Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarstvo za začetnike

Načrt Čebelnjaka - Izdelava

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelko007



Pridružen/-a: Pon Feb 2009 10:44
Prispevkov: 26
Načrt Čebelnjaka - Izdelava

Letos imam namen si postaviti nov čebelnjak. Zanima me kje bi našel kakšen načrt za izdelavo čebelnjaka tu nekje do 20 panjev, da bi imel tudi prostor, za vstopit itd...
Kakšen je tipičen čebelnjak za štajerski konec?

Na spletni strani čebelarske zveze Slovenije sicer imajo neke načrte, niso pa to najboljši, da bi še bila kakšna slika zraven bi bilo še lažje. Sem sam svoj mojster, tako da bo izdelava potekala doma.
http://www.czs.si/cebelar_cebelnjaki.php

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 12:01 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
bostek
Site Admin


Pridružen/-a: Sre Jul 2009 7:31
Prispevkov: 758
Kraj: kozjansko

Tule sem našel še en načrt vendar se mi zdi da je kar podoben onim ki si jih ti podal:

klik
_________________
Učite se teorije, drugače boste ostali celo življenje v praksi pračebelarja (August b. Berlepš)

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 12:07 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
divji čebelar



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 7:40
Prispevkov: 2672

To je načrt tipiziranega gorenjskega čebelnjaka. Tudi sam sem pred davnimi leti iskal "tip štajerskega ali vzhodno štajerskega čebelnjaka". pa nisem imel sreče. Mislim, da se s tem ni nihče ukvarjal in ga tipiziral. Ta del naše arhitekturne dediščine smo pozabili, ker verjetno stroki ni bila dovolj atraktivna.

Sploh smo Štajerci precej čudni ljudje. Nismo ohranili našega izvirnega čebelnjaka, od gorenjcev pri čebelarski uniformi prevzemamo nek čuden klobuk, ki ga Štajerci v preteklosti nikoli ne bi dali na glavo in prevzemamo še druge podobne novotarije.

Mogoče pa bi se malo razgledal naokrog in kje še najdeš kakšno staro razvalino, ki je nekoč pred davnimi leti bil čebelnjak in potem po tem skušaš sam osmisliti čebelnjak, ki bo vsaj malo podoben temu izvirnemu. Gorenjski pa v naše kraje res ne paše.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 12:56 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MatejP



Pridružen/-a: Čet Avg 2007 11:45
Prispevkov: 246
Kraj: Zagrad (3 km JV iz Celja)

http://www.shrani.si/f/33/rc/2VYBoQ7k/fotografijicebelnjakov-0.jpg
Tule sta čebelnjaka pri meni, fotografiji sta že stari. Čebelnjak na desni je star več 10 let, še en v istem slogu je v naši vasi (njegove starosti ne vem, je tudi nekaj deset let). Fotografija takega tipa čebelnjaka iz Savinjske doline je v "Od čebele do medu" na strani 191.
Malo sem listal Sodobno čebelarstvo II, kjer je kar nekaj načrtov, samo takega tipa čebelnjaka, kot je tisti manjši na fotografiji, nisem našel.

Sem govoril s starim očetom (je na slikah), in je povedal, da so pri nas včasih bili čebelnjaki v glavnem taki, kot je levi čebelnjak na fotografiji. Le da streha ni bila simetrična, ampak je bilo sprednje krilo strehe krajše od zadnjega. Nekateri so imeli napušč na tisti strani, kjer so panji, raven, nekateri pa zaobljen (kot pri kranjskem čebelnjaku). Tako da verjetno čebelnjak na desni ni bil ravno tipičen za naše območje. Samo sem ga dal sem, ker se ta tip redkeje vidi.

http://www.shrani.si/f/3m/5C/28xTVw9i/prvicebelnjak-001.jpg
Tole je prvi čebelnjak mojega starega očeta (je najbolj na desni, zraven sta mama in dva brata), začel je čebelarit l. 1939. Napušč nad panji je raven, ampak postavljen pod kotom pribl. 45°, iz skeniranega se to ne vidi dobro.

Načrt za klasični dvokapni čebelnjak pa je na http://www.slovenski-cebelarji.com/media/Dvokapni24panjev.pdf , ga je Pike narisal.


