POZDRAVLJENI!

Prosimo, če poskusite uporabljati nov forum na lokaciji www.slovenski-cebelarji.com/forum30/

Tisti, ki imate uporabniška imena z "čžš" bodo mogoč imeli težave in bomo uredili sproti.
Oglejte si http://www.slovenski-cebelarji.com/forum30/viewtopic.php?f=55&t=5181

 

 

 

 
 

Slovenski Čebelarji Seznam forumov -> Čebelarska zgodovina in etnologija

GLAVAR Peter Pavel 3

  Avtor    Thread Objavi novo temo   Odgovori na to temo
cebelaroji



Pridružen/-a: Pon Mar 2010 13:54
Prispevkov: 316
Kraj: Ljubljana
GLAVAR Peter Pavel 3

meni Testaferata po vsaki ceni pridržati v Komendi, postal je srčnejši in ponovil svojo sumnjo, če jo je sploh katerikrat poprej izrazil, ter tožil, kako nesrečen človek je. A Testaferata mu je odpisal: „Slabo misel, v kateri se nahajate, ki sem jo vedno zanikal in o kateri bom vedno dejal, da je popolnoma napačna, na stran puščaje, odgovarjam Vašemu pismu od 18. majnika. Dejali ste mi, da se čutite najbolj nesrečnega človeka na svetu; v resnici pak ste dospeli do tega, kar jih mnogo, tudi po velikih revah, ni I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 603 doseglo. V minulih letih življenja svojega ste morali prebiti mnogo rev, trpljenja in nesreče. Toda kdo na tem svetu je brez nezgod in križev" (Pismo 3. junija 1745.) Glavar pak s tem odgovorom ni bil zadovoljen ampak šel je dalje in poskusil vse načine, s katerimi je menil prisiliti Testaferato do izjave, da je res njegov oče. Najprej ga je vprašal, kaj naj stori v neki kočljivi stvari. Neki Vrban Rozman, podložnik komenski, živel je, da-si tudi oženjen, s sestro svoje žene v tako intimni zvezi, da mu je le-ta porodila fantiča. In v ravno tisti vasi se je prigodila ta nesreča tudi neki Katarini Kurant. Tema prigodkoma je Glavar dodal tudi svojo sumnjo glede rojstva svojega. V večjo zadrego bi glavar Testafe-rate, če je bil res njegov oče, ne mogel spraviti, kakor z zahtevo, naj on, komendator, razsodi, kaka kazen naj se naloži tem grešnikom. Testaferata se je pri prejemu tega pisma silno razgrel in jako ostro je odgovoril Glavarju, ki je postal tako srčan, da je jel Testa-ferati žugati (s čim ne vemo, morebiti s tem, da bo objavil skrivnost, kajti pisma Glavarjeva, pošiljana na Laško Testaferati, našla se niso v Komendi, razven onih od 1. 1751.) „Na Vaše pismo odgovarjam z malimi besedami rekoč, da ste se lotili znova pogrevati in premišljevati stare stvari, ki so se prigodile že pred toliko Časom. Delate si zelo nepotrebne neprilike in jezo, ki je odveč. Hoteli ste mi z raznim predrznim in nesramnim jezikovanjem očitati, kar sem Vam pisal in na kar se več ne spominjam. Jaz bi mogel in znal odbiti dobro vsak napad, a ne maram tega storiti, ker nisva vrstnika. Zato rajši molčim in obžalujem zelo Vašo predrznost, s katero ste mi pisali v taki obliki, meni, ki sem Vam storil vendar toliko dobrot. To, kar sem Vam pisal, pisal sem. po pravici in Vi morate misli moje sprejemati vedno s potrpežljivostjo in ne oporekati, kakor ste to storili, napravivši me zelo slabo volj nega. Popustite to svojo grdo in predrzno navado, ker taka korespondenca se ne ujema z Vam že storjenimi dobrotami in z onimi, ki Vam jih morem še storiti" (Pismo 24. junija 1745.) Odgovoril je pa tudi na vprašanje, kaka kazen se naloži omenjenim grešnikom: (Pismo 24. junija 1745.) „Ker take grozne pregrehe razven cerkvenih kaznij tudi od strani gosposke ne smejo nekaznovane ostati in ker me vprašate, kako se Vam je vesti in v kako kazen jih morate obsoditi in koliko novcev morajo plačati, posvetoval sem se nalašč s pristavom svojim. Le-ta mi je dejal, da se na Laškem v papeževih deželah taki grešniki obsojajo na galejo za vse življenje, ali vsaj začasno, če se namreč ni rabila sila." V zelo pregrešnih slučajih (stuprum et incestum) obsojajo se celo na smrt. Priziv na kako višjo 604 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. instanco je celo nemogoč. Tako je vsaj v Italiji, v papeževih deželah; ker pa Testaferata ne ve, kako se na Kranjskem glase postave za take slučaje, zato naj povpraša Glavar sam svojega advokata ali solicitatorja. Predno pak je Glavar prejel to pismo, osrčil se je in zahteval od Testaferate, naj mu odgovori svojeročno. Doslej je stari mož vsa pisma narekoval ter jih le podpisoval. Ker pak je Glavar mislil, da Testaferata vendar ne more svojemu tajniku narekavati odgovora, je li njegov oče ali ne, zato je zahteval svojeročnega odgovora. In Testaferata mu ga je dal: „S tem odgovarjam na Vaše pismo od 22. junija, v katerem me hočete zavezati, naj Vam kadar koli svojeročno odpišem. Vendar pa bi morali vedeti, da ne trpim malo, če naj sem sklonjen, in zato plačujem tajnika. Sicer pak mi pišete s tako malo spoštljivostjo in tako brezmerno, da bi odgovora še ne zaslužili ne, temveč, ker mi napravlja toliko truda in težav, če naj Vam svojeročno pišem. Vi mi odbijate vsak predlog, vsako besedo, kakor bi bila midva vrstnika, in se ne umete držati v potrebnih mejah, da samega sebe spoznate in premislite, komu pišete. Grajal sem Vas že večkrat in želel bi, da to pot zadnjikrat, da ne bi bil prisiljen, vsako dopisovanje z Vami pretrgati. Kes, iz početka sem mislil, da je le izgovor, kar ste mi pisali ob ovirah in pretenji, s katerim Vas nadleguje Karol Pe-tazzi, da ne bi Vas jaz silil ostati v Komendi za oskrbnika in kaplana. A premislil sem se potem takoj ter se prepričal o resnici, kar ste raz-videli tudi iz pisem. Ni se Vam bilo treba torej opravičevati in mi ne z gori omenjenim pismom pošiljati pozvalnega dekreta in privatnega lista, ki Vam ga je pisal arhidijakon. Pošiljam Vam ga v prilogi nazaj ... Ne mislite si torej