stroškov prizadene. Večkrat se namreč prigodi, posebno takrat, kedar čebele prav dobro pašo imajo, da v panju prevelika soparica nastane, in v tacih primerljejih je dobro panj prezračiti, kar se zgodi, ako se imenovani dve luknjici za nekaj časa odprete. Ta naprava pa tudi pri prenašanji ali pre važe vanj i čebel dobro služi, ker Čebele, če se ti dve luknjici odprete, še vse eno potrebni zrak dobivajo, čeravno se žrela panjov toliko za-maŠe, da čebele ven ne morejo. Ko smo zdaj zunanjo obliko novega Kranjskega panja za potrebo ogledali, poglejmo še, kako je znotraj narejen. Tukaj moram pred vsem drugim opomniti, da sem panj na dvojni način dzierzoniziral, namreč tako, da se vsaki satnik v posebno zarezico položi, in tudi tako, da nimajo satniki posebnih zarezic. Poglejmo najprej prvega. Obe stranici tega panja ste koj pod pokrovom % palca globoko zarezani, in sicer od onega konca do druzega. Te zareze so potrebne zato, da more čebelar satovne letvice ali satnike tudi od obeh koncev v panj devati, ali pa iz panja jemati, vsaj tiste, ki bolj na konceh panja stoje, da mu tedaj ni treba vselej pokrova proč jemati, kedar ima kaj s premikovanjem satnikov opraviti. Koj pod temi dolgimi zarezami so narejene žare-žice, v katere se satniki pokladajo. Te zarezice so pičlo y4 palca globoke in pičlo 1 palec široke, ker morajo tudi sapniki pičlo !/4 palca debeli in pičlo 1 palec široki biti. Med posamesnimi satniki mora biti pičlo J/2 palca praznega prostora, da morejo čebele med satovi sem ter tje hoditi, in svoja dela opravljati. Te majhne zarezice pa vendar niso tako neobhodno potrebne, da bi se brez njih izhajati ne moglo, zato sem svoj panj tudi še na drug način dzierzoniziral/ namreč tako, da se satniki ne pokladajo v posebne zarezice. Ako je panj tako dzierzoniziran , morajo biti pa stranice koj pod pokrovom od enega konca do druzega po 1/o palca globoko zarezane, in v te zareze so satniki eden zraven druzega položeni, zopet tako, da med enim in drugim pičlo po pol palca praznega prostora ostane. Razumi se pa samo po sebi, da morajo satniki, ako se vsak v svinjo zarezo ne položi, tako narejeni biti, da se ne moreta nikoli dva sata skupaj pritisniti. Ko bi se namreč dva sata skupaj pritisnila, bi ne mogle Čebele vmes hoditi in delovati, pa bi se tudi čebele, katere bi bile ravno takrat med satovi, kedar bi se skupaj pritisnili , p zmečkale in pokončale, kar bi se tudi še celo matici prigoditi znalo. Da se pa satniki skupaj pritisniti ne morejo, to se lahko na mnoge načine zabrani. Takole: 1. Ako zabiješ v vsak satnik 4 majhne žebljičke, in s:cer na vsako stran satnika po dva. Ta dva žeb ljička naj bosta zabita v satnike tako, da stojita ravno po 2 palca od obeh koncev satnika. Zabijeta naj se tako globoko, da bosta pičlo po */4 palca iz satnikov gledala. Ti žebljički naj imajo precej široke in plo-šaste glavice , tako se bodo drug v druzega s svojimi glavicami upirali, in tako branili, da se ne bo mogel sat k satu pritisniti. Da morajo biti ti žebljički prav natanko, to je vsak po 2 palca od konca satnika zabiti, to se samo po sebi razumi, zakaj ko bi bili nekateri, na priliko, po 2, drugi pa po 3 palce ali še dalje od koncev satnikov zabiti, potem bi se z glavicami skupaj ne zadevali, ampak glavica enega bi segala memo glavice sebi nasprotnega žebljička, kar bi pa vzročilo, da bi med posamesnimi satniki ne bilo pičlo f/2 palca praz- nega prostora, ampak le pičlo */<* palca, kar je pa očitno premalo. •¦; 2. Se manj stroškov in dela ti bo pa prizadjalo, če narediš tako-le: Zabij v vsak satnik le po dva dra-tena žebljička, pa oba na eni s;trani, katera naj pa pičlo po pol palca iz satnikov gledala, tako, da se bodo žebljički enega satnika s svojimi glavicami kar naravnost v sosedni satnik upirali in tako potrebni prostor med posamesnimi satniki narejali. 3. Se najbolje pa je, (da imajo satniki namesti žebljičkov lesena ušešica, da se s temi ušesici eden v druzega upirajo. Jez zdaj (satnikom, katerih v zarezice ne pokladam, le taka ušejsica delam. Tacih ušesic ima vsak satnik čvetero, na vsaki strani dva. Ušesica stoje iy2 palca od obeh koncev satnika in so narejena tako, da vsako pičlo !/4 pahca iz satnika moli. Taka I ušesica pa ne smejo biti prešiiroka, ampak popolnoma zadostuje, če so tam, kjer *se eden druzega dotikajo, pičlo pol palca široka, zakaj ko bi bila bol) široka, bi se tam, kjer se dva satnikai eden v druzega upirata, predolge špranje naredile, v take špranje se pa prav radi črvi vgnjezdijo, ker čebele do njih ne morejo, da bi jih odstranile. *) .1 Ne more se sicer tajiti, d.a satovi v panji bolj trdno stoje, ako so satniki v majhne zarezice položeni, nasproti je pa tudi resnično, dia se satovi v takem panji j ne dado tako lahko premikati., posebno če se panju pokrov ne odvzame, kajti vsak satnik mora se popred iz zarezice vzdigniti, predno se more sat premakniti. Ako je pa panj tako dzherzoniziran, da se satniki v zarezice ne pokladajo, se (dajo satovi še veliko lože I premikati, ker satniki po dolgih zarezah stranic gladko teko, in se tako od obeh konccev prav lahko v panj po- . tiskajo in iz panja jemljejo, in pri tem ni potreba panju pokrova jemati. (Dal. prih.) 1 *) Take satnike ima mojj panj številka 2. Komur Ja drago, ga lahko pri gosp. Paki<ču pogleda. Yl9t liist 21. