POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

DAJNKO

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
DAJNKO

Ali obstaja še kje izvirni Dajnkov panj; tisti, ki je naveden v njegovi knjigi?
Da je izdal knjigo v tistem času je bil res podvig. Zanima me koliko izvodov knjig je bilo izdanih? Ali ima naša zveza tudi to knjigo?



NAJ ROJI in MEDI
Jože

http://www.e-sejem.si/cebelarstvo-slovenija/default.aspx
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Mar 08, 2010 3:31 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Dajnko

Po enem mesecu se ni še nobeden oglasil, zato se pa sam oglasim še enkrat s temle člankom, ki sem ga objavil na Tržnici/ prodam.

En čebelar me že nekaj let nagovarja, da naj napišem, kako se čebelari s koši, kar bi bilo najbrž za marsikoga dobrodošlo. Sem se pa vedno ob tem spomnil na " Dajnkovo Čelarstvo" katerega sem že bral, vendar so notri zelo stari izrazi in mnogim ne vem pomena, prav zato se nisem lotil tega dela. Prekmurske čebelarje sploh premalo poznam. Po drugi strani sem pa pričakoval od njih samih, da bodo oni ponovno izdali Danjkovo delo.
Imam zamisel kako bi naredili to reč. Sedaj ko imamo internet bi tako stvar zlahka naredili. Ni pa nujno, da je moje "pero" zraven. Je pa ravno primeren čas za to, saj se po vsej EU obujajo stari tradicionalni načini čebelarjenja in Prekmurci imate za to očiten razlog.

Naj ROJI IN MEDI!
Jože

_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Apr 17, 2010 8:41 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
MatejP
Gost




Ponatis te knjige so izdali v Gornji Radgoni. Jo imajo nekatere knjižnice http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=HOLD&id=1024112338470243&rec=2&sid=1

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Apr 17, 2010 10:27 am 
 
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Danjko

Hvala,
pozabil sem pogledati najprej tole. V bistvu sem kar malo zamudil, kaj hočeš
človek ni stroj in ura teče nič ne reče. Malo sem pogledal malo bolj Dajnkove zapise še na drugih področjih. Lahko se reče, da sta se tudi tudi Prešeren in Slomšek nekaj naučila od njega, saj je bil Dajnko 1787-1873, kar 13 let starejši.

Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Ned Apr 18, 2010 12:24 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
DAJNKO in koši

DAJNKO Peter,
Čelarstvo, Gradec 1831.
Stran 32,
83. So leseni, ali slamni čelniki bolši?
Misli kres toto reč so silno razločene. Leseni čelniki resen duže deržijo, proti tem pá so tudi žmetneši, ino pri ogrebanji rojov imámo z njimi več dela: ino da ne pustíjo pare ino slaba skos se, zato nastane v ´zimi na pristranskih stenah imelje ino sreš, ino zmerzne na léd, od čéga se silni mraz v ´ rojih rasširja. Za tega volo na konci zime, vu takih čelnikih ne najdemo le samo veliko množíno mertvih čél, temoč tudi prazne pogače s´plesnijo ino tuhnoto obvlečene, ino od ravno tega čele zbetežájo ino vmerjejo; tudi se medne pogače lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih čelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama čelno paro ino slab vu se vleče, ali ki čelna sapa več odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih čél, ino menje plesni, kak vu desečnih ali lesenih čelnikih; tudi so ležéši ino nam pri ogrebanji rojov včiníjo menje dela.

Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Apr 20, 2010 12:10 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Re: DAJNKO in koši

quote:
Originally posted by cebelaroji
DAJNKO Peter,
Čelarstvo, Gradec 1831.
Stran 32,
83. So leseni, ali slamni čelniki bolši?
Misli kres toto reč so silno razločene. Leseni čelniki resen duže deržijo, proti tem pá so tudi žmetneši, ino pri ogrebanji rojov imámo z njimi več dela: ino da ne pustíjo pare ino slaba skos se, zato nastane v ´zimi na pristranskih stenah imelje ino sreš, ino zmerzne na léd, od čéga se silni mraz v ´ rojih rasširja. Za tega volo na konci zime, vu takih čelnikih ne najdemo le samo veliko množíno mertvih čél, temoč tudi prazne pogače s´plesnijo ino tuhnoto obvlečene, ino od ravno tega čele zbetežájo ino vmerjejo; tudi se medne pogače lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih čelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama čelno paro ino slab vu se vleče, ali ki čelna sapa več odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih čél, ino menje plesni, kak vu desečnih ali lesenih čelnikih; tudi so ležéši ino nam pri ogrebanji rojov včiníjo menje dela.

Jože

----------------------------

Na internetu sem našel tale zapis in ga postavljam tu:

Peter Dajnko avtor prve knjige o čebelarstvu, napisane v slo

Niedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celo zapušena ino ne s tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži.

S to kritično mislijo začenja Peter DAJNKO svoj predgovor, napisan 20. avgusta 1830 v Radgoni, v knjigi, ki je izšla leta 1831, z naslovom Čelarstvo (ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina, prava ino gotova vodba, kak se naj ležej ino naj bolše dajo čele rediti na dosegnenje naj vekšega haska ino veselja, KNIGA za vse čelne prijatele vsakega strana, kero je iz naj vedneših mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgon).