življenja bridkejšega, kakor je; če ste bili toliko nesrečni, da ste se rodili od gotove matere in negotovega očeta, pomislite, da niste bili prvi in tudi ne boste zadnji. Toda mene ne dolžite več, kakor dela to gospod arhidijakon v svoji slabi veri. Kajti zanikal bodem vedno in če treba tudi pred sodiščem, ker morem take slučaje navesti, ki mojo nedolžnost potrjujejo, in da je bila Vaša mati sv ... . m za vsakega na prodaj. Ce sem storil zanjo kaj, zgodilo se je to zgolj iz krščanske ljubezni, da bi ji pogladil pot, da bi si dobila moža, kar se ji je tudi posrečilo, in da bi jo odtrgal od grešnega življenja, ki ga je še nadaljevala, ko je šla že iz moje službe. In kar sem storil za Vas, storil sem zgolj iz ljubezni do Boga, in ne iz kakega druzega domišlje-vanega razloga. Zato si, za Boga, izbijte iz glave te napačne misli in ne predrznite se mi jih še kedaj ponoviti; kajti, ako sem dozdaj tako nesramno obdolževanje prenašal, ne vem, kaj bom storil v prihodnje. Priporočajte se še nadalje Bogu ter si ne zapirajte srca mojega s takimi I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 605 brezmernimi in nesramnimi pismi. Moje srce je še pripravljeno, Vam skazovati dobrote, ako mi Bog da življenje; a pišite mirneje, ozirneje in pohlevneje ter pustite na stran toliko jeze in žuganja. Ne predrznite se odbijati vsako mojih besedij; kajti jaz ponavljam: mi dva nisva vrstnika in velik razloček je med menoj in Vami. Ponavljam Vam, kar sem Vam sicer že dejal v druzih pismih, da sem pripravljen skazovati Vam dobrote in Vas zadovoljevati v Vaših željah, da Vam mislim podariti in odstopiti omenjena tri posojila, ki sem jih posodil na račun komende svoje v vojskino blagajnico in o katerih sem Vam pisal, da Vam jih bom kmalu podaril. Toda Vi se razgrevate ter mi žugate, da, če jih Vam ne odstopim tako rekoč precej, da boste popustili in šli iz Komende, ne da bi se dalje brigali in mi poiskali dobrega in sposobnega duhovnika, ki bi hotel prevzeti jedno in drugo službo in, če bi se to ne dalo, vzel komendo v najem, kakor sem Vam že pisal ter Vam dal vso pravico, rekoč, da bom z vsem zadovoljen, kar boste ukrenili. Pa povejte mi za Boga, kje ste se priučili takega surovega in nesramnega vedenja, z žuganjem in tako rekoč s palico v roki milosti prositi? Bržkone v Senji, med Morlaki. Ako je tam taka navada, ki jo imenujem barbarsko, ravna, se pak sicer drugod po vsem svetu drugače. Prihaja se s prošnjami, ne z žuganjem. V ti čudni in navadni obliki me odganjate le od sebe, namesto da bi me pridobili. A znova Vam zagotavljam, da Vas hočem zadovoljiti in tega, kar bom mogel storiti, gotovo ne bom opustil. Toda imejte potrpljenje ter verujte, da nisem človek, ki blebeče in se sladka. Ne obupajte in ko-nečno ne pokažite se. Končajte svoje delo in ker ste doslej že toliko storili iz ljubezni do mene, venčajte ga s tem, da oddaste mojo komendo ali v oskrbovanje ali v najem, in ne pride naj Vam niti v sanjah na misel, oddaljiti se od teh krajev, predno niste storili in izveli ali jedno ali drugo, če bi Vam ne ugajalo, da ostanete sami ter prevzamete oboje, oskrbovanje in kaplanijo; kajti vedno Vam bodem dal prednost pred vsakim drugim, vsaj kot oskrbniku. Toliko je, kar sem Vam moral odgovoriti na Vaše pismo itd. Pietro Giacomo Testaferrata." *) *) Respondo alla sna de 22. Giugno, . . . dicendoli, che V. S. vuol obbligarmi a doverli rispondere di pugno proprio, quando sa, o almen dourebbe sapere, che patisco io non poco, lo star curvo, e per tal effetto tengo io e salario il Segretario. Mi scrive poi Ella con si poco rispetto, e si effrenatto, che non meritarebbe, che io le rispondessi e molto meno, che mi dassi 1' incommodo e la pena di scriverli di mano propria. Lei vuol ribattermi ogni mia proposizione ed ogni mia parola, quasi che contendiamo del pari e non sa contenersi nei termini del dovere, rico-nosceie se stesso e rifletere, a chi scrive. Io gia piu volte sin' ora 1' 6 ripreso, 606 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. Kar je Glavar zahteval — dalo se mu je. To pismo je bilo pač odločno dovolj in obupal je zvedeti kedaj kaj natančnega in zanesljivega o svojem rojstvu. A druga stvar je, če je bil o Testaferatovem zatrjevanji tudi prepričan, kajti še leto za tem je hotel ta svoje sumnje znova na dan poklicati, a Testaferata ga je tako zavrnil, da mu je odslej prešlo vse veselje. Testaferata je pustil namreč oskrbniku Bi-tencu svoj pečat, da je pečatil ž njim pisma svojim podložnikom. Ta pečat je prevzel Glavar po Bitenci ter pečatil ž njim tudi svoja privatna pisma. Pisal je celo Testaferati, da si bo dal narediti nov pečat za svojo osebo, ter dal vrezati vanj k drugim podobam tudi Testafe-ratov grb. „Ako kaj takega storite, razkačite me ne malo. In jaz ne vem, kako morate spraviti grob moj med svojega. Torej zapomnite si dobro moje svete, ravnajte se po njih v prihodnje in bodite pametni." (Pismo 18. avgusta 1746.) vorrei, che questa sia l'ultima per non obbligarmi a resecare con Lei ogni car-teggio. E verissimo, che io sul bel principio appresi essere un pretesto cio che mi rappresento della proibizione avuta e minaccia fattali da codesto Sig. Archidiacono del Cragno Superiore Sig. Carlo Petazzi, affinche io non obbligassi, a dover re-stare in codesta mia Commenda per amministratore e cooperatore deli' istessa. Ma poi subbito mi corressi e ne restai persuaso della verita conforme aura riconos-ciuto dalle sequenti mie Lettere. Onde non era necessario per giustificarsi tras-mettermi con detta sua il decreto citatorio e la Lettera privata a Lei scritta del Sig. Archidiacono, che qui le rimando in