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisu je Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) .Da se ti pa pri prenašanji ali prevaževanji tacih Pairjev, v katerih satniki niso v zarćzice položeni, sa- tovi nič premakniti ne morejo, lahko tako-le zabraniš: Napravi si za vsak panj tako dolgo letvico, kakor je panj v svitlobi dolg; ta letvica naj je tako debela, ko-rikor imaš praznega prostora med satniki in pokrovom panja, in tudi ravno tako široka, tedaj štirivoglata. ' Predno tedaj pa|riovej jorpnesti ali prepeljati misliš, vtakni v vsak panjxmrt!icih letvic med pokrov in satnike od enega konca panja do druzega, in tako se ti bodo vsi satniki na stranice, na katerih leže, tako trdo pritisnili, da se ti nobeden ne bo mogel premakniti, posebno zato ne, ker tudi čebele vsak sat navadno na obeh konceh na stranice panja prilepijo. — Ako kak ps.njj kedar ga prenašaš ali prepeljavaš, nima vseh sat-nikov, kolikor jih va-nj gre, potem pa zadnjega tako pritrdi, da se ti ne bo mogel premakniti; zabij tedaj na obeh konceh poslednjega satnika pri strani ali v pokrov ali pa v stranice panja dva majhna žebljička, da ga k drugim satnikom pritiskata, in tako vse satnike skupaj držita. Naj bo pa panj že dzierzoniziran tako ali tako, vselej je neobhodno potrebno, da med pokrovom in satniki vsaj V4 palca praznega prostora ostane, in sicer posebno iz naslednjih dveh vzrokov: 1. Zato, da čebele pozimi lože za živežem gredo. Ker namreč gorkota le kviško puhti, je tudi v panji pod stropom bolj toplo, kakor pa spodej pod satovjem. Ako bi se tedaj posamesni satniki stropa tiščali, bile bi čebele, ker so satovi navadno tudi k stranicam prilepljeni, primorane, po spodnji dilji za medom iti. Ker je pa spodej bolj mrzlo, lahko bi med potjo otrpnile in konec vzele; to se jim pa prigoditi ne more, če lahko med satniki in stropom od sata do sata hodijo. 2. Zato, ker bi se v panju gotovo škodljivi črvi zaredili, ko bi se satniki stropa tiščali, česar sem se v svojo lastno škodo obilno prepričal. Ko sem namreč prvi panj po Dzierzonovi osnovi naredil, nisem na to nič porajtal, da bi bil med satniki in pokrovom kaj praznega prostora pustil, in kaj se mi je prigodilo? — Med satniki in pokrovom se mi je sila veliko črvov zaredilo, kateri so zmiraj veči prihajali, in nazadnje so mi nekatere satnike tako preglodali, da so se mi celo prelomili. Od kodi pa to pride, si bo morebiti kak čebelar mislil, da se ravno med stropom in satniki, če se stropa tišć, tako radi črvi zarede? To se zgodi po mojih mislih prav naravno tako-le: Znano je vsakemu čebelarju, da spomladi in poleti veše in metulji po cvetlicah sem ter tje frfrajo, med tem pa tuđi po cvetji svoja prav majčkina jajčeka, to je, svojo zalego stavijo. Za metuljem prifrči ravno na tisto cvetje pridna čebelica, in med tem, ko s svojim rivčekom sladek med sreblja, tudi s svojimi nogami tako imenovani cvetlični prah po cvetji pometa, s cvetličnim prahom vred pa pomete tudi metuljeva jajčka in jih v panj zanese. V panju je toplo, metuljeva jajčka se v prav majhne črvičke spremene; vsaka živalica si pa že po natornem nagonu želi življenje ohraniti, tako tudi majhni črviček. Kaj tedaj revež stori ? Ker ve, da ga čebele sovražijo, in mu po življenji strežejo, zleze v kako špra-njico, kjer čebele do njega ne morejo. Ker se pa ravno s tem, če se satniki pokrova tiše, veliko majhnih špranj naredi, zakaj le malokateri satnik se tako trdo stropa prime, da bi se prav nič špranje ne naredilo, se potem črvički ravno v te špranje poskrijejo, in ker čebele do njih ne morejo, da bi jih iz panja potrebile, tukaj mirno rastejo, in na zadnje cele satnike preglodajo, ali pa še celi ^panj pokončajo. Če je pa med stropom in satniki */4 palca praznega prostora, zamorejo čebele čez satnike hoditi, in tako vso to nesnago sproti iz panja potrebiti. Iz teh dveh vzrokov je tedaj neobhodno potrebno, da se satniki stropa ne tišče, ampak da je med njimi in stropom vsaj f/4 palca praznega prostora. (Da)je prihodnjič.) 172 List 22. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji, (Dalje.) Kmalu od začetka tega sestavka sem že v misel vzel, da bistvo Dzierzonove sisteme v tem obstoji, da more čebelar satove, naj so prazni ali pa z zalego ali medom napolnjeni, iz tega ali unega panja v vse druge, kar jih ima, prestavljati, kakor se mu potrebno in koristno zdi. Da se pa to zgoditi more, je spet dvoje ;*rebno, in sicer: 1. Da so vsi panjovi natanko po eni meri narejeni. Kar mero panjev zadene, je neobhodno potrebno to, da so vsi panjovi popolnoma enake širokosti, da so tedaj vsi satniki popolnoma enake dolgosti in da so tudi vsi panjovi enako visoki. — Ne ravno neobhodno potrebno, pa vendar dobro je, d^ so panjovi tudi enake dolgosti; dobro ^zato, da se panjovi pozimi lože na toplem ohranijo. Ce jih namreč čebelar s kako plahto ali s kako drugo rečjo odene, se jih ta odeja veliko bolje prime, če so vsi enako dolgi. Dobro pa je tudi zato, ker se panjovi enake dolgosti veliko lože in bolj trdno dajo na voz naložiti, kedar se čebele kam v pašo prepeljejo, kakor pa, če so eni bolj dolgi, drugi pa bolj kratki. — Zraven tega je pa tudi očesu prijetniše, če so vsi panjovi enake dolgosti , naj že v ulnjaku stoje, ali če so na vozu naloženi, ker ravnomerje ali simetrija nikjer ne skazi. 2. Da je vsak sat natanko na svojo letvico ali svoj satnik narejen. Da pa čebele satove natanko na nepremakljive diljice delajo, se more na dvojni način doseči, in tukaj pride na to, kako so satniki spodaj ali na spodnji strani narejeni. Jez delam dvoje sorte satnike, namreč take, da so spodaj ravno tako, kakor zgoraj, gladko pooblani, pa tudi take, da imajo na spodnji strani skoz in sl^oz ravno po sredi tanke rob čeke. Ako so satniki spodaj gladko pooblani, mora čebelar začetke satov na-nje prilepiti, da tako čebelam pokaže, kako imajo delati, in to se naredi tako-le: Daj si narediti koritice iz precej močnega železnega kositarja, ali pa, kar je še bolje, iz gline ali ilovice pri kakem lončarju. To koritice naj bo kacih 12 palcev dolgo, 2 palca široko in 1 r/2 palca globoko. V to koritice deni malo čistega voska, ali: če voska nimaš, kake koščeke satja (ne rabi pa za to voska od kacih sveč, zakaj med takim voskom bi znalo biti kaj ma- ščobe, kar bi čebelam škodovati utegnilo) in postavi koritice na žrjavico, da se ti vosek raztopi. Potrebno žrjavico si lahko v kako bolj veliko staro skledo na-suješ, da ti ne bo treba tega dela v kuhinji opravljati. Potem zreži prazne satove na majhne koščeke; zadosti je; da so ti satovni koščeki le !