Peter DAJNKO se je rodil 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, umrl pa je 22. februarja 1873 v Veliki Nedelji. Izhaja iz kmečke družine, gimnazijo je obiskoval v Mariboru, teologijo je študiral v Gradcu in bil leta 1813 posvečen v duhovnika. Kot župnik, dekan in okrožni šolski nadzornik je služboval v Gornji Radgoni in pri Veliki Nedelji.
Velja za najplodovitejšega štajerskega pisca tedanje dobe. Kot najzanimivejši in poleg slovnice nadvse izvirni deli dr. Bernard Rajh poudarja zbirko narodnih pesmi Posvetne pesmi iz leta 1827 in poljudno strokovni čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831.

V svoji strokovni oceni Čelarstva je dr. Janez Poklukar med drugim zapisal: Peter Dajnko je izdal svoje Čelarstvo v letu 1831, ko še niso poznali premičnega satja, točil, čebelje pasme še niso bile določene. Tudi trgovine s čebelami še ni bilo. Prav tako je bilo zelo pomanjkljivo znanje o boleznih čebel.
Na avtorjevo nesrečo je delo obtičalo v senci Goličnikovega prevoda Janševega dela Popolni nauk o čebelarstvu (1792). V času pred pomladjo narodov je bilo Dajnkovo Čelarstvo prisilno pozabljeno tudi iz političnih vzrokov ter odrinjeno zaradi svojega samosvojega vzhodnoslovenskega jezika.
Pozaba tega Dajnkovega dela se je nadaljevala v prvi polovici 20. stoletja. Takrat Čelarstva niso poznali ali pa so ga namenoma izrinili iz slovenske čebelarske zavesti kot nekaj nerazumljivega in neprimernega za moderno čebelarstvo.
In potem dr. Poklukar nadaljuje: S presenečenjem lahko ugotovimo, da je Dajnkovo Čelarstvo močno aktualno tudi danes in da bo tako tudi v prihodnosti. In svojo strokovno oceno konča takole: Vsekakor lahko čebelarji v Dajnkovem čebelarskem priročniku najdemo številne ideje za praktične rešitve nastalih problemov pri čebeljih družinah, predvsem pri čebelah v nakladnih panjih.

Dajnkovo Čelarstvo je razdeljeno na šest poglavij in razčlenjeno na 500 vprašanj in odgovorov. To priča o veliki preglednosti vsebine, s čimer je Dajnko želel kar najbolj olajšati uporabo priročnika bralcem. Poglavja je razdelil zelo pregledno. Najprej je obravnaval biologijo in navade čebel; v drugem poglavju je opisal čebelja bivališča ter orodja, ki jih potrebujemo pri čebelarjenju oziroma so jih potrebovali takrat; v tretjem je opisal, kako naselimo čebeljo družino in jo potem primerno oskrbujemo; v četrtem nas pouči o razmnoževanju čebel; v petem opisuje čebelarjeva opravila skozi vse leto; šesto poglavje pa vsebuje natančne napotke o ravnanju z medom in voskom.
Zavedal se je pomena svojega dela, in ker je poznal razmere v čebelarstvu na območju Prlekije in Slovenskih goric, mu je bilo veliko do tega, da s svojim priročnikom temeljito spremeni način čebelarjenja in tako pripomore k temu, da bi njegovi rojaki začeli uporabljati bolj humane metode pri pridobivanju medu ter povečali pridobitnost čelne reje.
To nam potrjuje že sam začetek priročnika, saj Dajnko svoj uvod začne z vprašanjem: 1. Vu čemi obstoji čelna reja? in odgovorom: Vu strežbi ino reditbi čel, naj bi se od njih, keliko mogočno, veliki prid ino hasek dobival ino človeka veseluval.

To kratko in skromno predstavitev Čelarstava končajmo s 500. vprašanjem: K čemi pa so gomole, kere si is prešanih voščenic, trošin ino satovnic natisnemo? in odgovorom: Mi jemlemo nje za glodanje hižnih reči, za flastre, za kadenje pri dravnatih ino drugih boleznih. Tudi nje v ocet ino žganico namočene vežemo živini na izveržene ali previnjene telne vude ino stiske. Tudi je dobro z njimi otečene telne strane kaditi.

Številni si še dandanes postavljajo vprašanje, ali je Dajnko poznal Janševa dela. Enotnega odgovora ni. Sam menim, da bi na to vprašanje lahko odgovorila temeljita strokovna analiza tako Dajnkovih kot Janševih del. In če bi ta odgovor tudi poznali, se pomen Dajnka in njegovega dela ne bi prav nič spremenil. Janševa dela so bila v tistem času pisana v nemščini, in ker knjige tedaj niso bile tako razširjena dobrina, kot so dandanes, so bile preprostim ljudem Prlekije in še posebej Slovenskih goric zelo nedostopne. Čelarstvo pa je Dajnko napisal v slovenskem jeziku, ga objavil in tudi poskrbel, da je bilo razširjeno med ljudi.

France Novak z Znanstveno-raziskovalnega centra pri SAZU v Ljubljani svoj prispevek v Dajnkovem zborniku (simpozij v Gornji Radgoni, 1997) z naslovom Dajnkovo čebelarsko izrazje konča takole: Za konec lahko rečemo, da je Dajnko naredil veliko dejanje za slovensko čebelarsko izrazje. Čeprav je izhajal iz pokrajine, v kateri se je rodil, v kateri je deloval in katere jezik je v znatni meri upošteval tudi v knjižnem jeziku, ni zanemaril skupnega slovenskega jezikovnega interesa. Cela vrsta izrazov kaže, da je pospeševal tudi skupna slovenska prizadevanja.