Nazadnje urejal/a MatejP Pet Jan 29, 2010 2:42 pm; skupaj popravljeno 2 krat

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 1:33 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
dobje
Site Admin


Pridružen/-a: Sre Feb 2006 21:20
Prispevkov: 952

Morda bi pogledal v Knjigo Sodobno čebelarstvo- praktični del , ki ga je 1958 izdala Zveza čebelarskih društev za Slovenijo!
Poznam nekoga, ki bi to knjigo tudi prodal!
_________________
Če bi nekateri padli z višine svojega ega na višino svoje inteligence, bi se ubili!

Dokler imamo spomine, obstaja preteklost,
dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost,
dokler imamo prijatelje je lepa sedanjost

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 2:15 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo AIM - AOL Instant - naslov
Pike



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 22:10
Prispevkov: 1479
Kraj: Kamnik

quote:
Originally posted by bostek
Tule sem našel še en načrt vendar se mi zdi da je kar podoben onim ki si jih ti podal:

klik


Tole je moj načrt. Sta pa dva tipa panjev. "Gorenjski" in klasični dvokapni.
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 3:33 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
cebelko007



Pridružen/-a: Pon Feb 2009 10:44
Prispevkov: 26

Ja po slikah sodeč in načrtih bo potrebno izdelati klasičnega dvokapnega, takšnega kot na spodnji sliki vidiš tukaj najpogosteje. Tisti zgornji kot si omenil, da je star nekje 10 let ni ravno tipičen.

Res škoda da tako kot gorenjci tudi štajerci in ta predel Slovenije nima tipiziranega čebelnjaka.

Če se bo našla še kakšna slika naših prednikov s štajerskega konca naj se jo naloži.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 3:58 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pike



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 22:10
Prispevkov: 1479
Kraj: Kamnik

quote:
Originally posted by cebelartomaz
Ja po slikah sodeč in načrtih bo potrebno izdelati klasičnega dvokapnega, takšnega kot na spodnji sliki vidiš tukaj najpogosteje. Tisti zgornji kot si omenil, da je star nekje 10 let ni ravno tipičen.

Res škoda da tako kot gorenjci tudi štajerci in ta predel Slovenije nima tipiziranega čebelnjaka.

Če se bo našla še kakšna slika naših prednikov s štajerskega konca naj se jo naloži.


Ali si predstavljaš kaj bi bilo, če bi bile vse hiše oziroma stanovanjske stavbe tipizirane?! Pa naj bo to za večstanovanjske ali pa eno družinske hiše.

Nekaj podobnega lahko vidiš po vaseh na Madžarskem, za hiše zgrajene po drugi svetovni vojni, kjer so rusi vsilili svojo ruralno arhitekturo štirikapnih pritličnih hiš. Groza!
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 5:56 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
divji čebelar



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 7:40
Prispevkov: 2672
Odgovor predsednika ČZS g. Boštjana NOČA na to temo

Spoštovani!

Na forumu sem prebral razpravo o čebelnjakih. ČZS intenzivno dela na tem projektu in v 2010 ( konec leta ) bi izšla knjiga o tipičnih slovenskih čebelnjakih . Dobili jo bodo vsi čebelarji. Toliko v vednost:


Slovenski čebelnjaki so, tako kot npr. naši kozolci, posebni, tako po izgledu kakor tudi po samih tehnoloških značilnostih. Vsi poznamo značilne panjske končnice, ki krasijo čebelnjake in bogatijo slovensko naravno in kulturno dediščino, njihovo ohranjanje in spoznavanje s širšo javnostjo pa posledično pripomore k razvoju še ene od možnosti promocije slovenskega turizma, čebelarstva in Slovenije na sploh. V letu 2009 smo po terenu zbrali podatke o tipičnih slovenskih čebelnjakih s slikovnim gradivom in pripravili osnovo za izdelavo knjige o čebelnjakih. V letu 2010 bomo tako poskrbeli za vsebinske prispevke za izdajo knjige o slovenskih čebelnjakih, izdali pa jo bomo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo.


Lep pozdrav,
Boštjan Noč
___________

Malo še torej počakajmo in kot kaže se je nekdo vendarle strokovno lotil tega področja. Pohvalno. Predsednik in njegovi sodelavci me vedno bolj pozitivno presenečajo.