dietro. . . . E di grazia non si faccia il mondo tanto gravoso piu di quello che e, che se ebbe la mala sorte di nascere illegitimo da Madre certa e padre incerto, sappia, che V. S. non e stato il primo, ne šara 1' ultimo nel Mondo, ma mai incolpi me, come altresi e in mala suppo-sizione detto Sig. Archidiacono, perche io lo neghero sempre e bisognando anche in giudizio, potendo jo addure prove tali, da far costare la mia innocenza, che sua Madre era nna pore a e si lasciava da tutti usare, che se jo feci alla medesima qualche carita, fu per šolo motivo eristiano per facilitarli la strada, di poter ac-quistar marito, conforme li riusci, e toglierla dalla mala vita, che menava anche dopo partita dal mio servizio; e quanto altresi fui sin ora io a V. S. fu per amor di Dio, e non per altro immaginabile motivo. Onde di grazia si tolga dalla di Lei mente questa falsa idea e molto meno ardisca in avvenire rinfacciarmela, che se ho tolerato sin ora una si grande calunnia, non so quel šaro per fare in appreso. Continui bensi, a raccommandarsi a Dio, e non alieni con questo suo modo di serivere efrenato e con tante, botte e strambotte 1' animo mio dal volerli aneora fare del bene, piacendo a Dio, seriva piu castigato con piu rispetto e modestia e lasci da parte tante furie e tante minaccie, ne ardisca ribattermi ogni parola, perche torno a dirle, non andiamo del pari, vi e una gran differenza tra me e Lei. Io torno a dirli cio, che le dissi in altre mie, che sono ben intenzionato e propenso di volerla compiacere e consolare in quello desidera, che vorrebbe, che io le facesse la Cessione e donazione delle tre consapute imprestanze, state da me fatte per conto di codesta mia Commenda alla Cassa di Guerra e perche jo le scrissi, che io glie La faro in appreso dopo qualche tempo, Lei da in scandes-senze e mi minaccia, che quando non sia jo per fargliela, per cosi dire, subbito, vuol lasciare in abbandono e partirsene da codesta mia comenda senza piu cu-rarsi di continuare le diligenze per rinvenire un sacerdote dabbene e capace, che volesse addossarsi 1' uno, e 1' altro impiego, — ed in diffetto di questo dare la medesima in affitto, conforme gia mi trovo d'averli scritto e data per tal effetto tutta la plenipotenza rimettendomi in tutto a quello V. S. fara. Ma mi dica di grazia, dove ha ella imparate queste maniere erude ed improprie, di chieder grazie I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 607 Kaj je hotel Glavar storiti ? Udal se je v božjo voljo ter odgovoril na ono pismo, od 8. julija 1745. 1. v katerem je Testaferata tako surovo opisal njegovo mater, popolnoma miren in pohleven ter se obtožuje Testaferati, da se boji, da je izgubil vso njegovo milost. A le-ta ga tolaži in mu priporoča v prihodnje večjo premišljenost. Ako so bile same izmišljotine, ki mu jih je pisal, čemu se mu je bilo treba H toliko razgreti, da ni mogel več premisliti, komu piše, in kdo je Testaferata in kdo on — Glavar. Sedaj odpuščanja prositi je pač malo pozno, a zapomni naj si to za prihodnje. Saj bi še svojim vrstnikom ne smel pisati v taki obliki, kaj še li njemu, s komer se Glavar vendar ne more primerjati, saj kdor se na tem svetu ne zna tajiti, ne zna živeti. ;,Vaše vedenje je morlaško," kara ga, ,,navzeto v Senji in ni navadno v izobraženih in olikanih deželah, še menj pak proti osebam, ki so mnogo višje od Vas. Jaz sem Vas pograjal zavoljo te Vaše slabe navade že v druzih pismih in, ako se ne poboljšate, gotovo napravim z Vami konec in to pot bode poslednjič, da sem Vam odpustil." *) (Konec prihodnjič.) con minaccie e col bastone, come suol dirsi, alla mano, forsi in Segna tra Mor-laccki se cola si prattica che 1' e un barbaro stile so dirli, che in tutt' il resto del Mondo si prattica diversamente, si vien supplicando e non minacciando, che in questa forma strana ed inusitata in vece cattivarmi 1' animo me lo aliena. Ma di nuovo P assicuro di volerla consolare e cio, che potro fare per Lei, non lasciero di farlo. Ma abbi pazienza e non diffidi, che io non son uomo, di dar ciarle e lusinghe. Non si perda dunqne d'animo et in fine ne corrumpas: Coinpisca dunque P opera, e giacche ha fatto tanto sin' ora per amor mio, coroni la stessa con dare o in amministrazione o in affttto codesta mia Commenda, e non li čada mai in pensiero, ne pur per sogno, di volersi allontanare da codeste parti, prima d' aver fatta e conclusa o P una o P altra cosa, quando mai rispuesse, di non voler avere ella stessa P uno e P altro impiego d' amministratore e Cooperatore, che la prefer rirei sempre a qualunque altro o almen in quello di semplice amministratore. Cio e quanto deuo m risposta di detto suo e caramente riverendola assieme col nostro Sig. Vicario resto senza mai lasciar di essere Pietro Giacomo Barone di Testaferrata. *) 15. Luglio 1745 — temendo di esser caduto dalla mia grazia, e che non inclinavo piu a continuarla il mio affetto: E se tutto questo si era imma-ginato, perche dare in tali spropositi, scordandosi deli' esser suo, senza riflesso, a chi scriveva, ed il chiedere oggi perdono del suofallo? L'e un pentimento troppo tardo. Di grazia sia piu castigato in avvenire, non sia cosi precipitoso ed impru-dente ed anche coi suoi pari non deve esser cosi, e molto piu non lo deve esser con me che non siamo del pari. che chi non sa dissimulare in questo mondo, non savivere; ele sue sono maniere morlacche che Pha apprese a Segna ; e non si pratticano in paesi colti e civili, e molto meno con personaggi, assai piu grandi di Lei. Io P ho altrevolte ripreso di questo suo troppo ardire, e se non corregera, certo ne faro un fine con Lei, e qnesta šara Pultima volta, che glie la perdono. 