/4 palca debeli; če imaš pa dosti praznega satja, smeš tudi bolj debele narediti. Te satovne koščeke natikuj potem na kake vilice, po-makaj jih na letvice. Vosek se hitro potrdi, in satovni košček se tako hitro letvice prime. Kedar boš to delal, pazi posebno na to : a) Da satovne koščeke tako v raztopljen vosek po-makaš in na satnike pokladaš, da bodo satovne luknjice ali celice na zunanjih straneh sata na kviško molele, ne pa, da bi na vzdol visele. 6) Da so satovi, katere za to z režeš, da njih koščeke na letvice pritiskaš, kolikor je mogoče, ravni, ne pa zakrivljeni. Ce ravnih satov nimaš, jih pa sam zravnaj, kar lahko storiš. Postavi zakrivljen sat za malo časa na solnce, da ti malo odjenja, potem ga položi ca mizo ali kako diljo , in ga s kako končnico ali drugo diljico na mizo ali diljo pritisni; tako ti bo sat hitro raven postal. Potem ga zrezi na bolj debele ali bolj tanke koščeke, kakoršne hočeš na satnike pritiskovati. Pri pokladanji koščekov na satnike pazi posebno na to, da bo srednja stena sata skoz in skoz ravno po sredi satnika ležala. Ako tako delaš, ti bodo čebele prav lepe in popolnoma ravne satove delale. c) Ni pa potrebno, da bi bili satovni koščeki tako dolgi, da bi že en sam od enega konca satnika do dru-zega segal, ampak smeš tudi po dva ali tri bolj kratke koščeke na eno letvico pritisniti. Pri tem pa glej na to, da boš posamesne koščeke skupaj , to je, enega k drugemu pritisnil. Ko bi namreč med posamesnimi koščeki prazne prostore puščal, bi čebele ravno tam sat večidel zakrivile, kjer bi sledu ne imele. Tudi takrat, kedar si primoran, več satovnih koščekov na eno letvico pritisniti, pazi na to, da bodo srednje stene posa-mesnih satičev ravno po sredi satnikov ležale. d) Ne rabi za to zaznamovanje prestarega satja, ne trotovega, pa tudi ne premladega, zakaj premlado satje se ne prime prav rado, ampak rabi čedno čebelno satje, katero je lepo rumeno, ne pa že črno. (Dalje prihodnjič.) 182 List 23. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Prav lepo ti bodo pa tudi čebele same satovne ko-ščeke na satnike prilepile, ako tako-Ie narediš: Pomaži satnik na eni strani z medom; na to z medom pomazano stran satnika položi sat, katerega hočeš prilepljenega imeti; potem pa oboje skupaj s kako bolj tanko nitjo povij. — Ko si to naredil, položi satnik, na katerem imaš sat z nitjo privezan, v kak bojj močen panj, tako, da je satnik spodaj in sat zgoraj. Čebele ti bodo hitro na med planile, s katerim je satnik pomazan, in med tem, ko strd srkajo, tudi sat na satnik prilepijo. Tako se dajo posebno taki satovi lahko na satnike prilepiti, kateri so že kaj z medom nasmeteni, zakaj taki satovi se satnikov ne primejo radi, če se samo v raztopljen vosek pomočijo. — Sat je pa zato treba z nitjo k satniku privezati, da ga čebele med tem, ko strd ližejo , ne morejo kaj premakniti. — Ko je tako sat k satniku prilepljen, se vzame iz panja, in se obesi v panj, kamor se hoče; da se mu mora nit proč vzeti, se samo po sebi razume. — Na tak način zamore bolj močni panj kacih deset satov v eni noči na satnike prilepiti, in čebelar ima pri tem dvojni dobiček, in sicer prvič, da si lahko tako veliko dražega voska prihrani, zakaj med, s katerim satnike pomaže, zaleže čebelam toliko, kakor bi jim enkrat jesti dal; in drugič to;> da, ker čebele med tem, kedar strd od pomazanih satnikov ližejo, tudi satove osnažijo, in vso črvivo zalego iz njih potrebijo. Tudi mlado satje, katero se ne prime rado satnikov, če se v raztopljen vosek pomoči, se d& tako prav lepo na letvice prilepiti. Naj pa že čebelar tako ali tako premikalne letvice s satovoimi začetki zaznamljuje, mu je to le enkrat za vsako letvico storiti potreba; kajti pozneje mu ni treba več za kaj druzega skrbeti, kakor samo za to, da kedar kaki sat od satnika odreže , naj je prazen ali z medom napolnjen, vselej malo sledu na satniku pusti, in tako mu bodo čebele zmiraj po tem sledu zopet nove satove delale. Kedar v jeseni čebele trgaš, in polne satove od satnikov režeš, pusti tedaj na vsaki letvici okoli 1jil palca medenega sata. Te satnike znaš potem v druge panjove dejati, katere za pleme pustiš, da ti bodo čebele med od njih polizale, ali jih pa v kaki škaf, ki ga za med imaš, po konci postavi in čez zimo prihrani. Spomladi, kedar čebele rojiti začno, ti bodo te letvice, na katerih je še kolikor toliko medu, za roje prav zelo na hvalo hodile. Kedar kak roj v nov Kranjsk panj deneš ali vsadiš, naredi tako-le: Vjemi roj v ravšelj , ali če ti je na kako drevo sedel, ga ogrebi v kak navaden Kranjski panj. Potem položi v novi Kranjski panj vse s satovnimi. S začetki zaznamovane letvice, kolikor jih va-nj gre, se ve da, če so letvice le samo s praznimi satovnimi kar»čeki zaznamovane, se ti čebele ne bodo mogle dJWgam vsesti, kakor na letvice; zakaj včasih so čebele svoj o -glavne in nagajive , in ko bi, na pr. le kacih 6 ali 8 s praznim satjem zaznamovanih letvic v panj dejal, se ti utegnejo čebele ravno tam na strop panja vsesti, kjer letvic ni. Drugače je pa, če imaš že take satnike, iz katerih si poprejšnjo jesen medene satove porezal. Tacih letvic, katerih se še kaj medu drži, se čebele vselej rade poprimejo, toraj jih je treba le toliko v panj dejati , kolikor se sprevidi, da jih bo roj koj v začetku potreboval. Ko si dzierzoniziran Kranjski panj , v katerega misliš roj vsaditi, tako pripravil, potem razgrni na večer, ko je solnce že za goro šlo, kacih 20—30 stopinj za uljnjakom, kako plahto ali rjuho na tla, položi na en konec rjuhe ali plahte panj, v katerem imaš zaznamovane letvice, vzemi mu zadnjo končnico proč, in roj iz ravšelj na, al navadnega panja, kjer ga že imaš, ravno pred odprti zadnji konec novega panja na rjuho ali plahto vsuj. Čebele se ti bodo hitro v novi panj spravile , posebno če še s kako žlico nekatere va-nj brsneš. Ako si novemu Kranjskemu panju , v katerega si roj vsadil, le samo s praznimi satovnimi koščeki zaznamovane letvice dal, ti bodo čebele prve dni vse satovne koščeke prav lepo osnažile, in jih še bolje na letvice prilepile. Pri tem delu bodo navadno veliko črvive zalege na dno panja nametale, katero s kakim peresom al s kako metljico nekaterekrat iz panja pometi, da se ti črvi ne zarede. (Dal. prih.) 190 List 24. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji. (Dalje.) Ko so ti čebele na nekatere letvice satove že delati začele, potem moreš tiste satnike, kar jih čebele še ne potrebujejo7 iz panja vzeti in za kak drug panj porabiti , ker se ti potlej ni treba več bati, da bi se ti čebele na prazni strop preselile, kedar so se nekaterih satov že dobro poprijele; tudi moreš potem satove, na katerih čebele sede, na ta ali uni konec prestaviti, kakor ti jejlrago. Ce je bil pa roj zelo velik, in če je paša prav dobra, se ti bo včasih tudi prigodilo, da ti bodo čebele kar naenkrat na vse letvice satove delati začele. Dasiravno pa prilepljevanje satovnih začetkov, kakor sem zgoraj povedal, čebelarju nobenih posebnih težav ne prizadeva, so meni vendar še bolj všeč sat-niki, na katere satovnih začetkov ni treba prilepljevati. Taki satniki so pa dvojne sorte: trirobati ali pa z enim samim robcem. Trirobate je iznašel slav-noznani čebelar g. S u m p e r. Ker pa v mojih panjovih čebele satje po-čez delajo in ne po dolgem , kakor v Sumperjevih, so se mi za moje panjove trirobati satniki predebeli in premočni zdeli, zato sem za svoje panjove satnike z enim samim robcem delati začel. Ti moji satniki so sicer plošati, kakor navadni, le samo spodaj, kamor čebele svoje satove prilepijo, imajo tanke rob-čeke, kateri so narejeni ravno po sredi satnika od enega konca db druzega. Imaš pa že satnike z enim robčekom ali trirobate, zapazi si dobro to-le: 1. Pomaži robčeke, na katere imajo čebele satove delati, prav dobro z navadnim voskom, ali, če takega nimaš, s kako bolj mlado satino, katero pa poprej dobro pomečkaj; še bulje boš pa storil, če robčeke satirikov v raztopljen vosek pomočiš , predno jih v panj položiš. 2. Čebele imajo navado, da v začetku satove malo in slabo na robčeke prilepijo, in jih še le pozneje, ko so že veči, bolje pritrdijo. Ako tedaj kmalo potem, ko so čebele na robčeke delati začele, kaki sat iz panja vzameš, delaj ž njim varno, da se ti od satnika ne odtrga. ' 3. Ako si satnike dobro povoščil ali z voskom pomazal, potem ti bodo čebele navadno prav natanko na robčeke satove delale, ker, kakor kaže, robček za srednjo steno sata imajo. Vendar pa moram tukaj opomniti, da hočejo čebele včasih satove na konceh zaviti, predno jih še popolnoma do druge stranice panja pripeljejo; to se posebno takrat rado prigodi, če se jim paša hitro odtrga. Da se pa to ne zgodi, se prav lahko zabrani, in sicer tako-le: Čebele imajo navado, da pri eni strani satove delati začnejo, in jih proti drugi strani vlečejo, začnejo pa delati več ali manj saltov, kakor je roj, ali močneji ali slabeji. Na priliko: Ce imaš dober prvi roj , in ga vgrebeš ali vsadiš v panj , kateri ima same satnike z robčeki, ti čebele začnejo delati satove na desni strani, in sicer za prednjo končnico, in jih vlečejo proti levi strani. Kedar so ti tedaj čebele satove , kolikor so jih delati začele, že malo čez sredo panja proti levi strani potegnile, potem vsaki drugi satnik obrni. Prvi satuik, ki leži koj za sprednjo končnico , in ima že dobro polovico sata na desni strani panja dodelanega, pusti pri miru, drugi satnik pa obrni tako, da bo sat, kolikor je že izdelanega, prišel na levo stran itd. Tako pridejo vselej tisti konci satirikov, ki so še prazni, med dva že bolj ali manj izdelana sata, in čebele satov na konceh ne morejo zakriviti, ker jim na obeh stranćh že dodelani satovi tega storiti ne pripuste.^ 4. Ce imaš kaj praznega satovja prihranjenega, znaš tudi na nekatere satnike satovne začetke prilepiti, in potem satnike v panj tako položiti, da pride vselej en satnik z robčekom med dva druga, katera satovne začetke že prilepljene imata. Se bolje je, če imaš morebiti že cele satove na satnikih, ki si jih od poprejšnjega leta prihranil. Ako eden ali drugi teh satov ni prav popolnoma raven, ga poravnaj. Položi ga na mizo ali kako diljo, in ga z drugo diljico pritisni, tako ti bo popolnoma raven postal. Pokladaj take satove v panj spet tako, da pride med dva sata vselej en prazen satnik z robčekom, in tako boš tudi čebelam zabranil, da ti ne bodo nobenega sata zakrivile; zraven tega jih boš pa ravno s tem tudi še posebno k pridnosti priganjal, ker čebele grozno težko prazne prostore med satovjem trpe, in si vse prizadenejo, da jih prej ko morejo, zadelajo. 5. Ako kak roj v panj vsadiš, kateri ima same satnike z robčeki, položi vse satnike va-nj, in kedar ti bodo čebele na nekatere satnike delati začele, znaš začete satove na ta ali uni konec panja prestaviti, in prazne satnike, kolikor jih čebele še ne potrebujejo, iz panja vzeti. 6. Tudi na satnikih z robčeki pusti malo sledu, kedar kak sat od katerega odrežeš. Jaz zdaj vsem svojim novim panjem delam satnike z enim robcem, in to mi skušnje prav dobro potrjujejo, zakaj prepričal sem se, da čebele še manjkrat kak sat zakrivijo, če na robcu delajo, kakor pa če se jim sa-tovni začetki na satnike prilepijo. (Dal. prih.) 200 208 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji, (Dalje.) Taki satniki bodo tudi drugim čebelarjem dobro služili, še posebno pa zato, ker v primeri z gladkimi še nekatere posebne prednosti imajo, in sicer te-le: 1) Ako čebelar satnike z robce k i ima, začne lahko koj po Dzierzonovi sistemi čebelariti, če tudi nič praznega satja nima; kdor pa le gladke satnike ima, tako čebelariti ne more začeti, če praznega satja nima, ker čebele na gladke satnike satov ne delajo ravno, ako se jim satovni začetki na-nje ne prilepijo. — Ce pa kdo tudi kaj malega praznega satja ima, ga ravno tako lahko na satnike z robci prilepi, kakor na gladke. 2) Prilepljevanje satovnih začetkov na satnike prizadene več dela in vzame več voska, kakor pa, če se robčeki povosčijo ali z voskom pomažejo. 