Upam, da je ta prispevek le začetek predstavitve Petra Dajnka in njegovega Čelarstva širši slovenski čebelarski javnosti. Razlogov za to, zakaj o Dajnku do zdaj ni bilo veliko napisanega, je več in jih tukaj ne nameravam povzemati. Omenim naj le dva, za katera nekateri menijo, da sta bila ključna za Dajnkovo zamolčanje. Prvi vzrok naj bi bila njegova vloga v znani črkarski pravdi, drugi pa njegov spor s Slomškom. Naj bo tako ali drugače, dandanes je treba to preseči in Dajnku priznati mesto ob Antonu Janši, saj sta v tistem času oba veliko storila za razvoj in napredek slovenskega čebelarstva. Vsi slovenski čebelarji smo danes dediči njunega izročila. Predvsem čebelarji v Prlekiji in Slovenskih goricah moramo biti ponosni na Petra Dajnka, ljudskega učitelja na področju čebelarstva, dušnega pastirja Gornje Radgone in Velike Nedelje, narodnega buditelja, pisatelja in pesnika ter zbiratelja narodnega kulturnega blaga. Tega smo se zavedali tudi v Gornji Radgoni. Na mojo pobudo je občinski svet leta 2001 zagotovil sredstva za izdajo ponatisa Čelarstva, ki je še istega leta izšlo v 500 izvodih.

Čele so mojo bogastvo ino veselje


Pripravil: Drago HORVAT
ČD Negova

P.S.: Naj mi avtor tega teksta ali kdo drug razloži, kaj pomeni tale naslov naveden zgoraj" Peter Dajnko avtor prve knjige o čebelarstvu, napisane v slo".
Ali ni bil Goličnik pred njim?
Trdim da je tudi Dajnko zajemal iz obeh Janševih knjig.

Naj roji in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Sep 19, 2011 8:13 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Čebelaroji zapiše: "P.S.: Naj mi avtor tega teksta ali kdo drug razloži, kaj pomeni tale naslov naveden zgoraj" Peter Dajnko avtor prve knjige o čebelarstvu, napisane v slo".
Ali ni bil Goličnik pred njim?
Trdim da je tudi Dajnko zajemal iz obeh Janševih knjig.

Naj roji in medi!
Jože"
_____

Odgovor na svoje prvo vprašanje glede prve v slovenskem jeziku napisane knjige o čebelah in čebelarjenju najdeš v gornjem prispevku. Le pozorno prebrati je treba.

Ti seveda lahko trdiš kar te je volja in imaš do tega tudi vso pravico. Če pa želiš s svojo trditvijo biti vsaj malo verodostojen in resen, potem pa boš seveda moral k svoji trditvi navesti še nekaj argumentov in dokazov.

Peter Dajnko kot intelektualec svojega časa in precej razgledan gospod je verjetno Janševa dela poznal. Da pa bi ob pisanju svojega priročnika iz njih "zajemal" ali "plonkal" pa ni prav nobenega dokaza. S to hipotezo "plonkanja" se je aktivno ukvarjalo že kar nekaj slovenskih čebelarskih modrecev, ki so želeli najti vsaj nek dokaz, da bi Dajnka in njegovo delo razvrednotili ter ga pustili v zgodovinskem zamolčanju, pa jim ni uspelo.

Pokojni dr. Pokljukar, ki je v izdani reprint Dajnkovega Čelarstva prispeval strokovno oceno tega dela, je prizadevanja raznih "strokovnih šalabajzarjev" poznal, se je tej pasti modro izognil, ker tudi sam ni mogel prav v ničemer povezati Janše in Dajnka ali najti kakršne koli sledi Dajnkovega plonkanja Janše.

Tudi v novejšem času se vsake toliko najde kdo, ki skuša to hipotezo "plonkanja ali zajemanja" ponovno oživeti, vendar nihče dalj od nesramnega in neresnega ter neargumentiranega podtikanja ne pride. Slovenija ni le Kranjska, temveč je Slovenija tudi Štajerska in še kakšna pokrajina. Štajerski čebelarji so v takratnem času o Janši vedeli ravno toliko kot Kranjski o Dajnku. Oboji nič! Janša je med preproste slovenske čebelarje prišel šele z Goličnikovim prevodom in še to v zelo omejenem obsegu ter na omejenem delu slovenskega ozemlja.

Celotna čebelarska Slovenija in tako seveda tudi vzhodna Štajerska je Janšo prav ter celovito spoznala šele po drugi vojni. Dajnkov priročnik Čelarstvo pa je bil v skoraj vsaki čebelarski hiši v drugi polovici devetnajstega ter prvi polovici dvajsetega stoletja, čeprav so v tem času tudi ti čebelarji koše že masovno opuščali in čebelarili v lesenih panjih. Kljub zamenjavi tehnologije čebelarjenja pa so vse do današnjih dni v Dajnkovem Čelarstvu čebelarji našli veliko koristnih nasvetov in napotil, ker druge kvalitetne strokovne literature na temo čebelarstva dolgo niso imeli niti na razpolago. Še veliko bolj kot Janša s svojimi deli je pri tukajšnjih čebelarjih bil priljubljen potujoči čebelarski učitelj Jurančič in njegovo delo, ki je sicer mlajše od Dajnkovega, vendar je bilo med čebelarji zelo priljubljeno in koristno. Janša, Glavar in drugi današnji "čebelarski svetniki" so bili za čebelarje vzhodne Štajerske neznani in tako jim seveda ni mogoče pripisovati prav nobenih zaslug za razvoj čebelarstva v tem delu slovenskega ozemlja.