Pike nimaš prav. ker gre v tem primeru za slovensko arhitekturno dediščino, gre za naše ljudsko kulturno bogastvo, ki ga je potrebno ohraniti. S tem pa seveda ni nikjer zapovedano, da so čebelnjaki lahko le takšni ali podobni nekdanjim, temveč se s stem ohranja spomin na nekdanje čase. In tisti, ki to želijo se lahko pri postavljanju svojih čebelnjakov po tem vzgledujejo. Tudi na Gorenjskem niso vsi čebelnjaki izdelani po tipiziranem. temveč si pač vsak naredi tako kot mu odgovarja in seveda s koliko denarnimi sredstvi razpolaga.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 6:46 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pike



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 22:10
Prispevkov: 1479
Kraj: Kamnik
Re: Odgovor predsednika ČZS g. Boštjana NOČA na to temo

quote:
Originally posted by divji čebelar
Spoštovani!

Na forumu sem prebral razpravo o čebelnjakih. ČZS intenzivno dela na tem projektu in v 2010 ( konec leta ) bi izšla knjiga o tipičnih slovenskih čebelnjakih . Dobili jo bodo vsi čebelarji. Toliko v vednost:


Slovenski čebelnjaki so, tako kot npr. naši kozolci, posebni, tako po izgledu kakor tudi po samih tehnoloških značilnostih. Vsi poznamo značilne panjske končnice, ki krasijo čebelnjake in bogatijo slovensko naravno in kulturno dediščino, njihovo ohranjanje in spoznavanje s širšo javnostjo pa posledično pripomore k razvoju še ene od možnosti promocije slovenskega turizma, čebelarstva in Slovenije na sploh. V letu 2009 smo po terenu zbrali podatke o tipičnih slovenskih čebelnjakih s slikovnim gradivom in pripravili osnovo za izdelavo knjige o čebelnjakih. V letu 2010 bomo tako poskrbeli za vsebinske prispevke za izdajo knjige o slovenskih čebelnjakih, izdali pa jo bomo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo.


Lep pozdrav,
Boštjan Noč
___________

Malo še torej počakajmo in kot kaže se je nekdo vendarle strokovno lotil tega področja. Pohvalno. Predsednik in njegovi sodelavci me vedno bolj pozitivno presenečajo.

Pike nimaš prav. ker gre v tem primeru za slovensko arhitekturno dediščino, gre za naše ljudsko kulturno bogastvo, ki ga je potrebno ohraniti. S tem pa seveda ni nikjer zapovedano, da so čebelnjaki lahko le takšni ali podobni nekdanjim, temveč se s stem ohranja spomin na nekdanje čase. In tisti, ki to želijo se lahko pri postavljanju svojih čebelnjakov po tem vzgledujejo. Tudi na Gorenjskem niso vsi čebelnjaki izdelani po tipiziranem. temveč si pač vsak naredi tako kot mu odgovarja in seveda s koliko denarnimi sredstvi razpolaga.


Nisem razumel česa nimam prav?
 Odgovori s citatom  
Prispevek Pet Jan 29, 2010 8:17 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
divji čebelar



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 7:40
Prispevkov: 2672

Nisi imel prav, ko si pisal o madžarskih vaseh in sistemu gradnje. S tem Rusi in komunizem nimajo nič. Gre za panonski sistem nastajanja vasi in gradnje stanovanjskih hiš ter gospodarskih objektov. Zakaj so panonske vasi takšne je veliko razlogov. Danes še vedno lahko vidiš tipične panonske vasi na Hrvaškem in predvsem v Vojvodini. Nekoč je tudi večina prekmurskih vasi v nižinskem delu bila takšnih.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Jan 30, 2010 7:30 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pike



Pridružen/-a: Ned Apr 2004 22:10
Prispevkov: 1479
Kraj: Kamnik

Ne, to pa ne drži. To je Ruski sistem vasi, malo se zapelji po obmejnih Madžarskih vaseh in boš videl, da so zidane hiše, ki so bile zgrajene pred drugo svetovno vojno enake kot na slovenski strani, večinoma podolgovate hiše s klasično dvokapnico in s krajšo stranico obrnjene proti cesti. Hiše, ki so se gradile po drugi svetovni vojni na Madžarskem so kvadratne oblike in krite s štirikapnico.
Zakaj pa pri nas skoraj ni takšnih hiš?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Jan 30, 2010 7:54 am 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Gregor T.