3. Satovi, kedar so polni medli, so veliko lepši in tudi za jed. bolj okusni, če so na robčeke delani, so zgoraj, kjer se satnikov drže, vselej bolj ali manj črnikasti , in toraj ne tako lepi, in tudi za jed ne tako okusni. Dozdaj sem govoril le o takih panjovih, ki imajo samo premakljive satnike. Ker so pa najimenitnejši čebelarji sedanjega časa, posebno na Nemškem, delati začeli take panjove, ki imajo namesti satnikov cele okvirčeke ali romčeke, sem si mislil, da tudi naši čebelarji v tej reči zastajati ne smejo, zato sem tudi jez nove panjove z romčeki delati začel, in zato moram tudi zastran tacih panjev kaj malega spregovoriti. Da tudi panj , kateri ima namesti samih satnikov cele romčeke, mora tako narejen biti, da je med zgornjimi deli romčekov in pokrovom panja vsaj četrt palca praznega prostora, to se že samo po sebi razume. Pa tudi med stranskimi diljicami romčekov in med stranicami panja mora biti vsaj pičlo četrt palca praznega prostora, da morejo čebele tudi med romčeki in stranicami panja sem ter tje laziti in tako Črve in druge mr-čese iz panja potrebiti, katerih bi se ravno tukaj spet prav veliko vgnjezdilo, ko bi se romčeki stranic panja tiščali. Med spodnjimi deli romčekov in spodnjo diljo panja naj se pa pusti blizo pol palca praznega prostora, kedar se novi panj ovi delajo. Dasiravno bi namreč čebele spodaj že lahko sem ter tje hodile, ko bi bilo med romčeki in spodnjo diljo panja le četrt palca praznega prostora, me je vendar skušnja izučila, da se stranice in končnice vsacega panja, če je tudi še iz tako suhih dilj narejen, čez kacih 10 — 15 let vendar še toliko vauše, da panj blizo četrt palca niže postane, kakor je bil pa nov narejen. Romčeki se pa nič skrčiti ne morejo, ker njih stranske diljice pokonci stoje. Ravno zato je p0. trebno, da se pri novo narejenih panjovih spodaj rued romčeki in spodnjo diljo panja blizo pol palca praznega prostora pusti, da tudi še potem, ko se stranice in končnice panja že popolnoma osuše, vendar spodaj med romčeki in spodnjo diljo panja še četrt palca praznega pro~ štora ostane. Tudi romčeki pa morajo tako narejeni biti, da se. ne moreta nikoli dva sata skupaj pritisniti. Da se pa dva sata, ki sta v romčeke delana, ne moreta skupaj pritisniti, se more na vee načinov zabraniti. Tukaj spet pride na to, ali je panj tako dzierzoniziran, da se zgornje diljice romčekov v posebne zarezice pokladajo, ali pa da nima vsak romček svoje posebne zareze. Ako se romčeki v zarezice pokladajo , potem zadostuje, da imate stranski diljici romčekov samo po dvoje ušešic, in sicer blizo enega palca od zdolej. — Ker so zgornji deli romčekov v zarezice položeni, stranski diljici se pa z ušešici ena v drugo upirate, romčeki popolnoma trdno stoje, in se kar nič premakniti ne morejo. Ako je pa panj tako narejen , da se zgornji deli romčekov ne pokladajo v zareznice, potem morajo pa imeti ali stranski deli romčekov po cvet ero ušešic, namreč blizo enega palca od zgoraj dva, ali pa morajo imeti zgornje in spodnje diljice romčekov po č ve ter o tacih ušešic, namreč blizo obeh koncev po dvoje. Tako se romčeki ali z ušešici stranskih diljic, ali pa z ušešici zgornjih in spodnjih laštic na štirih krajih v ušeaica sebi nasproti stoječih romčekov upirajo in tako tudi popolnoma trdno stojePanjovi z romčeki so zato prav pripravni, ker se satovi veliko lože premikajo, in iz enega panja v dražega prestavljajo, če so v romčeke delani, kakor pa, če so na same satnike prilepljeni, zakaj, če so satovi le na satnike narejeni, jih čebele k stranicam panja prilepijo, in Če hoče čebelar take satove iz enega panja v druzega prestavljati, jih mora poprej od stranic odrezati; nasproti pa čebele romčekov k stranicam ne prilepijo, toraj jih tudi ni potreba odrezovati, kedar se kaj prestavljajo. i Ne more se pa tajiti, da so panjovi z romčeki precej draži, kakor panjovi s samimi satniki, ker romčeki dajo veliko več dela in tudi več lesa vzamejo, kakor pa same satovne diljice. (Dal. prih.) j ------ 217 ------ Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji, (Dalje.) Naj je pa panj tudi tako narejen, da ima le samo premakljive satnike, ali pa tako, da ima cele romčeke, f vsak je veliko boljši, kakor pa stari Kranjski panj z nepremakljivim satovjem. i Jaz delam zdaj dvoje sorte panjove, da imajo le samo premakljive satnike in troje sorte tacih, da imajo romčeke, in tako sem vse svoje nove Kranjske panjove tudi v petero številk razdelil. Številka 1 ima samo satnike, ki sevzarezice poklajJajo. ' Štev. 2 ima tudi le satnike, ki se pa ne pokladajo v zarezice, temuč se z lesenimi ušesici blizo obeh koncev eden v druzega upirajo. Štev. 3 ima romčeke, katerih zgornje diljice v zarezicah leže, stranske imajo pa bhzo palca od zdolej po dvoje ušesic. ^Štev. 4 ima romčeke, katerih stranske diljice ^Jnajo po čvetero ušesic, s katerimi se spodaj in zgoraj ^a obeh konceh skupaj pritiskajo. Panjove vsake številke delam al z navadnimi po-^^ovi, ki so sšravfki pritrjeni, in te sem zaznamoval s ^rko A, al pa z dvema pokrovčekoma, ki so zaznamovani s črko B, kakor sem že zgoraj omenil, ko sem ^^ pokrovov govoril. Vsi moji novi panjovi so delani na tanko po eni ^^^i, kar njihovo znotranjo svitlobo zadene. Razdelil sem jih v petero številk in v oziru pokrovov zaznamoval s črkama A in B zato, da čebelarjem, kateri bi si želeli kaki panj naročiti, ne bo treba druzega naznaniti kakor številko panja in sorte pokrova, na priliko: Želim dobiti toliko panjev štev. 1 A, al toliko panjev štev. 5 B. itd. "") (Dal. prih.) *) Kdor želi moje nove Kranjske panjove bolj na tanko ogledati, naj jih pogleda pri gosp. Mihu PakiČu, trgovcu v Ljubljani, pri katerem jih lahko tudi vsak naroči, kakoršne hoče in kolikor mu je drago. — Pri tej priložnosti opomnim tudi vse čebelarje na to, da so moji panjovi le zato spredaj in zadaj z majhnimi žebljički zabiti, da se pri prevaževanji kaka končnica ne zgubi. Kedar tedaj kdo kaki panj v roke dobi, naj brez skrbi td žebljičke izdere, in tako bo lahko sprednjo in zadnjo končnico odpiral. Pis. 224 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik: in čebelar v Bohinju (Dalje.) Vsakemu panju, kateregai kakemu čebelarju pošljem, naredim tudi premakljivo okence. To okence je ravno tako dolgo, kakor je panj v svitiobi širok, pa ravno tako visoko, kakor