Lep pozdrav!

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Sep 19, 2011 10:24 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Dajnko in Janša

quote:
Originally posted by Janževec
Čebelaroji zapiše: "P.S.: Naj mi avtor tega teksta ali kdo drug razloži, kaj pomeni tale naslov naveden zgoraj" Peter Dajnko avtor prve knjige o čebelarstvu, napisane v slo".
Ali ni bil Goličnik pred njim?
Trdim da je tudi Dajnko zajemal iz obeh Janševih knjig.

Naj roji in medi!
Jože"
_____

Odgovor na svoje prvo vprašanje glede prve v slovenskem jeziku napisane knjige o čebelah in čebelarjenju najdeš v gornjem prispevku. Le pozorno prebrati je treba.

Ti seveda lahko trdiš kar te je volja in imaš do tega tudi vso pravico. Če pa želiš s svojo trditvijo biti vsaj malo verodostojen in resen, potem pa boš seveda moral k svoji trditvi navesti še nekaj argumentov in dokazov.

Peter Dajnko kot intelektualec svojega časa in precej razgledan gospod je verjetno Janševa dela poznal. Da pa bi ob pisanju svojega priročnika iz njih "zajemal" ali "plonkal" pa ni prav nobenega dokaza. S to hipotezo "plonkanja" se je aktivno ukvarjalo že kar nekaj slovenskih čebelarskih modrecev, ki so želeli najti vsaj nek dokaz, da bi Dajnka in njegovo delo razvrednotili ter ga pustili v zgodovinskem zamolčanju, pa jim ni uspelo.

Pokojni dr. Pokljukar, ki je v izdani reprint Dajnkovega Čelarstva prispeval strokovno oceno tega dela, je prizadevanja raznih "strokovnih šalabajzarjev" poznal, se je tej pasti modro izognil, ker tudi sam ni mogel prav v ničemer povezati Janše in Dajnka ali najti kakršne koli sledi Dajnkovega plonkanja Janše.

Tudi v novejšem času se vsake toliko najde kdo, ki skuša to hipotezo "plonkanja ali zajemanja" ponovno oživeti, vendar nihče dalj od nesramnega in neresnega ter neargumentiranega podtikanja ne pride. Slovenija ni le Kranjska, temveč je Slovenija tudi Štajerska in še kakšna pokrajina. Štajerski čebelarji so v takratnem času o Janši vedeli ravno toliko kot Kranjski o Dajnku. Oboji nič! Janša je med preproste slovenske čebelarje prišel šele z Goličnikovim prevodom in še to v zelo omejenem obsegu ter na omejenem delu slovenskega ozemlja.

Celotna čebelarska Slovenija in tako seveda tudi vzhodna Štajerska je Janšo prav ter celovito spoznala šele po drugi vojni. Dajnkov priročnik Čelarstvo pa je bil v skoraj vsaki čebelarski hiši v drugi polovici devetnajstega ter prvi polovici dvajsetega stoletja, čeprav so v tem času tudi ti čebelarji koše že masovno opuščali in čebelarili v lesenih panjih. Kljub zamenjavi tehnologije čebelarjenja pa so vse do današnjih dni v Dajnkovem Čelarstvu čebelarji našli veliko koristnih nasvetov in napotil, ker druge kvalitetne strokovne literature na temo čebelarstva dolgo niso imeli niti na razpolago. Še veliko bolj kot Janša s svojimi deli je pri tukajšnjih čebelarjih bil priljubljen potujoči čebelarski učitelj Jurančič in njegovo delo, ki je sicer mlajše od Dajnkovega, vendar je bilo med čebelarji zelo priljubljeno in koristno. Janša, Glavar in drugi današnji "čebelarski svetniki" so bili za čebelarje vzhodne Štajerske neznani in tako jim seveda ni mogoče pripisovati prav nobenih zaslug za razvoj čebelarstva v tem delu slovenskega ozemlja.

Lep pozdrav!

--------------------------
Ne razumem samo naslova, in tega sem citiral. Sem pa pripravljen vedno se tudi dati podučiti....
Dajnkovo čebelarsko delo je kvalitetno napisano delo, ga poznam že 25 let. Vendar kot sem napisal, je tudi on zajemal ( to kar navajaš, da je plonkal pa jaz ne trdim) iz Janševih del, najbrž tudi drugih avtorjev, kar ni sramota, obratno, saj je bil Janša vzor vsem drugim narodom, celo Langstroth, pa Berlepsch itd.... so poznali prvega učitelja čebelarstva. Anton Janša je umrl leta 1773, Dajnko je izdal knjigo leta 1831- t.j. 58 let kasneje. Si bom vzel malo časa in izbrskal par podobnosti...

Naj roji in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Sep 19, 2011 10:50 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Wikipedija: Janez Goličnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik čebelar in prevajalec, * 31. januar 1737, Mozirje, † 9. marec 1807, Griže.