Pridružen/-a: Pet Jan 2007 19:50
Prispevkov: 322
Kraj: Mirna

Nastajanje nove knjige je za pozdravit, nekateri smo te podatke zelo pogrešali. Ko sem jih iskal, jih nisem našel nikjer in zato sem se malo tudi sam lotil raziskovanja tega. Spodaj sledi besedilo, ki sem ga sestavil ob 90-letnici našega društva in je bil objavljen objavljen v zborniku Priden kot čebela ob 90-letnici. Notri so predvsem moje lastne, laične ugotovitve, nekaj sem pobral tudi iz knjig in ustnih pripovedovanj. Mogoče pa bo to komu kaj pomagalo.

Stari čebelnjaki v naši bližnji okolici

Kmalu po tem, ko sem začel čebelariti, sem videl, da bi mi zelo prav prišel čebelnjak, saj bi bilo dobro imeti nek prostor, kjer bi bili panji s čebelami pod streho, malo bolj na toplem, obenem pa bi imel notri lahko spravljeno tudi orodje pa še umaknil bi se lahko vanj, da bi si napolnil baterije ob šumenju čebel.
Medtem, ko se je čebelarjenje v drugih predelih sveta razvijalo bolj v smeri samostoječih panjev ( kamniti panji, lončeni panji, slamnati koši, panji pleteni iz šibja. . . v preteklosti in nakladni panj v novejšem času), ki se odpirajo od zgoraj, se je na območju današnje Slovenije čebelarska tehnologija razvijala bolj v smeri panjev, ki so zavzemali manj prostora, so bili bolj lično izdelani, sčasoma postavljeni vedno bolj na gosto in so se odpirali zadaj. Tako se je preko vmesnih stopenj iz drevesnega dupla razvil kranjič. Kranjič je lesen panj, približno 30 cm širok, 16 – 20 cm visok in 70 – 80 cm dolg, s pogosto zelo lepo poslikano prvo stranico – panjsko končnico. Kranjiči so bili v osemnajstem in devetnajstem pa tudi v prvi polovici dvajsetega stoletja vsesplošno razširjeni po skoraj celotnem slovenskem ozemlju razen ponekod v Beli krajini in skrajno vzhodnih slovenskih krajih, kjer so bolj uporabljali slamnate koše. Kranjiči so tako narejeni, da so zelo pripravni za postavitev v čebelnjak. V osemnajstem stoletju so čebelarili bolj na med in na vosek. Že takrat so čebelarili v kranjičih ampak tako, da so jim, ko so bili napolnjeni, dodajali po še enega ali dva. To je bil v bistvu sistem, zelo podoben nakladnemu panju. Tako je čebelaril tudi Peter Pavel Glavar, ki je na svojem posestvu na Lanšprežu ustanovil tudi čebelarsko šolo in se trudil takega načina čebelarjenja naučiti čim več kmetov. Na priljubljenost kranjičev je vplival način čebelarjenja v devetnajstem stoletju – rojilno čebelarjenje. Trgovci s čebelami so pri kmetih kupovali čebelje družine, ki so jih potem prodajali po celi Evropi. Tako so našo raso čebel kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) razširili po velikem delu sveta. Zato, ker so lahko veliko družin prodali, so si želeli, da bi družine čim večkrat rojile, in to jim je v majhnih kranjičih dobro uspevalo.