660 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. Molila je slednjo uro in tako zbrano in goreče, kakor bi se zamikala. v Ce je prišel v spalnico njeno kak človek, ni je nič motil, ker ga ni niti zapazila. Bogu je vse mogoče, morda je bila res zamaknena. Kdor jo je videl pred boleznijo, ne bi je bil zdaj poznal. Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil in smehljal kakor nedolžnemu otroku. Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni postelji nemško. Po slovensko je molila, po slovensko razgovarjala se z gospemi, po slovensko se poslavljala z gospodom in z otroki svojimi. Prelivalo se je obilo solz. ko je izročila Bogu čisto svojo dušo. Reveži vse okolice so izgubili mater svojo, družina pa dobro gospodinjo, da boljše niso nikoli imeli in si je nikoli želeli. Truplo so odnesli na šmilielsko pokopališče, ki se je napolnilo po vsem svojem prostoru z gosposkimi in kmetiškimi pogrebci. Neža se je ustopila prav blizu jame. Zraven nje je stal čuden gospod, ki ga ni videla v vsem življenji svojem. "V rokah, je držal debelo popotno palico. Bile so povse suhe in brez žil. Oči je imel zatisnene, kakor bi spal. Život mu se ni nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha. Izpreletel jo je strah, da je odskočila v stran. Domislila se je zopet — doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, bil je neznani tujec že nekamo izginil, na njega mestu klečala je pri grobu jokajoča Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi slovenski pesnik za pogrebom nekdanji svoji prijateljici, to pa je popolnoma gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla mir in pokoj tudi njegova duša. Od takrat je minilo že veliko let, mnogo mnogo potov je svetil polni mesec na jasnem nebu, v Kamovi hiši pa ni slišal o pozni ponočni uri nikdar več noben človek tiste krasne ali za ranjko gospo pregrozne pesmi: Luna sije — Kladvo bije. Slavni Slovenci. ii. Peter Pavel Glavar. Spisal Ivan Vrhovec. (Konec.) tališče je postalo s tem za oba jasno dovolj. Glavarja odslej niso mogle na Testaferato vezati druge ko zgolj denarne, ekonomične vezi. Doslej ga je smatral še za očeta, toda po zadnjih dveh pismih mu je šlo vse upanje po vodi, da bode našel še kdaj ključ do svojega skrivnostnega rojstva. Ker mu je bil Testaferata odslej ves I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 661 tuj človek, sklenil se je okoristiti ž njim, kolikor bi se po pošteni poti le največ dalo. Onim naših spoštovanih čitateljev, ki so morda vendar le še o najbližjem sorodstvu Glavarjevem in Testaferatovem na tihem prepričani, ponujamo v pretres še to-le pismo iz leta 1751. Takrat je imel Glavar komendo že v najemu. L. 1751. je potekel prvi najem in pogajala sta se zopet za pet let. „Predno pa prevzamem to skrb in težo znova", dejal je Glavar, „želim, da bi me za moje pomirjenje poučili, če bi imel sitnosti s komisarji (malteškega reda), ko bi Vi umrli za mojega najemstva. Utegnili bi zahtevati od mene račune ali mi sekvestrovati moje malo imetje, dasiravno imam vse glavne pobotnice dobro shranjene; ne da bi se mi mogla očitati kaka krivica, toda storili bi to iz zagrizenosti in sovraštva do Vas iz uzroka, ki ga ne zaupam papirju, ki pak si ga lehko mislite in zavoljo katerega so me že preganjali" (7. junija 1751). To pismo je dvakrat zapečateno. To je ono pismo, katero je napovedal Glavar Testaferati 11. maja 1751. rekoč: „Po binkoštih Vam bom pisal pismo, v katerem se poučim o nekaterih potrebnih skrivnostih; tak list pak zaradi mojega in Vašega miru ne sme priti v druge ko Vaše roke in v znamenje, da je tajno, našli je boste od zunaj dvakrat zapečateno, in morate je raztrgati takoj, ko boste odgovorili nanje. Spominjam se, da sem Vas že pred dvema letoma prosil vsa moja pisma sežigati, da bi po Vaši smrti odslej čez sto let ne prišla na dan in Vi ste mi to obljubili; toda o zvršitvi nisem dobil poročila. Bojim se, da jih še vedno shranjujete in morebiti celo ne pod ključi, ampak za vsacega pristopna. Zato ponavljam znova svoje prigovarjanje, sicer pojde čast naju obeh v zrak." (Pismo od 11. maja 1751.) Tajnost pak je bila tolika, da se je Glavar celo v dvakrat zapečatenem pismu ni upal izjaviti. Kaka pak je bila in, če se je nanašala na njegovo rojstvo, ne moremo razjasniti. A vrnimo se k letu 1745. Glavar tudi še potem, ko mu je Testaferata stališče natančno razjasnil, ni maral pritrditi, da ostane v komendi. A da je mislil ravno nasprotno, bil bi Testaferata lehko posnel po tem, da je jel govoriti o najemu, prinašajočem veliko večjo korist, kakor oskrbovanje. V najem vzeti menil jo je namreč Glavar sam. 0 tem pak Testaferata ni hotel ničesa vedeti, češ, da so najemniki vsi oderuhi, ki komendske podložnike stiskajo in ožemajo, zahtevaje od njih več, kakor bi smeli. Le ko bi si nikakor ne vedel drugače pomagati, dal bi jo v najem (15. julija 1745.) 