Janez Goličnik je študiral filozofijo v Gradcu in teologijo na Dunaju. Po končanem študiju je bil kaplan na Vranskem in Braslovčah. Leta 1780 je postal župnik v Grižah pri Žalcu kjer je ostal vse do smrti. Goličnik je za slovensko čebelarstvo pomemben, ker je leta 1792 prevedel drugo knjigo Antona Janše z naslovom Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje (Popolnoma podvučenje za vse čebelarje). Prevodu je dodal Predgovor. V opombah je pojasnil Janševa navodila in opisal svoje izkušnje - različico pridelovanja medu in preprečevanja rojenja v nakladnih panjih. Ta knjiga je bila polnih 40 let edino slovensko tiskano vodilo o čebelarstvu.
___________

Goličnik je prevedel Janševo delo iz nemščine. Izvirnik je torej v nemškem jeziku in Janša se ni potrudil za prevod ter razširitev svojega dela med rojake-čebelarje. Tega se je še kako zavedal Goličnik in to potem leta 1792 popravil.

Dajnko pa je svoj izvirnik-priročnik Čelarstvo napisal v slovenščini, poskrbel za tisk in poskrbel, da je njegov priročnik prišel med ljudi, ki jim je bil namenjen in ki so jezik v katerem je bil napisan razumeli in govorili.

Naslov je torej pravilen, ko glasi, da je Dajnkovo delo Čelarstvo prvi v slovenskem jeziku napisan priročnik za čebelarje.

Okoliščina ali je Dajnko poznal Janševa dela ali ne je popolnoma nepomembna, ker sam mislim, da je Janševa dela poznal kot je verjetno poznal dela še kakšnega avtorja. V svojem delu ne navaja virov kot jih ne navaja tudi Janša. Oba sta bila čebelarja praktika in teoretika, oba zelo razgledana in oba sta vedela kaj se v njunem času na področju čebelarjenja v praksi dogaja. Oba sta želela to spremeniti in čebelarje podučiti k čim bolj umnemu čebelarjenju, ki bi bilo koristno čebelarju ter prijazno čebelam. Janša je učil predvsem Avstrijce in še kakšnega kranjskega čebelarja veščega nemščine, Dajnko pa čebelarje Prlekije in Slovenskih goric. Janša je pri svojem delu uporabljal nemščino, Dajnko pa slovenščino.

Dokazovanje kdo od njiju je večji in bolj pomemben je popolnoma neproduktivno in nekoristno. Vsak od njiju ima svoje zasluge na področju čebelarstva, s tam, da jih ima Dajnko tudi še na področju prebujanja slovenske narodne zavesti, oblikovanju slovenskega jezika in pisanja, zbiranja narodnega kulturnega blaga in kulturne dediščine, je pisal poezijo in prozo in je deloval med svojimi preprostimi slovenskimi ljudmi, jih učil in vzgajal ter utrjeval v njihovem slovenskem zavedanju. Za preživetje slovenske narodne zavesti in ohranitev slovenstva je bilo ob čebelarjenju pomembno še veliko kaj drugega in tega se je Dajnko še kako zavedal.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Sep 19, 2011 12:35 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Dajnkova knjiga

quote:
Originally posted by Janževec
Wikipedija: Janez Goličnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik čebelar in prevajalec, * 31. januar 1737, Mozirje, † 9. marec 1807, Griže.

Janez Goličnik je študiral filozofijo v Gradcu in teologijo na Dunaju. Po končanem študiju je bil kaplan na Vranskem in Braslovčah. Leta 1780 je postal župnik v Grižah pri Žalcu kjer je ostal vse do smrti. Goličnik je za slovensko čebelarstvo pomemben, ker je leta 1792 prevedel drugo knjigo Antona Janše z naslovom Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje (Popolnoma podvučenje za vse čebelarje). Prevodu je dodal Predgovor. V opombah je pojasnil Janševa navodila in opisal svoje izkušnje - različico pridelovanja medu in preprečevanja rojenja v nakladnih panjih. Ta knjiga je bila polnih 40 let edino slovensko tiskano vodilo o čebelarstvu.
___________

Goličnik je prevedel Janševo delo iz nemščine. Izvirnik je torej v nemškem jeziku in Janša se ni potrudil za prevod ter razširitev svojega dela med rojake-čebelarje. Tega se je še kako zavedal Goličnik in to potem leta 1792 popravil.

Dajnko pa je svoj izvirnik-priročnik Čelarstvo napisal v slovenščini, poskrbel za tisk in poskrbel, da je njegov priročnik prišel med ljudi, ki jim je bil namenjen in ki so jezik v katerem je bil napisan razumeli in govorili.

Naslov je torej pravilen, ko glasi, da je Dajnkovo delo Čelarstvo prvi v slovenskem jeziku napisan priročnik za čebelarje.

Okoliščina ali je Dajnko poznal Janševa dela ali ne je popolnoma nepomembna, ker sam mislim, da je Janševa dela poznal kot je verjetno poznal dela še kakšnega avtorja. V svojem delu ne navaja virov kot jih ne navaja tudi Janša. Oba sta bila čebelarja praktika in teoretika, oba zelo razgledana in oba sta vedela kaj se v njunem času na področju čebelarjenja v praksi dogaja. Oba sta želela to spremeniti in čebelarje podučiti k čim bolj umnemu čebelarjenju, ki bi bilo koristno čebelarju ter prijazno čebelam. Janša je učil predvsem Avstrijce in še kakšnega kranjskega čebelarja veščega nemščine, Dajnko pa čebelarje Prlekije in Slovenskih goric. Janša je pri svojem delu uporabljal nemščino, Dajnko pa slovenščino.