Na začetku dvajsetega stoletja se je čebelarjenje zopet preusmerilo v pridelovanje medu. Pojavili so se panji s premičnim satjem, med katere spada tudi AŽ-panj, imenovan po izumiteljih A. Albertiju in Antonu Žnideršiču, ki ga je zelo izpopolnil. Razširili so se po celotnem slovenskem ozemlju. V našo dolino jih je prvi prinesel Aleksander Lunaček, šolski upravitelj v Šentrupertu. V takih panjih še vedno čebelari kar 85% slovenskih čebelarjev. Prav tako so namenjeni postavitvi v čebelnjake.
Dovolj razpoložljivega lesa, še starejša arhitektura lesenih kozolcev, kašč in podov, potreba po zagotovitvi varnosti pred tatovi in vremenskimi nevšečnostmi in še kaj so dejavniki, ki so vplivali, da se je na slovenskem etničnem ozemlju iz preproste nadstrešnice razvil značilen čebelnjak. V osnovi so si čebelnjaki po vsej Sloveniji podobni, kljub temu pa obstajajo tudi pomembne razlike med različnimi pokrajinami. V literaturi je skoraj brez izjeme opisovana samo gorenjska različica čebelnjaka, mene pa je zanimalo, kakšni so čebelnjaki na našem področju. Ugotovil sem, da kljub vsemu v moji bližnji okolici še stoji nekaj starih čebelnjakov. Bil sem malo bolj pozoren nanje in ugotovil, da imajo nekaj skupnih značilnosti.
Gorenjski čebelnjak je ponavadi malo večji. Zanj je značilen močno povdarjen večji napušč in visok okrogel lok, ki spušča do panjev več svetlobe. Predpogoj za to je že konstrukcija, ki je narejena tako, da segata sprednja dva vogalna stebra od tal do slemena, zadnja dva pa sta precej nižja. S tem se sleme postavi nad prvo stranico in streha dobi značilen asimetričen videz. Sprednja kap je precej višja od zadnje in s tem se pridobi večja višina za večji okrogel lok. V tak čebelnjak gre več panjev v višino, saj ni bojazni, da bi bili zgornji panji preveč v senci. Kritina je navadno lesena, skodle.
Na Dolenjskem so imeli kmetje – čebelarji večinoma manj panjev. Peter Pavel Glavar je napisal, da ima redkokateri čebelar več kot dva do tri panje. Ta podatek je verjetno malo prikrojen, saj je hotel Glavar s svojim pisanjem vplivati na Kmetijsko družbo v Ljubljani, da bi ustanovila čebelarsko šolo na Lanšprežu. Kljub temu je verjetno malokdo imel več kot 20 panjev. Večja čebelarstva so bila verjetno pri graščinah in nekaterih bogatejših kmetih, vendar se ti čebelnjaki večinoma niso ohranili, tako da je težko ugibati, kakšni so bili. Ohranjenih je nekaj manjših čebelnjakov, ki so jih, kjer so nehali čebelariti uporabili za druge namene.
Glede na način tesarske vezave in posledično tudi oblike bi jih lahko razvrstili v več skupin. Čebelnjaki prve skupine so najbolj enostavni in jih je tudi največ. Narejeni so tako, da so vsi štirje nosilni stebri enako visoki, legi pa segata od zadnjih stebrov do sprednjih in še čez, tako da se malo poveča napušč na sprednji strani. Sleme je ponavadi postavljeno približno nad razpolovišče leg, tako da je streha simetrična, včasih pa je pomaknjeno bolj naprej, tako da streha postane nesimetrična. Naklon strehe je ponavadi kar velik, 40 – 45 ° tako kot na starih kozolcih.

Pri drugi skupini potekata legi vodoravno od zadnjih stebrov preko sprednjih do sprednje kapi, sprednja stebra pa segata do slemena.

Pri tretji skupini potekata legi malo poševno navzgor od zadnjih stebrov preko sprednjih še naprej do sprednje kapi. Tako se pridobi večja višina za panje.


Četrta različica je podobna gorenjskemu tipu, le da je čebelnjak manjši, in s stranskim obojem, ki sega čez prvo stranico. To obliko je v naš prostor prinesel šele Aleksander Lunaček v prvih desetletjih 20. stoletja.
Poleg teh obstaja gotovo še kakšna različica, ki tukaj ni predstavljena.

Osnovni material za čebelnjak je bil les, včasih hrastov, posebno za nosilne dele, za ostale pa smrekov. Strehe so bile najprej slamnate,ki so zadrževale več toplote, kasneje pa je slamo zamenjal bobrovec. Naklon strehe pri drugem, tretjem in četrtem tipu je malo nižji, 30 - 40 °. Skupna značilnost vseh tipov pa je širok sprednji napušč, kar je tudi ena osnovnih zahtev za čebelnjak, saj panje ščiti pred dežjem. Pod napuščem je obit lok, ki je včasih okrogel, včasih pa kar raven. Ta lok pa nima le lepotnega pomena, ampak tudi praktičnega, saj ob njem zrak, ki se segreje nad naletno desko, lažje zdrsi. Tako se neposredno pred panji zaradi vzgona dviga topel zrak, ki pomaga čebelam pri pristajanju. Stranski oboj včasih sega še čez sprednji steber, kar zmanjša bočni prepih pred panji. Čez reže med deskami so pribite pet cm široke letvice, da čez oboj ne piha, poleg tega pa dodajo tudi svoj delež k izgledu. Na spodnjem koncu so prišpičene pod ostrim kotom ali kako drugače oblikovane. Po oblikah („furmih“) na obojih, koncih špirovcev in leg so se med seboj ločili tesarji, ki so delali lesene stavbe, kot so kozolci, kašče, podi in čebelnjaki. Pri kozolcih in večjih stavbah so špirovce večinoma samo prirezali pod kotom in več poudarka namenili obojem in mrežam, pri manjših, kot je tudi čebelnjak, pa so lepo oblikovani tudi večji elementi, npr. špirovci.