662 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. To je bilo Glavarju dovolj, poznal je Testaferato, da ga bo lehko pripravil do tega, zlasti da da komendo njemu, ker je toliko zaupal vanj. Zdajci se zahvali Testaferati za onih 1650 gld., ki jih je le-ta posodil nekdaj vojinski blagajnici. „Saj Vam vendar še nisem odstopil in ne podaril onih treh posojil," odgovoril mu je Testaferata ves začuden, „a Vi se mi že zahvaljujete zanje. Samo dejal sem Vam,, da imam prav dober namen zadovoljiti Vas. Za Boga, ne bodite tako silni ter ne nadlegujte me v vsakem svojem pismu s svojo le preveliko aroganco, ko sem Vam o tem že tolikrat pisal." (15. julija 1745.) Seveda to njegovo zahudenje ni bilo resno; to je Glavar vedel ter šel v naslednjem pismu zopet jeden korak dalje. Do takrat je namreč komendo že šest mesecev provizorično oskrboval. Prejšnjemu oskrbniku Bitencu je plačeval Testaferata za njegov trud po 80 gld. na leto. Glavarju bi bilo torej pripadalo 40 gld. A poslavši Testaferati račun in novce, odštel si je za svoj šestmesečni trud 50 gld. Testaferati to sicer seveda ni bilo po godi, a pustil mu jih je, češ, da se bo tem bolj pobrigal za oskrbnika (22. junija 1745.), in jeden teden za tem mu je odstopil tudi ono posojilo 1650 gld. Ees zanimivo je opazovati, kako sta se pogajala ta dva človeka, oba lokava in z vednim ozirom na svojo korist. Ko je Testaferata pripravil Glavarja do tega, da mu je obljubil ostati v Komendi, jel se je nazaj pomikati ter skušal dane obljube Glavarju zopet izviti. Tako n. pr. mu je obljubil, da mu preskrbi dispenzo na svoje stroške, a sedaj mu piše: „Vi sami ste mi dejali, da ste si že zbrali lep denar in da upate imeti tekom treh ali štirih let 1000 tolarjev gotovine, brez ozira na stroške, ki si jih napravite z nakupovanjem potrebnih knjig in ki bodo znašali 50 gld. In potem me nadlegujete, naj nosim jaz one stroške (namreč za dispenzo). Glejte, da jih bote plačali sami." (23. novembra 1745.) Vrhu tega je obljubil dati mu pomočnika zaradi prevelikih oprav- v kov v Komendi. Ko pak se je Glavar odločil ostati, dejal mu je: „Ce mislite, da je pomočnik res potreben, plačajte ga sami, in sicer mu dajte tistih 20 gld., ki Vam jih za oskrbovanje več plačujem, kakor sem plačeval Bitencu." (6. januvarja 1 746). Zaradi tega bi se bilo kmalu razdrlo vse pogajanje in zopet je dejal Glavar, da pride k njemu na Laško kot „maestro di časa" ; in gotovo bi si bila prišla navskriž, ko ne bi Glavarja komenda tako zelo bodla v oči. Prizadeval se je dobiti jo v najem za najnižjo ceno. Testaferata je zahteval 300 cekinov in sicer benečanskih, Glavar pak si je razlagal, da terja 300 ogerskih, ki so veliko menj plačali, vrhu I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 663 tega pa bi moral Glavar plačevati tudi še letni davek od komende. Pod tema pogojema mu jo je hotel dati v najem in mu tudi preskrbeti na svoje stroške dispenzo. Ko je Glavar videl, da se Testaferata nikakor ne bo dal več omehčati, pogodil se je naposled za 300 bene-čanskih cekinov, vendar je pak še tudi tu skušal nekoliko novcev od-ščipniti. Testaferata je štel, da je jeden cekin vreden 4 gld. 15 kr., Glavar pak mu je odgovoril, da je morebiti prej kedaj toliko plačal, sedaj pak samo 4 gld. 12 kr. (2. junija 1746., 7. julija 1746.) Po tacih homatijah in tolikem trudu še le sta se pogodila za 1260 gld. letne najemnine. Pač kolik razloček med tem, kar je Stratil pisal, in tem, kar se je resnično godilo. Testaferata se kaže v svojih pismih popolnoma drugačnega moža, kakor ga slika Stratil, in o katerem pravi, da je Glavarju podaril takoj vse dohodke komendske. Prepričani smo, da bi tega ne bil storil celo v tem slučaji ne, ako bi mu bil res pritrdil, da je oče njegov, kajti v denarnih stvareh je bil sila natančen, dasi tudi je za pobožne namene jako veliko žrtvoval; od 1. 1727. pa do 1. 1759. je zračunil Glavarju, da je podaril samo cerkvi sv. Petra v Komendi 2465 gld., ki jo je dal, mudeč se na Kranjskem, prezidati in povekšati. Na svoje stroške je dal Testaferata, a ne Glavar, prinesti iz Rima svetinje sv. Urbana, ki se nahajajo še danes pod velikim oltarjem. Slabo poučene so v tem oziru „Mit-theilungen d. hist. V. f. Kr. 1849," slabo poučen je bil Stratil. Res je, da je iz početka Testaferata prosil Glavarja, naj tudi on nekoliko pripomore, češ, da so stroški za svetinje vendar le preveliki in da jih skoraj ne more zmagati; toda pozneje se je premislil ter sklenil nositi jih sam. „Jaz ne maram, da bi se le jeden mogel hvaliti, da ima kake zasluge glede svetnika in je pripomogel kaj, bodi si pri nakupu ali pri postavljanji na oni kraj, kjer se sedaj nahaja. Ce bi se pak nahajala kje v cerkveni ali drugi knjigi, tikajoči se tega svetnika, kaka nasprotna opazka, izvolite jo," pisal je Glavarju, „odstraniti, ker hočem biti jedini, ki je storil v moji komendi to dobroto, in se ne more nijeden bahati, da je pripomogel le z najmanjšo stvarjo. To pa Vam nalagam na Vašo vest. Zato mi izvolite poslati zaznamek vseh mojih stroškov, ki sem jih imel v Rimu in od Rima do Jakina in Trsta, ker spominjam se, da sem Vam jih vse natančno naštel, na katere se pa sedaj ne spominjam več, koliki so. . . . kajti vse stroške, ki ste jih imeli ali Vi ali Vaša farna cerkev, povrniti hočem do zadnjega vinarja iz plačil za maše, ki sem jih že bral in ki jih bodem še." (Glavar mu je pošiljal namreč na Laško maše in sicer v tolikem številu, da jih Testaferata sam vseh celo brati ni mogel, ampak od- 664 I. Vrhovec : Peter Pavel Glavar. dajal jih je tudi svojemu tajniku). „In če ste si napravili, mudeči se v Rimu za pridobitev tega sv. trupla kake stroške, ker spominjam se, da ste dali brez mojega dovoljenja iz svoje volje štiri cekine — tudi te štiri cekine hočem Vam povrniti s plačili za brane in ne še brane maše."