je panj v svitiobi visok. Vsako okence ima spodaj ravmo tako žrelo, kakorŠne imajo sprednje končnice panjev/. Na enem koncu tega žrela je prišravfana majhna diljjica, katera se doli pritisne, kedar se hoče žrelo zaipreti, ali pa se kvišku vzdigne, če se hoče žrelo odpreeti. Poglavitni namen teh oknicc je, da čebelar lahko čebelam prostor v panju zmanjšia, kakor hoče, in kakor se mu potrebno in koristno zdi.. Dobro je pa prostor v panju z manj sati: 1. Takrat, kedar se kak bolj majhen rojiček v panj vsadi. Skušnja nas namreč uči, da majhen roj, če se v velik panj vgrebe, nekako obupa, da bi zamogel tako velik prostor s satovjem im medom napolniti; tako pa včasih čebele vse veselje dlo delovanja zgube. Ce se pa prostor v panju pomanjša, se čebele z veliko večini veseljem delovanja poprimejo,^ker se tako zmanjšan prostor že tudi napolniti upajo. Ce tedaj kacega drujca ali tretjiča v panj vgrebeš, puisti kaka dva ali tri dni vse pri miru, potem pa kacih 8 satnikov ali romčekov, na prihko, v sprednji konec pjanja prestavi, se ve, da naj spredaj tiste, na katere so) čebele že delati začele, in na mesto, kamor bi imel dieveti satnik priti, obesi premakljivo okence; tako bodco imele čebele le kako polovico prostora v panju odpntega, in ti bodo v tem prostorčeku prav srčno in veselio delovale, in ga, če je paša dobra, kmalu s satovjem napolnile. Ko je teh 8 satov dodelanih, potem spet kaika dva satnika ali rom-čeka dodaj : okence pa toliko naizaj prestavi, kolikor prostora bosta ta dva dodana satniika ali romčeka vzela itd. Ko je polovica panja dodelania, potem smeš okence popolnoma odstraniti, ker je zd;aj roj že toliko pri moči, da bo srčno naprej delal. 2. Tudi močnim rojem je včasih dobro, prostor v panju zmanjšati, in sicer posebno takim, kateri so že bolj pozni in se je povpameti Ibati, da bi se znala paša v kratkem odtrgati. Že poprej sem omenil, da se včasih prigodi, da močen roj, posebno če je paša prav dobra, kar naenkrat skoraj ina vseh satnikih delati začne. To je sicer prav veselo« za čebelarja, al če se paša odtrga in če še v ajdi čebele kaj prida ne dobe, potem ne morejo skoraj nobemega sata popolnoma dodelati. Vsak čebelar pa ve, dsi tak panj, kateri more- biti še popolnoma ni zaprt, tudi za prezimovanje nič ,aV prida ni, ker je v njem čebelam rado premrzlo, tacih okoliščinah je tedaj bolj modro, tudi močnemu iu pastor v panju zmanjšan, in mu le dobro polovico Lstiti? zakaj boljše je, da čebele le kacih 9 ali 10 satov lpoinoma dodelajo, kakor da bi vse satove delati zale pa nobenega ne dokončale. Ako je pa roj zgoden naočan, mu ni treba prostora zmanjševati, če tudi na eh satmkih ob enem delati začne, ker se sme po pasti pričakovati, da bo saj nekaj satov popolnoma do-lal, čeravno morebiti ne prav vseh. 3. Je dobro prostor zmanjšati bolj slabim pleme-ikom,^ki se čez zimo puste, zato, da je čebelam bolj 3!o. če tedaj kak bolj slab panj čez zimo pustiš, ki a le kacih 8 ali 9 satov, postavi te satove v sprednji nec panja, potem obesi okence v panj , tako ti bo talo med okencem in zadnjo končnico za polovico nja praznega prostora, in tega smeš s pezdirjem, tvo ali kako drugo enako stvarjo napolniti, potem bo el tudi bolj reven plemenjak zadosti toplote čez zimo. >čni in zelo čebelni plemenjaki pa tudi po zimi oknic potrebujejo, ker irmjo čebele že tako tudi v najhujši oi zadosti toplote, če se le panjovi zadosti zadelajo in Iz tega, kar sem tukaj zastran oknic povedal, je razvidno: 1. Da ni potrebno, da bi moral imeti čebelar to-o premakljivih oknic, kobkor ima takrat panjev, ke-p mu Čebele obrojijo, ampak da že lahko izhaja, če % le nekako toliko oknic, kolikor plemenjakov čez 30 pusti. Zakaj močni in zgodnji roji ne potrebujejo eti oknic, in močni plemenjaki tudi čez zimo ne; pa [i bolj slabi, al bolj močni pa pozni roji ne potrebu-3 oknic celo poletje, ampak le toliko časa, da čebele tako polovico panja dodelajo, potem se jim lahko odvrnejo, in se za druge panj ove porabijo kateri jih še potrebujejo. Iz tega pa sledi, da morajo biti vsa oknica na tanko po eni meri narejena, da se lahko vsako okence zdaj za ta, zdaj za drugi panj porabi, kakor se čebelarju poljubi. 2. Da bi zamogel čebelar ravno ta namen tudi s tem doseči, ako bi imel namesto oknic le premakljive diljice. Te diljice bi morale biti ravno tako narejene, kakoršne so sprednje končnice panjev, le samo toliko krajše, da gredo lahko v panjove. Oknica so le zato bolj pripravna, ker čebelar, če le zadnjo končnico panja odpre, že lahko skozi šipo vidi, koliko satov so mu že čebele naredile, in kdaj je treba oknice nazaj postaviti in novih satnikov dodati; kdor ima pa namesti oknic le diljice, mora vselej pokrov panja odkriti, če hoče spoznati, kdaj je treba novih satnikov dodati in diljico bolj nazaj prestaviti. Da se mora žrelo okenca ali premakljive diljice vselej odpreti, kedar se čebelam jesti da, to že vsaki dobro ve, ker bi sicer čebele do koritica priti ne mogle. (Dalje prihodnjič.) 225 232 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Vsak, kdor se novih Kranjskih panjev poprime, bo modro storil, dasi tudi toliko dzierzoniziranih ška telj napravi, kolikor jih za svoje čebelarstvo potrebuje. Res je sicer, da si čebelar , kateri ima panj ove 9 premakljivim delovanjem , lahko na mnoge načine pomaga, in bi, ako bi bilo potrebno, tudi brez škatelj iz-hajal; tako na priliko: lahko močnim panjem cele satove z medom in zalego vzame, in jih bolj slabim p&* njovim daje; tudi lahko jemlje dobrim panjem z medoifl napolnjene satove, in si jih za prihodnje potrebe pri- j kar se pa, kar je vsakemu čebelarju znano, le + krat zgoditi sme, kedar so odvzeti medeni satovi po- iDoma brez zalege, zakaj, ako bi si kdo take satove ^rihranil, kateri so deloma z medom in deloma z za- } ^0 napolnjeni, začela bi mu zalega gnjiti, in ako bi fiez kaj časa tak sat z gnjilo zalego kakemu panju dal, ¦ j ga ravno s tem okužil,
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 6:19 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pike