Dokazovanje kdo od njiju je večji in bolj pomemben je popolnoma neproduktivno in nekoristno. Vsak od njiju ima svoje zasluge na področju čebelarstva, s tam, da jih ima Dajnko tudi še na področju prebujanja slovenske narodne zavesti, oblikovanju slovenskega jezika in pisanja, zbiranja narodnega kulturnega blaga in kulturne dediščine, je pisal poezijo in prozo in je deloval med svojimi preprostimi slovenskimi ljudmi, jih učil in vzgajal ter utrjeval v njihovem slovenskem zavedanju. Za preživetje slovenske narodne zavesti in ohranitev slovenstva je bilo ob čebelarjenju pomembno še veliko kaj drugega in tega se je Dajnko še kako zavedal.

-----------------------------
No, sedaj malo bolje razumem napisano besedilo, hvala za širše pojasnilo.
Dajnko mi je zato še bolj simpatičen.
Goličnikov prevod je v slovenskem jeziku, čeprav je prevod iz nemškega. Je pa še eno dejstvo, t.j. da je drugo izdajo uredil Josef Münzberg kot Janšev naslednik.
Torej najbolj izvirna je Janševa prva knjiga, O rojenju čebel. Vendar se smatra tudi druga knjiga za njegovo, saj je izdana na podlagi njegovih zapiskov, ki jih je pripravljal za drugo popolnejšo knjigo, kar omenja v prvi knjigi.

Čebelarji smo večkrat nerodni v izražanju..., jaz bi predlagal opredelitev pomembnosti Dajnkove knjige na kratko takole ;

P. Dajnko, Čelarstvo, 1831 - Je prvi izvirno slovenski čebalarski priročnik.

P.S.: Predlagam, da se ta priročnik izda v sedanjem slovenskem knjižnem jeziku.

Naj roji in medi!
Jože Šimec
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Tor Sep 20, 2011 10:23 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688

Vir:Slovenski gospodar
Leto:20.03.1873Številčenje:letnik 7, številka 12
Založnik:Tiskarna sv. Cirila

Peter Dajnko.

Ko je pokojni Dajnko blizo 17 let v Rad¬goni deloval, so ga zavoljo jegovih sposobnosti in zaslug imenovali za župnika in dekana fare nemških križnikov pri Veliki-nedelji 1. 1831. Nad 40 let so se trudili kakor priden delavec v vino¬gradu Gospodovem. Ni bilo ure ni trenutka, ne ponoči, ne po dne, da nebi bili pripravljeni za spoved in druga pravila. Zjutraj, ko so še drugi spali, so že svoje duhovske molitve opravljali in potem se v cerkev podali gledat, ako bi kdo spovedi želel.

Marsikterokrat so si sami cerkev odprli, potrebne reči za sv. meso pripravili, da so zamogli prej k bolnikom iti i. t. d. Dajnko so imeli kot dekan in šolski nadzornik veliko skrbi, vendar so radi do svoje trde starosti v šolo kate-kizirat hodili; ni jim bila pot v Runečko šolo pre-težavna, ampako so jo vsak tjeden naj manj en¬krat obiskali in tudi domačo farno šolo oskrbovali. Izvrsten kateket so bili, da jim je malo enakih. —

Navadno so o nedeljah in praznikih pozno božjo službo imeli in po poldan zmiraj keršanski nauk. S keršanskim petjem so D. veliko veselje imeli. Sami so mnogo cerkvenih pesem zložili in jih farmanov naučili. Kako so starček polni ve¬selja in solz radosti bivali med ljudstvom v cerkvi, kedar so se ljudje kake lepe pesmi na¬učili !

Keršansko petje in znanost keršanskega nauka pospeševati, so prav pogostoma iz lastnega žepa darila kupili, da so jih pridnim pevcem in pevkam razdelili. Zato je Nedeljska fara slovela zarad lepega petja in znanja kerš. nauka. Tolika marljivost in gorečnost za izobraževanje ljudstva ni mogla skrita in brez priznanja ostati, dasi po¬nižni gospod tega iskali niso. Že preč. sekovski knezoškof so Dajnka za duhovnega, lavantinski knezoškof pa za kousistorijalnega svetovalca in čast¬nega korarja imenovali. Njih Veličanstvo, presvetli cesar, so jim vsled zaslug v cerkvi in šoli zlati križ s kronoj podelili. —

Na starost jim je previdnost odločila bolezen ktero so voljno pretrpeli in še zraven kazali, kako da so zmiraj za božjo čast vneti bili. Kedar so le mogli, so prilezli v cerkev, se na kako klop naslonili in britke solze točili, tožujoč, da ne mo¬rejo več sami božje službe opravljati. —

Umrli so kot starosta lavantinske duhovšine po dolgem trp¬ljenji 22. svečana 1873. Slovesen pogreb 24. sveč., velika množina vernikov in 19 duhovnih bratov, med njimi preč. g. prost Vošnjak, ki so jih po¬kopali, in č. g. župnik Fr. Krajnc, ki so nagrobno besedo govorili, — vse to je pričalo, da so bili pokojni gospod ljubljenec farmanom in prijatelj duhovnikom. Fara nedeljska je zgubila pridnega pastirja in skrbnega očeta, duhovniki zvestega prijatelja in bvetovalca, slovenski rod pa enega najstarejših pisateljev navejše dobe. Bodi jim o-bilno plačilo v večnosti za vse, kar so dobrega storili! — —