*) In ta mož, ki je toliko žrtvoval za pobožne namene, pogajal se je z Glavarjem več mesecev zato, kako se naj zaračuni beneški cekin, ali za 4 gld. 12 kr. ali za 4 gld. 15 kr. Ko pak sta se naposled post tot discrimina rerum vendar le pogodila, zvedel je Testaferata kakega pol leta za tem, da je Glavar za njegovim hrbtom vse strune napel, da bi dobil komendo v najem in sicer baš tisti čas, ko se je na vse kriplje branil ostati v Komendi. Obljubil je in poslal tudi Testaferato-vemu tajniku, nekemu Carluccio Accico, 30 cekinov, če pregovori Te-staferato, da bi mu dal komendo v najem. A predno je le-ta mogel to obljubo izpolniti, zapodil ga je Testaferata zavoljo njegovega slabega vedenja iz svoje pisarne. V tem pak sta sklenila Testaferata in Glavar že tudi najem. Onih 30 cekinov je bilo torej izgubljenih, Gla- *) Malta 9. Griugno 1756. Ho voluto darle ragguaglio di tutto cio, affinche V. S. vada pensando di mandarci altre obligazioni, mentre come ben sa esser tutta la mia intenzione d' applicare 1' elemosina di tutte le messe dette, e da dirsi da me e dal detto sacerdote mio secretario in sconto di tutte le spese, occorse in Koma e da Roma sino ad Ancona, e da Ancona sino a Trieste da me soministrate e da Trieste sino a Lubiana, e da Lubiana sino a codesta mia Commenda sino alla riposizione e solenne traslazione del sacro corpo del So. Martire e Prote-tore Urbano sotto la mensa del nostro altare maggiore di chiesa parrochiale ove al presente trovasi collocato, percbe non voglio, cbe veruno possa gloriarsi e d' aver merito alcuno presso do. Santo d' aver sommistrato neppnr nn carantano o sia un soldo per dto sacro corpo, sia per aquistarlo, ne per collocarlo ove trovasi di presente. E caso mai avesse V. S. nel libro della chiesa o in qualunque altro spet-tante al d. S. Martire fatta alcuna nota in contrario si compiaccia scancellarla, percbe voglio esser io 1' unico, che ho fatto questo bene in codesta mia Comenda e non possa veruno vantarsi d' aver contribuito veruna minima cosa. E questa glielo incarico sotto scrupolo di coscienza. E percio si compiacera mandarmi una nota distinta di tutte quelle spese, da me somministrate in Roma e da Roma sino Ancona e Trieste, cbe mi ricordo d' avergliele io specificate individualmente che non mi ricordo ora a quanto ascendono in moneta romana . . . non so se da V. S. o dalla cassa della chiesa parrochiale, che non so precisamente, a quanto ascendono queste ultime, (da se je vložil namreč svetnik v veliki oltar) perche tutte voglio io bonificare o sia a V. S. o sia alla dta. cassa della chiesa sino aH' ultimo quattrino coll' elemosina delle messe dette e da dirsi. E se V. S. abbia fatte, essendo in Roma qualche spesa per aquistarlo il dto sagro Corpo, che per quanto mi ricordo so aver Ella senza mio preventivo assenso e consenso dati di sua spontanea volonta, zecchini quattro effetivi . . . anche questi quattro zecchini voglio bonificarli sempre pero coll' elemosina di tante messe dette e da dirsi. L Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 665 varju pak je bilo vendar le žal zanje in prosil je Testaferato, naj mu pripomore kako do njih. Testaferata je bil vsled tega sila iznenaden. „Pa kake homatije so to, ljubi Peter moj ?" dajal mu je. »Torej po nepravi poti ste se poganjali, da bi Vam dal komendo v najem, ter ste me hoteli tako rekoč preslepariti in varati. Kaj Vam je bilo treba Accicovih uslug pri meni, kakor bi ne bili spoznali, da Vas spoštujem in ljubim. Res, zatrjujem Vam, da se mi take homatije in tako hu-Ijenje zelo studi. Vi mi torej ne zaupate, kakor bi mi bili po vsi pravici smeli? In ali nimate dovolj dokazov za mojo ljubezen? Bog Vam odpusti! *)" Tako zelo se je moral Glavar napenjati, da je dobil komendo v najem, s čimer se je ustreglo prvič Testaferati, kajti dobil je zanesljivega in poštenega najemnika ; ustreglo se je Glavarju, kajti komenda je obetala jako dobre dohodke, najbolj pak se je ustreglo ubogim pod-ložnikom, ker so dobili pravičnega gospoda. Tako si je pripravil Glavar in ogladil pot, po kateri je upal postati svojim rojakom velik dobrotnik. Ze komaj v mašnika posvečenega so obšle misli ustanoviti beneficij, čegar dohodke naj bi užival kak onemogel in beteženf duhovnik Šempeterske fare. Vedel je, da je Testaferata posodil cesarski vojinski blagajnici 1650 gld., katerih je že popolnoma pozabil, kajti država mu od njih niti obrestij ni plačevala. Ce se bodo kdaj vrnili, bilo je zelo dvojbeno. Glavar je hotel poskusiti svojo srečo ter prosil Testaferato, naj mu jih odstopi za pobožen namen. Beneficijat bi moral za njim za Glavarja in Testaferato brati nekoliko maš vsak teden. Testaferata mu je storil to uslugo tem rajši, čim menj je upal, da bode dobil posojilo kdaj povrneno. Le za svojo osebo ali za kak drug namen ne bi smel Glavar teh novcev porabiti. Ta svota pak bi seveda za ustanovo beneficij a ne zadostovala, Glavar bi moral *) 26. Gennajo 1747 mi rispose Fernandez averli lo stesso Accica fattali tempo fa vedere una di Lei lettera, in cui gli scrivera se egli prometteva di re-galo 30 zecchini tutte le volte che, avesse Egli procurato presso di me che io dassi a V. S. cod. mia Comm. in affitto, come poi segni. Onde pretende L' Accica d' avergli ella donati in adempimento della di lei promessa. E lo stesso asserisce Carlo figlio d. Signor Dottor Baniere conforme mi sidice. Ma che pasticci son questi, caro Pietro mio ? Dunque Lei per via indiretta procura farmi condescendere, a darli in affitto mia Comm. e volle per cosi dire sedurmi ed inganuarmi? Ma che bisogno aveva Lei dei buoni uffizi del Accica presso di me? Quasi che non conosca, che io di Lei non abbia tutta la stima ed amore, le confesso il vero, che infinitamente mi dispiacque di sentir questi vaggiri e torcimani. Ella dunque diffidava di me, perche forsi, quando s' avesse pošto alla ragione non L'avrei Io compiaciuto? quando per altro ne a tante riprove, del mio amore, Dio le perdoni. 