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 22:10
Prispevkov: 1479
Kraj: Kamnik

Najlepša hvala za tako obsežen prispevek. Žal je struktura besedila takšna da je težko berljivo. V originalnem zapisu so bili verjetno tudi kakšni odstavki.
Lepo prosim, če obstaja možnost, da bi to dopolnili. Hvala!

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 7:27 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Gorenjski čebelar prve polovice devetnajstega stoletja, ki se sklicuje na vse druge avtorje, le na Janšo nič. Torej Janša le ni bil tako vpliven in pomemben na področju razvoja in vedenja o čebelarstvu na slovenskem etničnem ozemlju kot se mu danes pripisuje.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 7:34 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
vpliv Antona Janše

quote:
Originally posted by Janževec
Gorenjski čebelar prve polovice devetnajstega stoletja, ki se sklicuje na vse druge avtorje, le na Janšo nič. Torej Janša le ni bil tako vpliven in pomemben na področju razvoja in vedenja o čebelarstvu na slovenskem etničnem ozemlju kot se mu danes pripisuje.

----------------------------
Zgodovina se tudi tukaj ponavlja. Pa nismo mi Slovenci posebnost v tem pomanjkljivem spominu, tudi Avstrijci, pa Nemci tudi.
Nemci so se tudi zavedli in izdali ponovno Janševa dela.
Nemci dokazujejo, da je bil Anton Janša modernizator panjev. Iz njegove ideje so se razvili tudi listovni panji, pa ne najprej pri nas ampak v Nemčiji, Švici in Tirolski...., mi smo dobili najprej Gerstungove panje, nato Albertijeve panje in na koncu Alberti-Žnideršičeve panje, ki so aktualni še dandanes kot 90% zastopanost na Slovenskem. Torej je naš sedanji AŽ v bistvu nemški panj.
Avtor Debelak trdi, da je AŽ panj tudi skladovnični panj, saj nadaljuje slovensko tradicijo kranjičev. Tu je res poodobnost. Vendar ni čisto tako enostavna razlaga.
Stari kranjski čebelnjak se ni razvil iz kozolca, ampak iz svinjaka. Ko se je začela trgovina s čebelami, so nastali šele kranjiči, ki so jih nakladali eden na drugega v veliki množini. Pred tem pa takih čebelanjakov ni bilo. Naj mi kdo pokaže tak čebelnjak izpred 1850 let?
Janša je narisal dve varianti( mogoče pa še kaj več) čebelnjaka, eden je preprost drug je pa boljši-dražji. V Janševem čebelnjaku je nazorno videti ravno postavitev panjev, ki jih je možno prestavljati po potrebi levo -desno ali gor in celo nazaj.
Vpliv Janše je torej kar precejšen tudi danes, saj je najbolj razširjeni panj na svetu ravno LR panj, ki ima tudi Janševe osnove in mimo tega nihče ne more četudi jih javno ne prizna.