Naj lepši spominek so si rajni Dajnko sami postavili po svojih pisateljskih delili. Da so Dajnkovi spisi za tedašnji čas velike cene, ne more tajiti, kdor pisatelja nepristrano sodi. Dajnko je bil tačas skoro edini pisatelj za štajarske Slo¬vence. Naj le vsak kritikar harem toliko stori v svojih okolščinah in za svoj čas, kolikor je storil Dajnko, pa mu bo zgodovina hvalen spominek postavila kakor pokojnemu narodnjaku Dajnki. Omenimo naj pred vsem, da sije Dajnko v onem času, ko še slovenska obeceda določena ni bila, svojo ustvaril, ki se Danjčica zove, in v kterej so nektere njegovih knjig tiskane.

Spisal je Dajnko naslednje stvori: „Začetek učenja Slovenskega za one, ki so predaleč od šole." L. 1816. — „Evangelji na vse nedelje in praz¬nike" 1817. 1818. 1826. — „Knjiga pobožnosti." 1817. — 1824 .— „Bukvicc za odraščeno mladost", 1819. Abecedna knjižica za slov. branje 1824. „Slovnica", prav dobro delo. 1824. „Kmet Izidor", nauki staršev do otrok. 1824. „Zgodbe sv. pisma", 1824, 1826. „Opravila sv. meše." 1824, 1829.
— „Nemško slov.-lat. slovar." 1826. — „Sto cer¬kvenih pesem." 1826. — „ Veliki katekizem." 1826.
— „Posvetne pesmi", (poskusi Petra Dajnka) 1827. „Sv. križni pot", 1829. — Molitve za kat. krist¬jane", 1829. — „Bučelarstvo." 1831. — Razen drugih poznejših molitvenih knjig so naslednje pre¬cej razširjene: „Jezus, Marija in Sv. Jožef." 1857.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sre Nov 23, 2011 4:30 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
Bučelarstvo 1831

quote:
Originally posted by Janževec
Vir:Slovenski gospodar
Leto:20.03.1873Številčenje:letnik 7, številka 12
Založnik:Tiskarna sv. Cirila

Peter Dajnko.

Ko je pokojni Dajnko blizo 17 let v Rad¬goni deloval, so ga zavoljo jegovih sposobnosti in zaslug imenovali za župnika in dekana fare nemških križnikov pri Veliki-nedelji 1. 1831. Nad 40 let so se trudili kakor priden delavec v vino¬gradu Gospodovem. Ni bilo ure ni trenutka, ne ponoči, ne po dne, da nebi bili pripravljeni za spoved in druga pravila. Zjutraj, ko so še drugi spali, so že svoje duhovske molitve opravljali in potem se v cerkev podali gledat, ako bi kdo spovedi želel.

Marsikterokrat so si sami cerkev odprli, potrebne reči za sv. meso pripravili, da so zamogli prej k bolnikom iti i. t. d. Dajnko so imeli kot dekan in šolski nadzornik veliko skrbi, vendar so radi do svoje trde starosti v šolo kate-kizirat hodili; ni jim bila pot v Runečko šolo pre-težavna, ampako so jo vsak tjeden naj manj en¬krat obiskali in tudi domačo farno šolo oskrbovali. Izvrsten kateket so bili, da jim je malo enakih. —

Navadno so o nedeljah in praznikih pozno božjo službo imeli in po poldan zmiraj keršanski nauk. S keršanskim petjem so D. veliko veselje imeli. Sami so mnogo cerkvenih pesem zložili in jih farmanov naučili. Kako so starček polni ve¬selja in solz radosti bivali med ljudstvom v cerkvi, kedar so se ljudje kake lepe pesmi na¬učili !

Keršansko petje in znanost keršanskega nauka pospeševati, so prav pogostoma iz lastnega žepa darila kupili, da so jih pridnim pevcem in pevkam razdelili. Zato je Nedeljska fara slovela zarad lepega petja in znanja kerš. nauka. Tolika marljivost in gorečnost za izobraževanje ljudstva ni mogla skrita in brez priznanja ostati, dasi po¬nižni gospod tega iskali niso. Že preč. sekovski knezoškof so Dajnka za duhovnega, lavantinski knezoškof pa za kousistorijalnega svetovalca in čast¬nega korarja imenovali. Njih Veličanstvo, presvetli cesar, so jim vsled zaslug v cerkvi in šoli zlati križ s kronoj podelili. —

Na starost jim je previdnost odločila bolezen ktero so voljno pretrpeli in še zraven kazali, kako da so zmiraj za božjo čast vneti bili. Kedar so le mogli, so prilezli v cerkev, se na kako klop naslonili in britke solze točili, tožujoč, da ne mo¬rejo več sami božje službe opravljati. —

Umrli so kot starosta lavantinske duhovšine po dolgem trp¬ljenji 22. svečana 1873. Slovesen pogreb 24. sveč., velika množina vernikov in 19 duhovnih bratov, med njimi preč. g. prost Vošnjak, ki so jih po¬kopali, in č. g. župnik Fr. Krajnc, ki so nagrobno besedo govorili, — vse to je pričalo, da so bili pokojni gospod ljubljenec farmanom in prijatelj duhovnikom. Fara nedeljska je zgubila pridnega pastirja in skrbnega očeta, duhovniki zvestega prijatelja in bvetovalca, slovenski rod pa enega najstarejših pisateljev navejše dobe. Bodi jim o-bilno plačilo v večnosti za vse, kar so dobrega storili! — —