666 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. še od svojega pridejati, kar hi manjkalo. Bas takrat pak je cesarska blagajnica terjala od Testaferate novo posojilo 1000 goldinarjev. Se predno jih je Testaferata plačal, prosil ga je že Glavar, naj mu tudi teh 1000 goldinarjev odstopi (31. oktobra 1745). Ali mu jih je odstopil in, ali jih je sploh plačal, se ne ve; a prvič je odgovoril Testaferata s tem, da je Glavarja oštel, češ, da nima nikoli dosti; če jih bode treba plačati, vedel bo Testaferata že, komu naj jih odstopi, če drugi ne, podeduje naj jih njegov red. Da vračila ne bo pričakal, o tem je bil Testaferata popolnoma prepričan, saj še onih 1650 gld. ni bilo zlehka nazaj dobiti, kajti na Dunaji je iskal Zandonatti zastonj agenta, ki bi se proti dobremu zaslužku hotel potruditi za vračilo posojila. Poročil je pak, da bode morebiti kak Žid proti popustilu 30 ali 40 odstotkov prevzel to terjatev; toda pozneje še proti veliki izgubi ni bilo najti nikogar, kajti v vojskinem času ni premogla vojinska bla-gajnica plačati niti bora (14. septembra 1747). Ce sta Glavar in Testaferata dobila pozneje kaj in koliko, ne vemo povedati, kajti pisma iz let 1749. in 1750. so izgubljena. Beneficij pak je Glavar vendar 1. 1751. ustanovil s svoto 3200 goldinarjev. Sedanji dohodki beneficijatovi so vsled znižane veljave denarja jako skromni. Zgolj s svojimi stroški je sezidal Glavar 1. 1752. hišo za beneficijata, ki ga je jako mnogo stala kljubu temu, da so podložniki tlako delali. Pisal je Testaferati, da je imel, predno je bila še dodelana, že 1252 gld. v 20 kr. stroškov ter meni, da ga bode še veljala 100 cekinov. Ce je mislil beneške cekine, znašali bi bili 420 gld. (18. julija 1752). Stari župnik Rogelj, ki je naposled popolnoma oslepel, umrl je med tem časom in Glavar je postal leta 1751. njegov naslednik. Sicer se je pritožil, da so se njegovi dohodki zmanjšali, a Testaferata ga je opozoril, da pak bode sedaj njegovo življenje tudi menj mučno. Najemnik komende je ostal Glavar še na dalje, a sedaj je zahteval Testaferata tudi takoj sto goldinarjev več najemščine, katere mu je Glavar tudi obljubil, toda le pod tem pogojem, da se ne vzemo v pogodno pismo, ampak le 1260 kakor doslej (7. junija 1751). Ko bi bil namreč Testaferata umrl, zahteval bi bil njegov naslednik gotovo 1360 gold. Z varčnostjo in izbornim oskrbovanjem si je pridobil Glavar lepo premoženje, katero mu je Testaferata seveda vjednomer očital. „Ljubi Peter!" pisal mu je 1. 1756., ko je Glavar tožil zaradi nesreč, ki so ga zadele v Komendi ter prosil, naj se mu najemnina zniža za 100 forintov. „Ljubi Peter, ne spravljajte me v jezo in hvalite Boga za dobri kruh, ki sem ga Vam dal, . . . ker ne morem si misliti, kake bi bile Vaše nesreče. Napravili ste si toliko ti- I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 667 sočakov; kje drugje, če ne v moji komendi? Pomislite le na svoje prejšnje stanje in če ste si pridobili tisočake in tisočake — privoščim Vam jih — kje in kako, če ne v moji komendi? Zatorej me ne jezite z zahtevo še večjega znižanja ter z napravo novotarij tem več, ker veste moje sedanje zadrege." *) Stratil, ki je v marsičem slabo poučen, moti se tudi glede rado-darnosti Testaferatove. Res se lepo čita, kar pripoveduje Stratil o nakupu graščine Landspreis na Dolenjskem; toda Glavar jo je plačal iz svojega. Izmišljeno je, da je šel na Malto k petinosemde setletnemu Te-staferati. Odkar je postal Glavar duhovnik, videla sta se s Testaferato samo jedenkrat in sicer v Rimu 1. 1753. Papež je poklical Testaferato na svoj dvor in to leto si je pridobil Testaferata truplo sv. Urbana, katero je poslal v Komendo na svoje troške. Pozneje se je podal Glavar še jedenkrat v Rim 1. 1762., a Testaferate takrat ni videl, kajti le-ta je živel takrat na Malti. Glavar mu je o tem potovanji poročil še le vrnivši se z Laškega, zaradi česar ga je Testaferata seveda oštel. Ker je pa Testaferata kmalu potem umrl, mislilo se je, da je šel Glavar na Malto, poklican po Testaferati. Z novci Testaferata ni nikoli podpiral Glavarja, pač pa se je godilo narobe in leta 1758. prosil ga je Testaferatov netjak, ki se je pravdal za zapuščino svojega tasta, naj mu posodi 3000—4000 gld. (31. avgusta 1758). Jih je Glavar li posodil, ne vemo, ker so se pisma od 1. 1759. do 1763. izgubila. Kolikor smo mogli Glavarjevo življenje po virih zasledovati, reči moremo, da je Stratil popolnoma slabo poučen, zato pak dvojmimo tudi o resničnosti popisa Glavarjevih mladostnih dnij. Koliko je izmišljenega, koliko resničnega, ne bo se dalo morebiti nikoli več razjasniti, ker so se listine poizgubile; kako nezanesljivo pak je ustno poročilo, prepričal se je pač vsakdo sam dovolj. Marsikaj nerazjasnjenega je v Glavarjevem življenji; celo tega ni bilo mogoče dognati, kdo so bili njegovi roditelji. Toda vsa ta vprašanja so male važnosti v primeri z uzornim človekoljubjem, ki je navduševalo Glavarja vse žive dni. Svojim rojakom koristiti se je trudil noč in dan. Njegovo plemenito srce je po- *) Al 20. Agosto 1756. Caro Signor Pietro lei non mi faccia andar in collera e ringrazia a Dio del buon pane, che le ho datto, mentre non po sso persuadermi, che lei discapiti, come discapiti? come ha fatti tanti migliara di fiorini. dove, e coroe, se non nella mia Commenda, si ricordi lo stato suo antico e se ha pro-sperato delle migliara e migliara de ff. io glieli benedico, ma dove e come, se non in codesta mia Commenda. Eh non mi disgusti di grazia, con pretender maggior difalco, e far novita tanto maggiormente, che sa le presenti mie angustie. 