Naj ROJI in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 9:25 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Čebelaroji: Stari kranjski čebelnjak se ni razvil iz kozolca, ampak iz svinjaka
__________

Tudi človek se je razvil iz opice. Pa kaj sedaj ? Zakaj pa naj bi bil svinjak slabši od kozolca ? Oba objekta ( čebelnjak in svinjak )sta namenjena domovanju živali. V kozolcu pa razen miši, podgan in kakšnega ptiča pod streho živali ni bilo. Mogoče sta občasno zatočišče našla še Janez in Micka.

Ni potrebe, da se iz nepomembnih stvari delajo pomembne.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 11:29 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
dušans



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 9:30
Prispevkov: 694
Kraj: homec

quote:
Originally posted by Janževec

Tudi človek se je razvil iz opice.


Človek se ni razvil iz opice, ampak imata z opico istega prednika.

Meni se zdi tole Porentovo pisanje zanimivo, ker popisuje določen čas v zgodovini čebelarstva na področju SLO, razmišljanje čebelarja takrat in nakazan razvoj. Tudi stari gorenjski jezik je zanimiv.

Res je, kot piše Drago, da ni Janša nič omenjen. Po pravici povedano, so se Slo čebelarji v veliki meri od njega obrnili z listovnim panjem.

lp
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 1:59 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Sodeč po tem kako človek ravna in v kaj se je razvil, smemo upravičeno sklepati, da se je razvil iz najbolj bebavega roda opice, ki se ga danes verjetno celo opice same sramujejo.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 7:09 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Fizikalec



Pridružen/-a: Tor Feb 2004 21:35
Prispevkov: 6064

Režakla Režakla Režakla se strinjam s tabo
_________________
Aetate reddimur prudentiores (S Časom postajamo pametnejši)

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Okt 25, 2010 7:48 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
obrnili k listovnim panjem

[quote="dušans"]

quote:
Originally posted by Janževec



Res je, kot piše Drago, da ni Janša nič omenjen. Po pravici povedano, so se Slo čebelarji v veliki meri od njega obrnili z listovnim panjem.

lp

-----------------------
Jaz pa tega ne trdim, saj je listovni panj tudi nadaljevanje kmečke tradicije v drugačni obliki seveda, samo to in nič drugega. Kateri panj prinese več, je povedal že Janša, ko je rekel, da se njegov panj da povečevati glede na pašne razmere in to do skrajnih možnosti.
Ne spomnem se, če je v tej knjigi Janša omenjen. Samoumevno je bilo takrat v Porentovem času, da so tudi kmečki panji nadaljevanje in del samega Janšeta, Glavarja, Jonketa, oziroma so del zelo stare tradicije. Ta generacija je bila po mojem še celo malo ljubosumna na Glavarja in Janšeta, ker sta si upala modernizirati njihove stare kmečke panje. Zato so vztrajali, da bi jih pa oni izboljšali po novem s premakljivimi satniki, ki so se pri nas začeli razvijati po Dzierzonovem principu.

Vmes se je pojavil trgovec iz severa Rothschütz, ponudil svojo varianto , ki je pa imela daljnosežne posledice, saj je ravno on ponujal razne variante listovnih panjev v omari in dal prvi standardno ime-KRANJIČ. Pa te Rothschützove variante panjev niso bile nič slabše od drugih. Satnik je bil od tedaj merilo in kako naj ga položijo, pa velokost itd.. O tem se piše še danes. Tudi delajo še nove variante, saj so izumili celo regalne omare za listovne panje. In tile regali so najbolj ekonomični, bolj kot sami panji, ki so postali zelo dragi.
Omare so bile takrat zelo v modi, saj jih je kmečki človek tedanjega časa imel za celo bogastvo in je mislil, da bodo bolj bogati, če bodo imel tudi čebele v omarah. Tako so nastali posebno na severu in tudi pri nas celo paviljoni za čebele. Vse je hlastalo za modernizacijo zunanjega videza, tudi s silo, kar se kaže tudi dandanes.
Ljudje- čebelarji so pa pomalem pozabili na našo domačo čebelo, star pregovor pravi; najprej kravca nato pa štalca.
Ko sem jaz začel s čebelami 1985, mi je ostal v spominu stavek starega čebelarja Ivana Fegeša iz Celja, ki je dejal: da je največja zmota sedanjega čebelarstva selekcija čebel s pomočjo genetike in da je pri čebelah bistvena samo odbira čebel in nič drugega.

V bistvu to odbiro delajo čebele same najbolje!

Naj Roji in Medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Okt 26, 2010 8:28 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Čebelaroji: "da je največja zmota sedanjega čebelarstva selekcija čebel s pomočjo genetike in da je pri čebelah bistvena samo odbira čebel in nič drugega."
___________

S tem pa se popolnoma strinjam. Slovenci smo v svoji "strokovni" zaletavosti in bebavosti v nekaj desetletjih uničili vso genetsko bogastvo geografskih tipov čebel. Vsak je lahko počel vse kar mu je padlo na pamet in tako se obnašamo in ravnamo še danes. Ko se je v Sloveniji začelo čebelariti na kilograme smo slovenski čebeli podpisali smrtno obsodbo.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Okt 26, 2010 12:03 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mg



Pridružen/-a: Sre Feb 2010 1:18
Prispevkov: 808

Samo genetika ne zaleže, dajmo še s kemijo in kislinami. Da bo za ornk. Za vsako ceno, izgovori niso važni.
_________________
lep pozdrav

 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Okt 26, 2010 12:37 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group