Naj lepši spominek so si rajni Dajnko sami postavili po svojih pisateljskih delili. Da so Dajnkovi spisi za tedašnji čas velike cene, ne more tajiti, kdor pisatelja nepristrano sodi. Dajnko je bil tačas skoro edini pisatelj za štajarske Slo¬vence. Naj le vsak kritikar harem toliko stori v svojih okolščinah in za svoj čas, kolikor je storil Dajnko, pa mu bo zgodovina hvalen spominek postavila kakor pokojnemu narodnjaku Dajnki. Omenimo naj pred vsem, da sije Dajnko v onem času, ko še slovenska obeceda določena ni bila, svojo ustvaril, ki se Danjčica zove, in v kterej so nektere njegovih knjig tiskane.

Spisal je Dajnko naslednje stvori: „Začetek učenja Slovenskega za one, ki so predaleč od šole." L. 1816. — „Evangelji na vse nedelje in praz¬nike" 1817. 1818. 1826. — „Knjiga pobožnosti." 1817. — 1824 .— „Bukvicc za odraščeno mladost", 1819. Abecedna knjižica za slov. branje 1824. „Slovnica", prav dobro delo. 1824. „Kmet Izidor", nauki staršev do otrok. 1824. „Zgodbe sv. pisma", 1824, 1826. „Opravila sv. meše." 1824, 1829.
— „Nemško slov.-lat. slovar." 1826. — „Sto cer¬kvenih pesem." 1826. — „ Veliki katekizem." 1826.
— „Posvetne pesmi", (poskusi Petra Dajnka) 1827. „Sv. križni pot", 1829. — Molitve za kat. krist¬jane", 1829. — „Bučelarstvo." 1831. — Razen drugih poznejših molitvenih knjig so naslednje pre¬cej razširjene: „Jezus, Marija in Sv. Jožef." 1857.


--------------------------------------------------
Najbrž je to pomota, to ni Bučelarstvo, ampak Čelarstvo iz leta 1831. Ta knjiga mi postaja vse bolj zanimiva. Nekaj malega si bom poskušal prepisat. Posebno me zanima poglavje o rojenju včel.

Hvala in lep pozdrav!

Naj roji in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Sre Nov 30, 2011 10:12 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Janževec



Pridružen/-a: Sre Maj 2010 7:01
Prispevkov: 688
Pogled v preteklost namenjen štajerskim čebelarjem!

B č e 1 o r e j a ni precej razvita; pridelki strdi in voska
se prodajajo po prenizki ceni in zato nimajo kmetje veselja do bčeloreje; tu pa tam pa nimajo tudi dosti vednosti, kako bi ravnali z bčelami. V vsakem okraji je nekaj bčel, dasiravno le malo. Večidel se pridelki doma porabijo; strd se tudi sosedom in prijatlom razdeli. Le v nekterih krajih je ta oddelek gospodarstva malo bolj razvit, V Pohorji imajo nekteri kmetje po 150 do 200 panjev (ulov ali košev) in dobijo za strd po 100 do 200 gld. ( S t e p i š n i k . )

Vsploh se pa strd prodaja po 10 do 15 kr., vosek pa po
HO kr. do 1 gld.

Leta 1865. se je pridelalo:

Okraj ( Funtov ) –-------- meda------------ voska
1. Brežca -------------------940---------------170
2 Ptuj. --------------------9770 ---------------790
3. Celje -------------------11030 --------------890
4. Radgona .--------------- 4980---------------130
5. Gornji grad--------------4500--------------- 600
6 Rogatec -----------------1640 ---------------130
4. Konjice --------------- . 3570--------------- 210 .
6. Selnica ------------------ 810 —------------- ???
7. Kozje -----------------. 1500--------------- 140 .
8. SI. Bistrica --------------4090--------------- 200
9. Laško-------------------- 900--------------- 120
10. SI. Gradec------------- 2570--------------- 720
11. Lutmerk --------------. 3900--------------- 110
12. Št. Lenart --------------6020--------------- 970
13. Marbeg ---------------. 1520--------------- 490
14. Šmarje -----------------1020---------------- 80
15. Maribor --------------. 12300------------- 2590
16. Šoštanj ---------------. 4950------------- 1900
17. Ormuž -----------------3370--------------- 380
18. Vransko-------------. 11900---------------- 280

Iz tega pregleda se vidi, kako so nekteri okraji zaostali
v bčeloreji in kako lepi denar si nekteri pridobijo
s temi pridnimi živalicami, kterib ni treba nikdar opominjati na delo. Treba je toraj se tega gospodarskega oddelka krepkejše poprijeti.

Cena je pa bila strdi med 18 do 25 gld., vosku pa
100 do 136 gld. cent. — Ako strd računirno po 20 kr.,
vosek pa po 1 gld. funt, je pridelek bčel na slov. Štajeru
1865. 1. vreden bil 29.396 gld. — To je lep pridelek, ki
se pa da lahko nategniti na 50 tisoč gld.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Ned Apr 15, 2012 12:03 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group