668 I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. slavil že Stratil, zato dostavljamo le še nekatere malenkosti, ki Stra-tilu niso bile znane. Ne meneč se za izgubo, lotil se je vsak dan kacega novega poskusa v poljedelstvu, ker ga je navduševala jedino le želja koristiti rojakom svojim. Bil je zaradi tega povsod znan gospodar, kar jasno dokazuje onih 172 gospodarskih vprašanj, stavljenih mu po kranjski poljedelski družbi. Toliko vprašanjem odgovoriti je bilo grozno delo, zato je prosil kratkega potrpljenja, ker mu dajo odgovori obilo opravka, „površno delo pak ni njegova navada", dejal je samosvestno. *) Glede čebelarstva pak je bil Glavar prva avtoriteta na Kranjskem ter sestavil 1. 1768. jako obširne predloge, **) kako naj bi se zboljšalo čebelarstvo v avstrijskih deželah. Ubogim dijakom je bil prvi Mecen, in niti jeden se ni zatekel k njemu, kateremu bi bil odrekel svojo pomoč. V njegovi korespondenci sem zasledil dolgo vrsto dijakov, med njimi tudi dva plemi-nitaža, necega viteza Schwarzhoffena in Schvveiger - Lerchenfelda, ki jih je podpiral na vso moč. Največjo hvaležnost dolžan mu je bil neki Josef Tomelli, prvi naslednik v njegovem beneficiji. Temu in novomeškemu proštu je naročil zvršitev svoje oporoke, s katero je svojemu človekoljubnemu delovanju del krono na čelo, kajti vse imetje svoje je zapustil ubogim in bolnikom brez ozira na stan, kar je Tomellija tako jezilo, da je pokazal svojo nejevoljo jasna dovolj; mislil je namreč, da bode on univerzalni dedič. Dolžan je bil Glavarju veliko hvaležnost, a ne kaže se, da bi mu jo bil kdaj skazoval, celo njegovega ^Pogovora od Zhebelnih Rojev" ni dal na svetlo, kar je bila gotovo jedna iiajiskrenejših želja Glavarjevih. Napravil mu je spomenik v Lands-preisu, ki ga trideset let pozneje že nihče več brati ni mogel. Tomelli je bil prepričan, da se mu je zgodila velika krivica in da je bil Glavar vsakako hudoben človek, ker je svoje imetje rajši tujcem razdelil, nego bi je bil zapustil svojim ljudem. Da je Glavar sicer „grdo gledal, a dobro mislil", temu bi Tomelli sedaj nikoli ne bil pritrdil in skrbel je vsaj, da se z Glavarjevo zapuščino kolikor mogoče okoristi, kar mu ni bilo težko, ker dohodke vsega in sicer ne malega imetja Glavarjevega naj bi uživala do svoje smrti Tomelli in novomeški prost Jabačin. Se le po njiju smrti naj bi se vsa lastnina, premična in nepremična, prodala, ali če bi se deželni vladi oziroma oskrbništvu ustanov, bolje zdelo, pridržala in oskrbovala. Z letnimi dohodki tega imetja, zlasti *) Extract aus einem Schreiben des Wohlehrwund. Hr. Peter Glavar ddo. 1. praes. 7. Julii 1768. Jahrs. — Rokopis ta se nahaja v ljubljanski muzeji. **) »Vorschlags - Beantwortung zur Verbesserung der Bienenzucht in denen kaiserl. konigl. Erb-Landern." — Rokopis v ljubljanski muzeji. I. Vrhovec: Peter Pavel Glavar. 669 zemljišč in gozdov, o katerih je pak Glavar zabičil, da se sme sekati les iz njih, kolikor se more to goditi brez škode, preskrbuje naj se kolikor mogoče obilo ubogih bolnikov s posteljo, hrano in vsem, kar je treba, in sicer v Komendi na Gorenjskem, kajti največ imetja si je pridobil z razumnim in skrbljivim gospodarstvom ravno tam. A za Tomellija je imela oporoka še drug neprijeten dostavek. Glavar je imel o svoji smrti še nekoliko dolgov in naložil je Tomelliju in Jabačinu dolžnost, da te dolgove plačata, potem pak do smrti dohodke delita ter po njima znanih mislih Glavarjevih napravita načrt za bolniško ustanovo. Ko bi pa jeden ali drugi teh dveh dedičev umrl, dene naj se njemu namenjena polovica dohodkov na stran ter se porabi za pomnoženje ustanovinega zaklada (Stratil. Peter Pavi Glavar str. 51 — 53). Za še sedaj obstoječo bolnico kupil je Glavar kmalu po ustanovi beneficijata dve kajži; hiša, v kateri stanuje sedaj beneficijat, je bila iz početka že gori omenjena šola, ki pak se je pozneje preselila v farovž. Z zidanjem bolnice se Tomelli ni posebno podvizal, ker jo je še le 1. 1804. dozidal. Prvikrat se je sprejelo z odlokom ddo. 1. feb. 1803. vanjo osem bolnikov. Za zidanje sta prodala Jabačin in . Tomelli graščino Landspreis; za koliko, se ne ve. Do 1. 1804. sta umrla oba ta dva dediča in užitek Glavarjevega imetja je pripal Glavarjevi ustanovi. Mimo onih osmih bolnikov, ki so se sprejeli v bolnico, podpirali so se še štirji reveži iz trebanjskega okraja z malimi svotami (Handstipendien). Pod francosko vlado so se vsi ti dohodki porabili za ljubljansko civilno bolnico, in komendski reveži so dobivali le po 7 kr. na dan. Toda vsled prizadevanja komendskega župnika se je napravil z odlokom Literae fundationales p. 118. ddo. 15. Juli 1814. stari red. A še v najnovejšem času ni imela ta ustanova miru, kajti hoteli so jo združiti z občnim imetjem za deželne bolnike, toda 1. 1865. se je odločilo, da ostane Glavarjeva ustanova, kakor je bila doslej. Dohodki vsega Glavarjevega imetja v vrednosti 107.025 gld. hodijo sedaj v korist samo komendskim in landspreškim revežem, katerim se je prej delala krivica. Ta velika svota se je nabrala vsled tega, ker se ni jemalo kar največ bolnikov in se ni podpiralo revežev. Obresti so se pridevale glavnici. ¦v Se le 1. 1866. so začeli ravnati po Glavarjevih željah s tem, da so število bolnikov pomnožili, ker pakj je bila bolnica premala, morala se je povekšati. Sedaj uživa nad trideset bolnikov sadove Glavarjevega neutrudljivega dela, ter blagruje plemenitega moža, ki si je postavil v srcih svojih rojakov neminljiv spomenik.

Naj roji in medi!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

 Odgovori s citatom  
Prispevek Sob Nov 06, 2010 8:56 pm 
 Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
  Pokaži sporočila:      
Objavi novo temo   Odgovori na to temo

Forum Jump:
 
Stran 1 od 1

Last Thread | Next Thread  >

Forum Rules:
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

Powered by phpBB: © 2001,2002 phpBB Group