Pri gradnji vseh objektov so nekdaj upoštevali tudi razmerja med posameznimi deli oziroma razmerja med višino, širino in dolžina. Ta razmerja so bila vedno enostavna: 1:1, 1:2, 1:3, 1:4, 3:4, 5:6, 1:koren2. Pri čebelnjakih je najpogosteje uporabljeno razmerje med celotno višino čebelnjaka in širino strehe 1:1 oziroma okvir kvadrata, včasih pa tudi druga. Objekt, ki je v nekem primernem razmerju, je že na daleč videti skladen in lep. Včasih so ljudje na to polagali večjo pozornost. Gledali so na to, kako objekt sodi v okolico, da se z njo sklada. Dandanes pa lahko vidimo veliko objektov, ki so v nasprotju z okolico in so vanjo slabo vključeni.
S tem besedilom sem hotel poudariti, da imamo v naših krajih močno čebelarsko in arhitekturno pa seveda še marsikakšno tradicijo in z njimi povezano kulturno dediščino, na katero smo lahko ponosni in ki jo velja ohranjati in nadgrajevati.


Nazadnje urejal/a Gregor T. Sob Jan 30, 2010 1:45 pm; skupaj popravljeno 1 krat

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Jan 30, 2010 1:42 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Gregor T.



Pridružen/-a: Pet Jan 2007 19:50
Prispevkov: 322
Kraj: Mirna

slik očitno ni prilepilo, bom poskusil kasneje dodat

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Jan 30, 2010 1:43 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Kočevski med-ved



Pridružen/-a: Pet Apr 2004 21:18
Prispevkov: 3204
Kraj: KOCEVJE - KOSTEL

Čebelko, če imaš fotografije bi jih z veseljem pogledal.
Čez 14 dni izide pri nas na ČD Kočevje zbornik ob 90 letnici organiziranega čebelarstva na kočevskem. V njem bo predstavljenih preko 100 čebelnjakov iz današnjih dni. Nekaj med njimi je tudi zelo starih. Ker smo dali v tisk nekaj več izvodov jih bo nekaj tudi za prodajo. Če bo kdo želel da ima v zbirki ta zbornik mi lahko piše na PM.
Lp
_________________
LP
Kočevski med-ved

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Jan 30, 2010 5:18 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
cebelko007



Pridružen/-a: Pon Feb 2009 10:44
Prispevkov: 26

Izvedel sem da so v knjigi Sodobno čebelarstvo načrti za izdelavo montažnega čebelnjaka. Problem je ker je knjigi precej težko dobiti, tudi v knjižnicah niso vedno na voljo. Če ima kdo tej knjigi in možnost da skenira načrte bi bilo super.

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Feb 08, 2010 3:24 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Fizikalec



Pridružen/-a: Tor Feb 2004 21:35
Prispevkov: 6062

Jaz knjigo imam mislim, da je spet doma in jo lahko dobiš pa si skeniraj ali kopiraj kr češ. Poslati mi moraš naslov kam naj jo pošljem in jasno stroške poštnine plačat.
_________________
Aetate reddimur prudentiores (S Časom postajamo pametnejši)

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Feb 08, 2010 3:52 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Misko



Pridružen/-a: Sob Jul 2006 11:59
Prispevkov: 470
Kraj: Murska Sobota

Vsem, ki mi pišete na ZS za te načrte sporočam da bom pripel načrte na forum ,do konca tedna. Če pa jih najdem na disku jih pa dom pripel še prej.
_________________
Lep čebelarski pozdrav!

Boštjan

 Odgovori s citatom  
Prispevek Pon Feb 08, 2010 4:26 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran MSN Messenger - naslov
cebelko007



Pridružen/-a: Pon Feb 2009 10:44
Prispevkov: 26

So načrti že kje na forumu? Sem pregledal in ne najdem?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Feb 13, 2010 6:33 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Misko



Pridružen/-a: Sob Jul 2006 11:59
Prispevkov: 470
Kraj: Murska Sobota

Evo slike so gor na fotogaleriji http://webslovenia.si/cebela/index.php .
_________________
Lep čebelarski pozdrav!

Boštjan

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Feb 13, 2010 7:18 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran MSN Messenger - naslov
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group